štev. Tower, Minn., O. septembra, 1803. I^etiiilr I. Delavcem in državnikom v premišljevanje. v Ze nekaj mesecev ni bilo niti jednega dneva, da bi lahko rekli: danes rsi nobenega štrajka. btrajk podaja štrajku roko. Od majnika do danes nam zdržema dohajajo vesti © štrajkih, sedaj iz tega, se-daj i/ onega okraja obširne Ijudo-vlade. V štirih naših državah, med njimi v dveli najbolj obljudenih, je odmeval žvenket vojaškega orožja uavoljo delavskih nemirov, namreč: v Pennsylvaniji vsled *»anih izgredov v pitsburškem okraju, v New-Yorku zavoljo raz-gnijajočih delavcev pri železnici, v Tcnessee zavoljo silovitih izgredov delavcev iz premogovnikov, ki «o se odločno uprli delati z najetimi kaznjenci vred, in v Idahi zavoljo, še vedno ne mirujočih delavcev v srebrnih rudnikih v 'dkraju Coeur d' Al ene. Gotovo so « namen j o nezdravih družbinskih razmer vsaki nemiri, pri katerih je potrebna vojaška pomoč. Nikdar še ni trebalo zatirati delavskih ustaj s tako silo, kakor ravno lotos. Ne dd se tajiti, da «e razmere med delom in glavnico (kapitalom) od leta do leta bolj ostre in da se bližamo hitrih korakov velikemu prevratu družbinega življenja.Ako se bodo prosto gibali med delavci brezvestni hujskači, kateri mečejo *v,ieden koš postavo, pravico in silo, potem moramo pač reči, da so šteti dnevi delavskega reda. Vsi amerikanski državljani mora jo nasprotovati že zavoljo ver skih, družbenih in obrtnih razmer, zavoljo svojega obstanka in ob Stanka slavne ljudovlade, morajo nasprotovati vsakim neredom, nasilju in onim, ki nasilja provzro-čujejo. Naj so že štrajki opravičeni: izgredi, požiganja in draga nasilna dejanja proti osebam ali njihovi lastnini niso nikdar opravičeni. Priznajmo delavcem pravice, kar jih imajo, do skrajnih mej, ven-"dar nikdar ne pridemo do takih ;postav, ki bi delavcu dajale oblast, da si pomaga s silo. Dan-'danes se pa nasilja delavcem zde ^ekaj samo ob sebi nerazumljivega, kakor nam kaže skušnja •Zadnjih dni. Tu si prilastč tujo imetje, tam postrelo svoje predstojnike in oblastnike, ki jih zadržujejo pri uničevalnem početju, drugje zopet požigajo, zapirajo zeleznične progo, da, celo lastne tovariše-delavco preganjajo, ako slepo no pokore včasih neumnim pravilom štrajkarske zveze. Tako ne more iti dalje; to je vne-Wvpijoča krivico. Nikdo nima pravice druzega k delu siliti, a s tem pa ni rečeno, da smo delavec 8iloma zahtevati večjih plač. Dok-se med štrajkom gode nasilja toliko časa niti misliti ni na mirno sporazumljenje med delodajalcem 111 delavei. Nasprotno, kolikor več Prilike imajo delavci, da počenjajo svojo silovitosti, toliko manj 80 pripravljeni za pametna poga-3!l»ja. Zlo postaja le hujše, de-'av'ci žugajo in strašijo mirne prebivalce — slednjič je država prisiljena poslati svoje vojake, da zatrejo nemire divjih razgrajal- cev, a le škoda, da se to zgodi večkrat prepozno. Kakor si poišče pameten človek takoj zdravnika, ko zapazi strupeno rano na svojem telesu, tako bi morala tudi država takoj poslati vojake, ako misli, da bi utegnilo priti do izgredov, in mora nemire udušiti takoj v kalu. Delavci naj si zapomnijo, da: Sila ni mila. Kadar si hočejo /.boljšati svoje stanje in si pridobiti večjega plačila za avoje težavno delo, tedaj naj se v prvi vrsti z d r ž e vsake sile. Zbero naj si izmed sebe nekaj treznih in pametnih eno ž ter jih pošljejo k druž-binim predstojnikom ali oblastnikom, da jim mirno povedo delavske težnje in želje. To bode izdalo več, kakor poulično razgrajanje. Delavci naj bodo ravno takrat, kolikor moč, trezni. Ako štrajkajo pijanci, tedaj je postava takoj proti njim, prebivalci se jih pa tudi naveličajo. Takrat nimajo pričakovati večjih plač, pač pa manjfh. ,,IIm", bo rekel kedo, ,,ako ne pijem, pa ne morem štrajkati." P iVro^si jo pogodil, Jakal To naj ti 1 ravno v dokaz, da gotovo napačno delaš, kadar štrajkaš pitan. Mi sebodeš takrat šel napi t, .. -ivaš storiti kaj do' - . • sebi ko- ristnega? Letošnji najv. ji sčrajki niso dobili prav nobenega zboljšanja, ker so se pri vseh godilo -ilno-sti. V Pittsburgu in okolici so se delavci upirali dolgo časa, slednjič so bili pa veseli, da so imeli za prejšnje plačilo zopet priti na delo, nekateri pa c<'p dela niso dobili, podali .. žalostni s trebuhom za d. Razmere v Te-nessee še niso uravnane, a toliko se že vidi, da delavci ne bodejo na dobičku; isto jo tudi v Idahi. Bufalski štrajkarji v državi New-York so morali odjenjati brezpogojno. Priborili so si le poslabšanje svojih razmer: imeli bodo nižjo plačo, nekaj jih je pa izgubilo delo. O manjših štrajkih niti ne govorimo ne. Delavci bodo menda kmalu spoznali, da se morajo znebiti in otresti popolnoma uplivu takih mož, ki jih napeljujejo in hujskajo k protipostavnostim. To morajo storiti, ako si hočejo ohraniti naklonjenost prebivalstva. Delavci, kot pametni' možje, morajo spoznati in priznati, da brez postav in reda ne more obstati nobena država, najmanj pa tako obširna Ijudo-vlada, kakor je naša. Kot državljanom jim je tedaj sveta dolžnost pokoriti se obstoječim postavam in ne spravljati v nevarnost občnega blagra. Čudno jo vsejedno, da se štrajki ravno zadnja leta tako množe. Uradna poročila nam od 1.1847 do 1860 poročajo samo o 74 štrajkih. V preteklih 15. lotih pa, ko smo imeli visokocarinsko McKinley-jevo postavo, bilo je v Združenih državah nič manj, nego nad 0.000 štrajkov. Od leta 1881 do 1890 je že štrajkalo čez milijon delavcev. In vendar, McKinleyjeva postava je obetala deželi občno blagostanje, delavcem zboljšanje njihovih razmer, obrtnikom pa varstvo pred ,,škodljivim" tujim tekmovanjem (konkurenco). Ali je do- segla to? Poglejmo! V Ohiji, domovini McKinleyjevi, ima lastno stanovanje le 30 odstotkov prebi valstva; delavci z večnimi štrajki dovolj jasno kažejo svojo zado-voljnost (!) in obrtniki — no, ti so si ,,varstveno carino" dobro znali izkoristiti, posebno oni,,človekoljubni" velebogatihi, ki zapovedujejo milijonom dolarjev. Postavljali so cene svojim izdelkom, kakor se je njim ljubilo; saj se jim zunanje konkurence tako ni bilo bati! Denar se je stekal v njihove lakomne žepe, a da bi tudi delavcu zvišali zaslužek, tega jim ni bilo mar. ,, Varstvena" carina je tedaj le izsesavala ljudstvo, ki je moralo drago plačevati potrebne izdelke, kateri bi bili polovico cc-neji, ako bi one carine ne bilo. Ali je državi v korist, če se zbira denar v rokah pojedincev, ali ne, to razsodbo prepustimo razumnemu čitatelju. McKinleyjeva carina je tedaj ravno nasprotno dosegla, kakor jo nameravala. Drevo pa, katero no rodi dobrega sadu, bolje da posekamo in vržemo v ogenj, da tako naredimo prostor drugemu rodovitnemu drevju. Kar nam škoduje, treba odstraniti, naj bo tudi ,,varstvena" carina. Dalje mora vlada skrbeti, najnižjih cenah. Glavna zaloga sukna. N a j v a ž n e j o s lireini dolar! Dobro shraniš dolarje, čo kupiš, stenskih in žepnih ur, prstanov in nali. Država bo dala v ta namen 50.000 gld. — V Trstu so 10 mi- ldruzih dragocenrili pri zlatarju nut opazovali ,,vodene hlače", to je veter se v vrtincu na viš suče 1 Je cesar- Kočnem. Zgorel je tudi 31eten ter vodo in prah seb >j iieso podrl je več voz in pri tu tudi nekaj ljudij poškoclovt (Dunaj.) Cesarjev go l praznoval po vseli krajih stva. Tem potom naglaša več avstrijskih časnikov zvestobo cesarju. (Monakovo.) 3 ure trajajoč ogenj je uničil tovarno za usnje delniške družbe v predmestju Gie-sing. Pri gašenju s^ jc ponesrečil požarni brambovec. v (Na Češkem) zahtevajo n< ministra, a ni, da bi moral bit. Mladočeh. Itusija. Brzojavna poročila naznanjajo, da je v Peterburgu 5. septembra obolelo 103 oseb na koleri ter od teh 39 umrlo. Zadnjo soboto je po celem ruskem carstvu obolelo 4376 oseb; umrlo jih jo 2073. Francija. V Parizu je bilo dne G. septembra 15 novih bolnikov na koleri. — Parižka policija jo prišla na sled anarhistu Ferdinandu. Preiskala jo njegovo stanovanje in našla 3 zaboje dinamita. — Vlada je izdala ukaz, v katerem zapoveduje, da naj se vsi ruski j udje, ki pridejo v Marseills odpošljejo v Lazaret, njih obleka pa se naj sežge. Nemčija. Kolera so jo prikazala tudi v mestih Koblenz in Magdeburg. Bolniki in žrtve teh mest nam šo niso znani. —V Hamburgu se je 6. t. m. G74 novih napadov kolere; od teli jih je 264 umrlo. V pristanišču je na ladiji ,,Rugia" na novo obolelo 10 oseb, na ladiji ,,Normanio" 3 osebe. Na ladiji ,,Mohivio", ki je odplula iz Hamburga, jo na potu v Novi York umrlo 22 oseb, mod njimi jeden Avstrijec. — V Berolinu je zadnji teden umrlo 24 oseb. Na koleri umrla trupla sežgo. Italija. Znano je, da se po Italiji večkrat, kot kje drugje, dogajajo tatvine in umori. Sedaj je še vedno mnogo roparjev na otoku Sicili, tako, da si zvečer iz mesta ali v mesto idoč človek ni varen svojega imetja. w eler-Stor C;. Ta dobiš vedno izvrstno blago j in po najnižjih cenah. Razun tega Iso na prodaj vsakovrstne hranilne omarice od $20-— naprej. Porok smo, da boš zadovoljen z ameri-kanskimi in švicarskimi urami. poči- Tjtr a ceneno, reelno in garan-j&r ^A tovano izvršitev pooblastil (Vollmachten) veljavna v vseh krajih Evrope, dalje za vožne listke (Tickete), namenjenim v Evropo in iz Evrope, kakor tudi za Umije denarjev v Evropo", obrni na Jos. J. Sokliča in W. P. J amesa blagajnika elySke banko v EJyr Minn. se Entered at the Post Office at Tower, Minn, as second-class matter, April 7, 1892. Vabilo na naročbo AMERIKAN. SLOVENCA. Prvi in edini Slovenski časopis v Združenih državah Severne Amerike izhaja vsak Petek in velja za celo leto s poštnino vred za vso Združeno države in Kanada po $2.50 (dva dolarja in pol,) za Evropo pa po $3.00 (tri dolarje) ali 6 gld. a. v. Naročnina se ima plačati po postavi naprej pošlje naj se z naročbo vred v pismu pod tem-le naslovom: V. Rev. JOS. F. BUH Amerikanski Slovenec T o w e r St. Louis Co., Minn. II. S. Amerika., AMERIKAN. SLOVENEC. The only Slovenic newspaper in the United States, published every Friday at Tower, Minn. Subscription price for one year for United States and Canada,. §2-50; for Europe $3-00. Cena naznanil in oglasov: Jedna vrstica 10 cts.; jeden palec na visočino mesečno $ 1-— ali letno !? 10 •—. Oznanila naj se blagovolijo plačevati naprej. Advertising-Rates. Per line 10 cts.; per inch $1-— per month or $10-— per year All advertisements must be paid strictly in advance. Jos. F. Bull, Editor and Publisher. t Cerkveni koledar. Sobota, 10. Sept.: Nikolaj, Tol.; Pni. Nedelja, 11. ,, 14. pobi lik.; ImoM; Evan"'.: Jezus razlaga božjo previdnost. Luk. 17. Ponedelj. 12. Torek, 13. Sreda, 14. Četrtek, 15. Petek, 1«. Maeedonij; Tobija Virgilij, muč. Povišanje sv. križa Xikodem, m.; Evf. Ljudmila, vd.; K. Štirinajsta nedelja po binkoštili. Evangelij sv. Matevža (i, 24—33. Tisti čas jo rekel Jezus svojim učencem: Nihče no more dvema gospodoma služiti; ali bo namreč enega sovražil, enega "pa ljubil; ali se bo enega držal, enega zaničeval. Nemorete služiti Bogu in ma-rnoim. Zato vam povem: ne skrbite za svoje življenje, kaj bote jedli; tudi no za svoje telo,kaj bodete oblačili. Ali ni življenje več, ko jed, in telo več, ko oblačilo? Poglejte ptice pod nebom, ker ne sejejo, in no žanjejo, in ne spravljajo v žit-nice, in vaš Oče nebeški jih živi. Ali niste vi veliko več, kakor one? Kdo pa izmed vas more s svojo skrbjo pridjati le en komole k svoji dolgosti? In za obleko kaj skrbite? Poglejte lil je na polji, kako rastejo: ne delajo in ne predejo; pa vam povem, da še Salomon v vsi svoji časti ni bil tako Y oblečen, kakor njih ena. Ce pa travo na polji katera danes stoji in bi rešil vaše duše. On je luč ^veta, prišel je iz nebes in učil, da je le jedno potrebno, namreč skrbeti za dušo. Učil je vzeti voljno svoj križ na rame in hoditi za njim. Povedal je, da pravični pojdejo v večno življenje, krivični nasprotno v večno trpljenje; da je človek na zemlji le hlapec in od svojega službovanja bodo moral enkrat, dati natančen račun; da človek no ve, kedaj pride ura smrti in zatorej treba nam je vedno pripravljenim biti, ,,kor, kaj pa pomaga človeku, ako si pridobi cel svet in trpi izgubo svoje duše." Kolike vrednosti je naša duša,pokazal je naš Gospod še drugače. Glej ga tam v vrtu Getzemani, njegova duša je žalostna do smrti. Krvave kaplje kapljajo mu po vsem telesu na pregrešno zeml jo. G loj ga pri stebru, meso visi mu od telesa. Glej ga nakrižu! Kako mu zijajo rane na rokah in nogah! Glej ga, nagnil je trudno glavo in rekel: ,,Dokončano je!" Če se vprašate, zakaj vse to? odgovori vam Cerkev: ,,Zanas ljudi in za naše vzveličanje, bil je križan in umorjen." Imam dušo. Bog je nje začetnik in njegova je. Moja duša je neumrljiva. Bog jo jc ljubil od vekomaj, tako ljubil, da je dal zanjo njem, petjem, včasih seveda tudi z upitjem. Vse to se naj godi v gotovem času in na primernem kraju. 4. Otroci naj bodo v svoji so-b i, kadar imaš goste. V družbi odraslih slišijo marsikaj kar bi ne smeli slišati. Ako so pa morajo pokazati gostom, tedaj naj pridejo med nje le za kratek čas; pri toni pa nikdar no trpi, da bi bili tvoji otroci središče občnega zanimanja. Volitve v septembru. V septembru se bodo vršile v treh državah važne volitve. Prvi ponedeljek v septembru, to je 5.t.m. je volila Arkansas svojega guvernerja, državne uradnike in državni postavodajalni odbor. V demokratskem taboru so bili gotovi, da zmagajo, ker so imeli večino pri zadnji predsedniški in državni volitvi. Dne 6. tega rac-v Vermontu gu- seca so volili vernerja, druge državne uradnike, postavodajalni odbor in narodne poslance. V tej državi deinokratje že pred volitvijo niso mogli imeli nobenega upanja, da bi prodrli s kakim svojim kandidatom, ker je država popolno republikanska. — Drugi ponedeljek v septembru, toraj 12. septembra bodo ravno svojega Sina in Sin je prelil zanjo iste državne uradnike volili v zadnjo kapljico svoje krvi. Nisem bil slep, da nisem skrbel za svojo neumrljivo dušo? Kaj se pravi po- Maine, kakor v prejšnjih državah. Tudi Maine je republikanska država, čeravno so že deinokratje dose jutri v peč vrže. Bog tako ob- jgubiti svojo dušo: I segli tukaj nekaj vgpehov. Preje lači; koliko bolj bo vas, malo- Pogubiti svojo dušo pravi se, no j s« vedno mislili, da bode vselej Veruj! -Ne srkrbite tedaj,rekoč: Kaj j živeti po božji volji, zavreči Boga, i zmagala pri predsedniški volitvi bomo jedli, ali kai borno pili, ali s ! svoj konec. Grešnik, ki umrje v j ista stranka, ki je postorila v sep-čim se bomo oblici: Ker po tem smrtnem grehu, izgubi vse. Zapra- tembru svoje kandidate >a državno vsem vprašujejo neverniki. Saj v.e vil .je svoj čas in časa zanj ni več. j krmilo. Sedaj tega ni v ' že nekaj vaš Oče nebeški, da vsega + I Slabo je pozabil zdravje, razum, potrebujete. Iščite tedaj naj pop. srečo, katero mu je Bog dal v na-Božjega kraljestva in njegove pra i m&i, da bi žive!« po božji volji, vice, in vse to vam bo privrženo, flzgubil je milost božjo; brez kori- bro zelo padlo na vrednosti, zato tudi lahko prodaja po ceni. Nikakor ni neugodno znamenje, da nam narašča privoz. Iz tega se nasprotno da sklepati, da se pripravljajo naši kupci na živahno jesensko kupčijo. Seveda, evropske tovarne se zadovoljijo z malim dobičkom; svoje blago razpošiljajo okrog, da je le spravijo v denar, da zamorejo izplačevati svoje delavce. Nam so ne godi tako hudo, vendar bi bilo prav, da bi ne nastavljali previsokih cen na naše blago, sicer bodo tuje dežele začele opuščati naša tržišča. Brez dobre trgovine na zvunaj, tudi ne moremo pričakovati dobre domače trgovino. Le takrat smemo reči, da so trgovinske razmere povoljne, če ste živahni i notranja i zunanja trgovina. Svetovna razstava v Cliicagi. V s pored svečanosti. Po zanesljivih poročilih iz Wa-shingtona povzamemo, da so bode predsednik Harrison za časa izro-čenja razstavnih prostorov v Cliicagi mudil 3 dni in ne 2, kakor je bilo sprva določeno. Pripravljalni odbor je odposlal vabilo predsedniku s prošnjo, da bi došel v 19. dan oktobra v Chicago, ker ga nameravajo isti dan slovesno vspre-joti in jo tudi za to že deloma odbor vse potrebno ukrenil. Gospod Harrison je povabilo prijazno sprejel. Zadnji odstavek njegovega pisma slove: ,,Storil bo-dem vse potrebno, da bodem na večer 19> oktobra v Cliicagi," Pripravljalni odbor je razposlal vabila tudi bivšima predsedni-let sem, ker demokratski živelj j koma -G rover ju Clevelandu in Ha-napreduje. Vsestransko se kaže I yesu, vsem guvernerjem ter so na- radovednost, kako se k>de obnašal Blaine v tej državi ob času ,,Kaj pomaga človeku, ako si i pridobi cel svet svoje duše?" tako je modri Učenik svojim učencem. Pomislimo danes sti je prejemal, zakramente, vžival septemberskih volitev, dedni so po nevrednem telo in kri Jezusa' mislili, da bode agitovrf za kako deja gotove udeležbe. Velika meščanska slovesnost bode drugi dan potem t. j. 20. oktobra. Poštno poslopje, nasproti Najprej je poda vila v Perziji in po Mali Aziji veliko množino ljudi, a to ji ni zadostovalo. Zljnbilo se ji je, da bi še obiskala sestradano Ilusijo in dobila tudi tam med revnimi mužiki svoj delež. Drugi narodje, posebno Nemci, sorekali, da je pač lahko, da se kolera razširja po Rusiji, ker ondi nič ne skrbe za zdravstvene zavode. Nemški zdravniki so se bahali, da kolera v Nemčijo sploh priti ne moro, češ, da imajo tako urejeno zdravstveno stanje, da bi vsak kolerin slučaj osamili popolnoma. Kako hitro, jim je bila dana prilika, da pokažejo svojo umetnost! Tuji listi so že prej poročali o sumljivej bolezni, ki mori ljudi po Hamburgu in vzhodnej Nemčiji, a vlada jc vselej pridno zanikavala, da bi bila to kolera. No, žalibog, sedaj je ne more utajiti. Kolera se je tako- očitno pokazala, da imajo Nemci sami strah pred njo. Število navadnih zdravnikov že ne zadostuje tej premnožici bolnikov, morali so poklicati na pomoč vojaške zdravnike. Bolezen razsaja najbolj ob primorskih mestih in na nemškoruski moji, a se je tudi že deloma oglasila po večjih mestih v deželi. Ista šiba tudi tepe posebno obmorska mesta Nizozemske,. Belgije in severno Francije. Nekateri listi celo poročajo, da je na Angležkem. Hitro razširjevanje te kuge je ska veroizpovedanja lepo poVzdtS nila v teku zadnjih desetletij. V« drugače lice se nam pa pokaži ako primerjamo število krščanski veroizpovedanj stakozvano,, velii cerkvijo" (big church). Takoj nam pokaže žalostna resnica, <1 je v našej drŽavi nič manj, neg 48 milijonov ljudi, ki no priznaj nobene vere. V začetku tesja st' letja je bila vsaka tretja oseba državi brez vere, a sedaj se j obrnilo ravno narobe: število bre! vercev je dvakrat večje nego št( vilo onih, ki spadajo v to ali o" veroizpovedanje. To nikakor more biti uzrok livalisanja in sla* Ijetija današnjih državnih razm«1 Razumni državniki in cerkve! predstojniki naj bi pač dovolj «Vi \ ževaJi in premotrivali velikaw f naraščaj brezverstva. Katoličani, 1 a te ran i in prež«! terijani v obče' le malo drugod nikov pridobe za svojo vero. P je število udov omenjenih vf večje leta 1890, nego je: bilo k'1 1880 oziroma 1870, pripisov«1 jodino le priseljevanju.Pa ko bi' vsi priseljenci ostali zvesti sv° veri, bi bil naraščaj jedli© vere i1 druge večji, kakor ga nam k» ljudskaštetev. Skušnja pa uči, ^ se prav veliko odstotkov priseljeC cev odtuji svojej veri, pa ne namenom, da bi stopili v dn1? vero, marveč, da se pridruži ogromnej množici bogotajeev. '; Pravi .uzrok vednomu narašča")! * je pred jednim tednom dospel v IN ew-York in pripeljal s seboj tudi žvižgat. . «.,111 JI 1 • 1 I 8traSn jo rekel " naš Telo se mu povrne v prah,' soduji .zanikujejo iu prdvijo, At bode agi- bode odra za govornike. Sprevod posledica datfašnega razvitega prometa. V začetku tega stoletja so I brezbožcev »o javne državne pretekla tri leta, prodno je priro- j katere obiskuje velika množi" mala iz Azije v Evropo, sedaj p«!otrok. t)ržavne šole izključuje potuje v brzovlakih in po ladijali vsak pouk.. V njih so vsi t1^ hitro na vse strani sveta in obišče predmeti urejeni tako, da se C1' v jednem letu lahko vse dežele. jdeniču in, deklici mora vcepiti D^ Rav ,. vznemirja naše j njenJe k brezverstvu. Otroci F1 drža vzhodu vest, da j seljencev se odtujijo tem prejo s« s trn lčakovati vsak dan grozne j rej če ni angleščina nji'1' kolere. Nemški parnik ,,Moravia" j matorni jezik; z materniin joisifc® *red gre voejidel tudi vera rak« nekoliko kako vrženo v peklenski ogenj, kateri je | ja Haleja. Co je to res, potem j kolikor ' . - . - - Tli . • - . v.. .v ■ j : ......1st_____ 1 ... J . mogoče malo v dotiko imenitna je naša duša, pomislimo tudi, kaj se pravi enkrat sam© po pripravljen hudiču in njegovim j Blaine noče več priti v washing- j prometom pouHčnih železnic. Dne ! služabnikom. Izgubil je nesrečnež S tonsko zbornico, kjer bi »o s.svo- j 20. oktobra zvečer pa- se bodo »•ubiti svo jo dušo. Ne bodem tr-Vh? •« veke svojo dnsd, za katero je j jim' nadarjenostmi »kazal korist- vršile razne privatne Svečanosti in ' ' pripravljena zunanja tema, kjer j nega državi in narodu. Hale v j banketi. bode jok in škripanje z zobmi. Od-j zbornici ni posebno važna, niti Visoki gostje odpeljejo se 21. govorite mi, dragi bratje, kaj mu ! uplivna oseba. Maine je dolgo pravo aziško kolero. Zdravstveni til časa z dokazovanjem, da .na človek dušo, ker vsak to že čuti in spozna, ker duša jedino nas, po-vzdiga tako visoko nad vse drugo stvarstvo. Ko je Bog stvaril vse drugo, stvaril je še venec svojega stvarjenja, namreč človeka in tri navdihnil neumrljivo dušo. Bog je nevidljiv duh, katerega časti in pomaga, če si je pridobil cel svet, dušo jo pa pogubil časa naklonjena prohibieijonistom in ravno to je uzrolc, da republi- O, bratje dragi, še imate čas, j kanci nimajo več tako trdnih tal, v veliki industrijski palači; zvečer , 1 _ .. 1........ - " 1 . " 1 * .. rti - il I I A+.. 1 ^ .. X <* .M nI« i« vw% »M jtr^mn oktobra v Jackson Park, kjer se prično v nekakem vzporedu zadnje svečanosti. Izročenjo poslopij bode u da se vrnete od greha na pravo kakor so jih imeli pred nekaj leti. j pa bodo zažigali umeteljni ogenj. iz okuženih krajev, ostati dvajset v New-Yorku je odločil vse, kar 01' ^ilo treba, da se kolera ud uši. .Lflu • posla! na samoten otok pred m kjer so se mo drugi. kristjani, z delom, rali vsi potniki dobro zmiti in | y Ameriki je toliko razno*' očistiti. Vso njihovo pritljago so nih veroizpovedanj, da si razkužili & parom. Mestni zastop je nadalje ukrenil, da mora vsaka ladija, ki pripelje potnike s seboj V e r a. Amerikonci so kristijani,. t obiskujejo cerkve ob nedolj" Ob delavnikih pečajo se, ka^ ,-f v« pot. Poslužite se za časa prilike in zjedinite se z Bogom. Molite in Trgovina. lahko-izbere, vero po svojem*01 su. Raz ven. katoliške vero štej? 189 različnih veroizpovedanj)- Verska veroizpovedanja n*"1' se dan za dnevom. Najbolj,^ Da bo mogoče izreči pravo sod- j poveličuje vse stvarstvo. Duša pripravljajte- se za smrt, kajti j.bo Q ^ ob(,ni tl.govini, je pred |v 1{ialt0 P*^ ,iaP0" naša je tudi duh, katerega ne mo->"»alu pride ura, ko boste stali l treba ozil,ltl fi0 „a razmeuo I vodil1 za Prvi svetovno-razstavm remo videti. Duša vlada telo, go- pred ostrim sodnikom. Kaj pore | notranje in zunanjo trgovino, spodari nad živalmi in nad celim j*01"0' tlrag'1 bratjc» boato Prva se dobro razvija, ker je v svetom. Duša se spominja, kar je večnega sodnika reči: „PoberiteJ^j doyo,. deuarjil in gospodar-minnlo, duša sodi sedanje, dUŠa [80 vi,prekleti, v peklenski ogenj!" 1 dni pred mestom na morju. Šele W. W. Catlin, čegar pisarna se: potem bodo spustili ljudi na suho, jmeten ntuik pridobi novih p ako je bilo mej tem zdravstveno j ženciev.. stanje povoljno. Na ta način ho- ozirati se pa razmer,o i spominski denar svoto v znesku čejo zabraniti ali vsaj obtožiti pri- * 1000. Napoved jo v rokah podpred-1 seijeva-njo iz Evrope. Z vsakim pri sednika Higgingbothama. Gospod i 8eljencen, S(j lilhko k mim vtill0. gleda v temno bodočnost in duša je, ki se dviga do večnega Boga. Bog. je konec naše duše, stvarjena je v veke zanj. Hodite sami v sebe le za trenutek in sprašujte še iz lastne skušnje in prepričali se boste, da vsa svetna modrost, vse bogast vo bogatinov in zeinske sladkosti ne inogd osrečiti človeka. Naša duša hrepeni ]>o neki popolnosti, po nekem neizkončnem in t.ega nam .svet ne more dati. Naša duša neizmerno želi luči in lepote brez madeža, kar bi nam ne mogel nikdar nobeden odvzeti. ,,Stvaril si nas zase, o Bog! in naše srce ne more, razun v Tebi, nikjer dobiti pokoja." Telo se bode izpremonilo v prah, duše ne v niči nikdo. Pojdite v duhu v nebesa, glejte milijone čistih duhov in molite Boga ž njimi! Poglejte krog sebe jasno nebo nad varni, lepo zemljo pred varni, — vse to je stvaril Bog v vaše vzveličanje, ker je vas neizmerno ljubil. Da, Bog je vas tako ljubil, da je poslal svojega ljubega Sina na zemljo,da Ne ne, bratje v. Kristusu. Se je čas, da popravimo svoje zmote, da se sprijaznimo z Bogom. Ako storimo to, slišali bomo sodnji dan besede vočnega Boga: ,,Pridite, izvoljeni in posedite nebeško kra Ijestvo,katero vam je pripravljeno od vekomaj." Amen. Krščanski materi. 1.Vzgojuj svoje otroke sama. Kedor hoče otroke vzgojovati z uspehom, mora imeti pred njimi vso veljavo. Srcdnjedobra mati je še vedno boljša, kakor najeta domača učiteljica. 2. Svojim otrokom daj o p r a-v i 1 a. Pusti jim, da delajo, ali naj so pa igrajo, a lenobe naj nikdar no pasejo. Len otrok je črneren, hudoben in neuljuden; ako mu pa daješ primernega opravila, bode ljubezniv, dober in srečen. 3. Pusti otrokom u p i t i. Ne zahtevaj, da bi bili vedno tiho in pri miru. Ako se hoče otrok pravilno razviti na duhu in telesu, tedaj se mora gibati po svoji volji. Glas mora vaditi z govorjenjem, smeja- ske potrebe vedno naraščajo, a slabše stoji z zunanjo trgovino. Že nekaj tednov občutimo po celi državi, da se nam raznovrstni pridelki kopičijo in jih tie moremo razposlati v tuje deželo. To je tem bolj obžalovanja vredno, ker jo izvoz naših pridelkov glavna podlaga našega narodnega blagostanja. Od pridelkov, ki so potrebni v hrano, prodamo zadnji čas prav malo. Uzrok a bi bila, da Evropa to leto manj rabi in da tudi naša letina ne bo tako bogata, kakor jG bila lanska. Morda '»i vsejedno lahko prodali nekaj iišenico, ker jo bode nad domačo pbtrebo, ako ji nastavimo prirnerno ceiio. ''e<-l- nako je tudi z bombaževino. Lastniki jo zlagajo na kupe v svojih skladiščih v nadeji, da jo pozneje prodado dražje. Tem raje tako delajo, ker lahko dobo (jenar na posodo na nizke obresti. AU je pametna njihova špekulacija ab "e, je težko .reči. Gotovo je vodna nevarnost, da se Evropa inCj tem založi z ruskim ali indiški'11 blagom. V Indiji je ravno sedaj sre- Catlin zahteva uradno spričevalo, katero naj bi mu pričalo, da je v resnici on prvi prejel povodom razstave kovani i dolar. Za zboljšanje 32 železnic, katere se družijo v Cliicagi, za potrebe obiskovalcev in razne pomanjkljivosti določenih je jeden milijon dolarjev. Nepovabljen gost. Azijska kolera je v svojem času bila le vzhodnoindijskim prebivalcem huda šiba božja; tam je morila ljudi in dobivala dovolj žrtev svoji krvoločnosti. Nekaj let že se pa nikakor no zadovolji, da bi ostala v svojej domovini. Obide jo veselje do. potovanja, prestopi meje svojega roistnega kraja, potuje najprej v Malo Azijo, v Rusijo in v Arabijo in se razširja tudi v ljudnato Evropo. Tako je naredila tudi letos. Izcimilase je v Indiji, prešla v Perzijo, obiskala je Rusijo in se preselila sedaj v Nemčijo, Nizozemsko, Belgijo, Francijo in v Avstrijo. tapi kolera in zato bodo tudi pri vsakem posebej skrbno pazili, če nima morda kakega znamenja nalezljive bolezni. Sedaj Evropejcem res ne kaže, da bi hodili k nam na onih parnikih, ki odplujtejo iz severnih in soverozapadnih evropskih pristanišč. Ce nam pa' dojde vest, da imamo ros v našej celini strašno kugo,. naj nas nikar preveč ne vznemiri. Mimodušnost in srčnost je najbolje sredstvo zoper kolero. 1/ Naraščanje brezverstva v Združenih državah. Nadzornik ljudskega števil jen ja je v zveznem glavnem mostu hvalil naraščanje katoliško vere in drugih krščanskih sekt. Po njegovem mnenju je v Združ. državah kat. (i,250.04-5; metodistov 4,255.-377; prezbiterijaneev 1,278.815; liiteranov 1,199.514; kongregaci-jonalistov 512.771 .Številokrščanskih sekt bi tedaj zneslo 13,406.-522 in s katoliki vred nad 17 milijonov. To so res lepe številke, ki kažejo, kako so se ravno krščan- \rajno.vejša verska iznajjlW Ameriki imenuje se ezoteri2' ki obljublja svojim privržence11 neumrljivost. Ezoterizem bi bili ljudje že tukaj na ^ neumrljivi, če bi bili resnič«0 sto in če bi natanko spoz"1' Gospodovo zapovedi. Da.boStl veli večno, pravijo, ostanite-3 krepostni, in to ne samo- v skem, temveč tudi v zakoi'r stanu. Samski stan, čistiti prll še ne-zadostuje, kajti kjer m tudi ni zmage. V ,H» (Je premagujete svoje sti"v bode- se vas lotila nikaka bo-l1-in dosegli boste neunirljivesk „,Pa,1' povprašete- znab.it1> ezoteriti nikdar ne umro?" Da, umro — jeJenkrat; t°l ni dokaz, da njih. vera. ni l"j da uči laž. Ker umro, to je lii'' dokaz, da niso strogo sp01 naukov in zapovedi. Večina teh novih ver 1)1 gega, kakor kako kupčij s^0 jetje. Ljudi, ki so dado drugim na limanioe, je zm1'1 izbiro. Najame se sobana 2 in nekaj sedeži. Kmalu se 55: novem svetišču nekoliko Ti privabijo druge in zbira' ^ zagotgvljeno. Podlaga tako1 vane ,,Gospodove zakladnice'- je gotova. Zviti ustanovitelji nove vere pregovore pri proste in uboge ljudi, da dajo vse svoje premoženje v ,,Gospodovo zakladnico." Človeku se dozdeva, kakor bi amerikanske postave dovoljevale goljufijo v imenu vere. V največ slučajih združeno je češčenje Boga in zlatega teleta. Amerikanci ne izgovarjajo do nepotrebnem božjega imena. Uvedli so mesto ,,great God" ,,great Scott." Poseben znak vseh znamenitej-ših ver amerikanskih je njih narodni značaj. Kdor misli, da je vera zagrizen sovražnik napredka, posebno pa republikanske ustave, ta naj pride v Ameriko in gotovo poreče: ,,To ni res." Ni ga v Ameriki duhovnega pastirja — od učenega nadškofa pa do nevednega protestantov-■skega govornika, ki bi se predrznil trditi, da ni svoboda naša najboljša last in, da ni republika občudovanja vredna — jedino mogoča ■državna uprava za Ameriko. Nekaj o zakonu in zakonski ločitvi. Vsaka država nareja svojo last->ne postave. Posledica tega je, da jo kaka stvar, ki je postavna v jedili državi, nepostavna v drugih. Najbolj čudne in najbolj različne so si postave o zakonu in zakonski ločitvi. V Združenih državah ni težko omožiti se, lažje je pa ločiti se od svojo žene. Ako se hoče n. pr. kdo otresti zakonskega jarma v new-vorški državi, dokazati mora samo nezvestobo svoje žene; na drugi strani Hudsona, v državi New-Jersey, znebi se lahko žene, če dokaže sodniku, da se ne more zlagati s soprogi ni tn značajem, če mu tudi to še ni dosti lahko, vsede se na vlak v Chicago, kjer mu sodnik izpolni željo za vsak še tako 11 i-čeven razlog. Prositi 11111 je samo za ločitev in to zadostuje. V nekaterih državah dovoljuje postava zakonsko ločitev, če n. pr. mož smrči ali če čika, če nosi žena tuje lase ali kuplene zobe. Amerikanske postave dovoljujejo torej ustanavljati hareme postavnih žen. Komur so zakonske postave posameznih držav dobro znane, temu se ni treba bati, da bi ga pravica preganjala zaradi 111110-goženstva. ,, L i nča n j e" ,,Linčanje" je sramoten madež amerikanske sodniške pravičnosti. Kadar ljudstvo vidi, postava ne zadostuje, da bi kaznovala kakega hudodelnika, kaznuje ga samo. Ta način kazni imenuje se ,,linčanje." Ljudstvo si je ubilo v glavo, da se je kaka oseba pregrešila zoper kako postavo, to zadostuje; kakor hitro zve ljudstvo o bivališču liudo-delnikovem, odtrgajo ga od njegove družine in peljejo 11a kraj sodnijskega izvrševanja, kjer ga brez izpraševanja obesijo, zažgo ill i ustrele. Včasih je zatoženec v ječi, toda sodniki so počasni in izid s^dbe negotov in ljudstvo se boji, da bi ušel pravici. Razjarjeno prebivalstvo napade ječo, in zahteva, da se mu izroči jetnik. Ako se jim ječar protivi, udero šiloma v poslopje in odpeljejo svojo žrtev na izvrševalni kraj. Upati je, da se ta madež kmalu odpravi. Dokler ima kak narod jednake postave, ne more se imenovati omikanega. Žrtve linčanja — krive in nedolžne, — so mnogoštevilne. Časniki poročajo skoraj vsaki dan o k&ki grozovitosti. O politiki. V Ameriki ste dve veliki politični stranki; mesto, da bi se imenovali konservativce in liberalce, zovejo se demokrate in republikance. Razloček med tema strankama je čisto pri prost: jedna je na krmilu in se skuša obdržati, druga jo skuša spodriniti. Ako hočeš postati kemist, učiti se moraš kemije, ako hočeš postati pravnik, učiti se ti je prava; toda ako hočeš postati v Ameriki politik treba ti je skrbeti za svojo korist. Izobraženi ljudje nimajo niti najmanjšega poželenja, vtikati se med politike in bogati bankirji in trgovci so preobležeui z delom, da bi se pečali s politiko. Tako ostane bojišče samo ljudem srednje vrste. Ako se jim ne posreči,da pridejo v ,,belo hišo," trudili se bodo zastonj, da bi želi količkaj spoštovanja. Amerikanski ,,gentleman" ni tako častiželjen, da bi se valjalo njegovo lepo ime po vsakovrstnem blatu. Marsikaj -si pusti reči, toda imenuj ga ,,senator" ali ,,poslanec v kongresu," tožil te bode zaradi razžaljenja časti. II i Š11 i str e ža j i. Amerikanski strežaji so gospodje. Kadar se pogovarjaš s kakim možkim strežajem, premeri te od nog do glave in ti predrzno odgovori: ,,Kdo pa ste vi? Pazite, kako govorite z menoj. Mi smo prosto ljudstvo; tukaj smo vsi jed-naki, in viste niste nič več, kakor jaz." Navadna plača strežajev znaša od !j? 200-500. New-Yorški milijonar Vanderbilt plačuje svojemu prvemu kuharju $ 10.000 11a leto. Vklnb visoki plači imajo vendar '>- : liko sitnosti predndv. "ill )>oslrožnikov, da si marsikca, ne vedo drugače pomagati kakor da so prisiljeni hoditi na hrano v hotele. * -v. -v. Še bolj ošabno in samooblastno kakor moški strežaji, obnašajo se služkinje. Tukaj dva vzgleda. Večkrat se r.nijo služkinje sprejeti ker nimajo prilike zabav lavirjem ali harmo- nijem. Druge zopet zahtevajo zakrite postelje, češ, da se ne spodobi sprejemati svojih prijateljev v sobi, kjer je odkrita postelja, na kateri počivajo po noči njih dra-žesti. A111 e r i k a 11 e c 11 a počitnic ah. Amerikancu, posebno Amcrikan-ki, je hotel najljubše bivališče in najzanimivejši kraj za odpočitek. ■ Kadar potujejo Evropejci, obiščejo hotel samo zaradi tega, ker ne morejo drugje prenočiti in dobiti hrane; z drugimi besedami, Evropejci hodijo v hotele, ker si ne morejo drugače pomagati. Evropejcem je hotel sredstvo, da dosežejo svoj namen — Aine-rikancem je namen. Amerikanci potujejo sto, da t/i-suč milj, samo, da se morejo naseliti za nekaj časa v gotovih hotelih. Le poslušaj njih razgovor, in pr se bodeš, da se ne pogovarjajo o lepih pokrajinah, skozi katere so se vozili, ali o sprehodil) in izletih, temveč o prednostih različnih hotelov, katere so obiskali. Kar je Evropejcem naravina lepota, krasna poslopja in spomeniki, to so Amerikancem hoteli. Meseca januvarija, februvarija in marcija hodijo cele trume bogatinov iz severnih držav v Florido, kjer sije toplo solnce in kjer se razcvetajo drevesa v polni krasoti. Toda kaj neki delajo ti Amerikanci tukaj, kamor so se prišli zabavati? Morebiti napravljajo zjutraj v obilnem številu izlete na deželo ali na morju? O, ne. Takoj. ko vstanejo, podajo se k zajutrku. Od zajutrka do lOili pohajajo okrog po hotelu ali pa se gugajo na sto-leh; predjužniku vrnejo se zopet k svojim gugalom in čakajo kosila. Po kosilu zbero se v kaki večji sobi, kjer se zabavajo z godbo do poznega večera. Kolikor večji je hotel, toliko bolj se Amerikancem dopade.Pon-cede Leon Hotel v St. Augustinu Flo. je jeden izmed največjih hotelov na svetu. Razven velikosti zanimiva obiskovalca tudi njegova čaroba. Nehote se mora človek spomniti prizorov iz arabskih noči. Tukaj se zbirajo Amerikanci, iščoč ,,dobrega časa," kakor pravijo. Stroški za jedilo osebo znašajo 11a dan od deset do petindvajset dolarjev. Vino in postranske potrebe niso uračunjeno. Amerika-nec, ki gre vPancede Leon Hotel s svojo družino, zapravi vsak dan do $ 200. Za ta denar dobe slabo hrano in se zabavajo s prav navadno godbo in guganjem brezštevilnih gugalnili stolov. Povrnivši se domov na sever, pripoveduje svojim prijateljem, daje imel,,izvrstne čase." Amerikanec ne poreče nikdar, da je bil opeharjen, posebno v Ameriki ne. Kdor pomisli kaj in koliko so Amerikanci storili v sto letih svoje neodvisnosti, zdi se 11111, kakor, da bi jim ne bilo ničesar nemogočega, oziraje se na neizčrpne vire, ki so jim na razpolago. Amerika pomnoži število prebivalcev vsakih 25 let. Ako nadaljuje vseljevanje vtem razmerju, kakor do sedaj, imela bode v 50 letih več kakor dvesto milijonov prebivalcev. Ako napreduje Evropa v tem času samo v umetnijali in vedah, njeno socijalno stališče pa se ne zboljša, bode v primeri z Ameriko to, kar je divjaštvo proti oliki. Mej tem, ko pregledujejo ovro-pejske države svoje vojake, ki jih stanejo vsako leto v mirnem času tisuč milijonov dolarjev in mej tem ko evropejski dolg narašča, polili se amerikanska zakladnica v "Washington!!. Mej tem,ko si evro-pejsko vlade ubijajo glavo, kako bi si priskrbele denarja, da bi plačale stroške, vlada v Washingtonu ne ve, kaj bi počela z preostalim denarjem. Amerikanci so velik narod. Njihova osoda je v njih rokah. Dan za dnevom priučavajo se, vladati se pametno s pomočjo svoje svobode. Razno vesti. Obljudenje naše zemlje smelo bi se povprečno vsako leto pomnožiti za <>,000.000 ljudij. * Naj starejše katakombe so katakombe tebanskih kraljev, stare okolu 4000 let. V rimskih katakombah počiva okolu 0,000.000 mrličev,vparižkih pakacih 3.000.-.000. v Cisto neznana bolezen se je prikazala na breskvah po Indijani. Razširja se tako hitro, da sisadje-rejci kar nič ne morejo pomagati. Zapazili bo jo šele pretekli teden. Sadje prav hitro dozori, pokaže rudeče pege in odpade. Breskve nimajo svojega prijetnega vonja, zato jih tudi ne morejo prodajati. Letošnja letina bode radi tega slaba. * Francozki časnik ,,La Moderne Medicine" poroča, da ni znani bolezni, ,,La grippe" nihče manjši dal njenega imena, kakor francozki kralj Ludovik XVLČasnik navaja neko staro listino iz 18. stoletja, katero so našli v mestu Versailles, ki pravi v opazkah mesecu februvarju in marciju takole: ,,Kralj tudi bolnik imeno- val je bolezen La grippe.Puščanje je bilo popolnoma narobe. Tisti ljudje, ki si niso dali puščati, pa so mnogo pili, okrevali so najpo-prejo." Nam pa se dozdeva, dajo je stari Ludovik samo po svoje zavil in, da je šel 11a posodo k Slovanom po liri po, ker je omenjena bolezen tudi v Rusiji doma. * Najslabši sadni pridelek v Kaliforniji bode letošnje leto jabolko. * Vsaka ekspresna lokomotiva porabi na dan 10 galonov vode. Kapitol v Washingtonu je največje poslopje v Združenih državah. Temeljni kamen postavil je Washington IS.dec. 1703.Poslopje bilo je deloma razsuto od Britancev 1. 1814. L. 1855 pričelo se je na novo zidati in kapitol bil je dozidan 1. 1863. Prva zastava za-vilirala je na kapitolu 12. dee. 1. 1863. Poslopje stalo je nekaj nad $13,000.090. V dolžini meri 715 čevljev in 4 palce. Širina znaša 324 čevljev. Pokriva patri in pol orale zemlje. Največji slap na svetu je Ni-agarski slap, visok je 105 čevljev. Najvišji slap je Yosemit v Kaliforniji, visok je 2550 čevljev. Število kristijanov 11a svetu znaša nad 408,000.000; budistov 420,000.000; bramistov 180,000,-000; mohamedanov 150,000.000; Židov 8,000,000; brezbožcev in nevernikov 85,000.000; paganov 50,000.000; in od 1100 manjših ver 123,000.000 ljudi. "" Šestletna hči H. L. Humpre-vsa v Torringtom, Can.,telita 125 funtov. * VIdahi so odkrili mnogo novih lednikov, ko so iskali predmetov za Kolumbovo razstavo. Preiskali so 10 mored, nobena izmed njih ne gre nižje, kakor 2000 čevljev pod ločnico večnega snega. Poti ledniki je več krasnih jezerc z j ako mrzlo vodo. * Za zobozbozdravniške svrhe "se porabi v Združenih drža/ah letnih 1800 funtov zlata. Na Španskem seje vršila velikanska svečanost v spomin dne po 400 letih, ko je odplul Kolumb ne daleč od Palosa na široko morje. Ladija, popolnoma slična Kolumbovi, od veslala je iz pristanišča ob (). liri zjutraj, tedaj ob isti uri, kakor Kolumb. Minister marine Montigo bil je na vojni ladiji Le-gaspi. Jadrali so mimo samostana La Rabida, raz kojega so vihralo zastave vseh Združenih držav. Uro daleč jadrali so izven pristanišča, vsidrale so^se druge ladije, katere so se vdeležilo sijajne svečanosti. Ladije so bilo v dveh vrstah, po sredi njih je veslala i,Santa Marija" med gromenjein topov. Paloški župan odposlal jo telegrafično pozdrav predsedniku Opomba. Mnogo je vprašanj, kako naj bi naročniki poslali denar, ki ne znaša okrogle svote. Naznanjamo jim tem potom, da lahko \ in tudi i- dolarja v markah (stamps) pošljejo. Ob jednein pa prosimo č. naročnike, kateri svojo stanovanje spremeni', da nam vselej po dopisnici naznanijo natančno novo stanovanje, in tudi prejšnje blagovolijo nam naznačiti. Uredništvo in upravništvo ,, Amerik. Slovenca.'' Pojdi k J. D. Murphy po zabavne gosli, piščalke ali orgljice nasproti ,,National-Bank." ))0(l nadzorstvom sester sv. Benedikta Dulutli, Minil. Zavod je pod posebnim nadzorstvom: Mil. James McGolricka, škofa v Dulutliu. Dekleta lahko stanujejo v šolskem poslopju ali izven njega. Priučile se bodo vsega potrebnega za življenje. Pred vsprejemom bodo izpraševane v razmerju prejšnjega poduka. Šolsko leto ima dva polletja po 5 mesecev. Plačil a : Za stanovanje in vzgojo, ki ob-seza branje, risanje, godbo, izgo-varjavo (Delsartov način), vsakovrstno pletenje in vezenje, šivanje, pranje in kuho je plačati vsa cili 5 mesecev $80—. Oe se hoče katera učiti umetne godbe in slikarstva, plača posebej. Zunanje učenke plačajo po starosti od $2-^4 na mesec. Mlada dekleta, ki jih veseli stopiti v red sv. Benedikta, se tukaj vzprejemajo. Za nadaljna pojasnila se obrni na Sestro ravnateljico. 99 "German Syrup G. Gloger, lekarnar, Water-town, Wis. To-le je misel moža, ki ima lekarnico, prodaja vsa zdravila, prihaja z bolniki v dotiko neposredno in ve bolje, kakor vsak drug, kakošna zdravila je treba prodajati, in kakošne posebne prednosti imajo v sebi. On zve o vsili brezuspeliih in zato lahko sodi: ,,Ne poznam nobenega zdravila proti kašlju, vratobolu ali liri-pavosti, ki bi bilo v mojej družini delovalo tako vspošno, kakor Bo-scheejev German Syrup. Lansko zimo je prišla v mojo prodajalnico gospodična, ki je bila prav hudo prelil a-je>:a. Govorila je težko. Jaz sem ji omenil o German Syrupu, češ, da bi jo nekaj požirkov olajšalo, toda ona ni nič zaupala patentovanim zdravilom. Svetoval sem jej, naj vzame jedno steklenko in ji rekel, da ji ne bodeni nič zaračunil, ako ji ne bode dovolj pomagalo. Čez malo dnij je zopet prišla in jo plačala ter rekla, da v prihodnje nikdar ne bode brez njega, ker jo je malo požirkov popolno ozdravilo. G. G. GREEN, jedini izdelovatelj Woodbury, N. J. Na prodaj pri P. E. Dowling-u, lekarnarju. VI1-2 Kašelj, vratobol, hripavost. dobi oni, ki izve kaj o Ignaca Hudaku in isto naznani meni. Omenjeni je srednje postave in črnih očij. Naslov: Mr. Joseph Papa, Ma-nistique, Bx 471; Mich. SO. nnrclii' Velika armada uaš< i.boi ljudovlade V WASHINGTON t O. (..'., Ol) 20—20, SKPTEMiSRA 18!)'.!. Wisconsin. Central in Baltimore & Ohio železnici ste odbrani kot ,,uradna p ropa" med St. Panlfrm, Minneapolom in Washinp-tonom 1). C'. Vsi, ki se žele okoristit i y ,,znižanimi cenam1", naj pazijo, 1" e oskrbe •/. vožnji mi listki '/.n to t,profil' » takoj *«-potove narodnosti njenih spi, Za nadal jna pojasnila se <>l) .. 1 (I. F. McNEIT.I., Citv 1'. in T. Apt. 1!» Nicollet House Block. Minneapolis, Minn. C. 10. STONE. Citv 1'. in T. Apt. 102 East Third St.-, St. Paul, Minn. < >hlelvc za ta čas najbolj primerne!! "V" tem presežemo druge pro dajalnice. Spomladanske moške I obleke po !?(]•— in višje. I THE BOSTON. i Najboljša obuvala za meščane I in rudarje, tine srajce, spodnjo 1 obleko in ovratnike (neckties) 111 I dr. dobiš po najnižji ceni po raz-1 ličnosti blaga pri Anderson <& Korb — Elv. Nasvet poletnim izletnikom. Ako hočeš napraviti izlet, od katerega bi imel korist za celo življenje, kupi si vožnje listke za znižano ceno, ki so naprodaj pri vseh glavnih železiučnih postajali Združenih držav in "Kanade via Northern Pacific železnica proti Yellowstone Natianal Parku, l'o-cifičneni obrežju in Al ask i. Izletniki imajo na Northern Pa- j cific železnici ugodnost prve vrste j v krasno opravljenih vozovih, je- j dilnicah in razkoSnift Pullinanovih ! Pridi in pazi v čem ti zamorerno postreči: Mi imamo največjo zalogo v mestu in prodajamo po najnižji ceni. Anderson & Korb, Ely. THE BOSTON je pripravljen bojevati se! To pomenja, da le on zniža cene in tako pomaga ljudem. Mnogo mičnega branja in krasnih igrač po najnižji ceni pri J. 1). Murphy. ane, Miss, je pred kratkem umrl v starosti 133. let. Platili so sledeči gg St. Pašič.. OOjJ. Ka m bish $2'00 P.Malenšek 2.00 M.Gaspcrič 2.50 M. Nemanič 2.00 A.Shupaniz 1.25 A. Ciniper- man.....2'. 00 .1. Gasperič 1.00 j'. Tise!____1.50 G.Kobe... 2.00 F. Kren ... 2.00 F.Znideršič 2.00 M. Papič. . 2.00 Združenih držav, za kar se mu je j sp^iiTcab'iz* oiiicage, St. Paula in Harrison takoj zahvalil. j Minneapola proti Montani in Paci- • Zamorec Adison iz Meridi- fičnem obrežju brez menjave med ; potjo, in to zlasti v Pullinanovih spalnicah iz St. Paula in Minneapola v Yellowstone Park. Slavnosten venc,c izleta v Se-verozaton je vsekako obisk gel-lowstone Parka, dežele gorkili vrel- i cev, naravnih (geysers) in krasnih sotesk, in Alaske ž njeniimi brezkončnimi morskimi, sneženimi vrhunci, indijanskimi vasmi in velikanskimi ledniki, Prizori med potjo so najdivneji, ki se sploh nahajajo v sedmerih državah, skozi katere teče železnica. Krasna gorovja, potoki, doline, jezera in planjave se vrste prav hitrrt jeden za drugim, da razvedrujejo turisti, ki se hoče zanima', i za poljedelstvo, rudarstvo, obrtnost in druge zanimivosti, ki se nahajajo v obširnem Severo-zatonu. Ako se želi lcedo natančneje poučiti o tem nasvetu, m a lahko postreže Charles S. FEE, glavni agent za pOtovalce; N. P. II. It. St. Paul, Minil, z lično knjižico s podobami ,,Woonderlandu in brošuricami o Yellowstone Parku in Alaski. 3 llačo vsakdanje noše po 05 ct. se dobijo samo pri THE BOSTON. Okusnega sadja in raznih slad-?ic fcandy) se dobi pri J. D. Murphy. Shup; L.Sadar... 1.50 C.Hizelber- ger......1.25 E.Lerch... 2.50 S.Rupnik . 2.00 J.Gorše.. 2.00 P.Mlaker . 1.00 P. Ostronič 1.35 M. WEINZIE.RL ct CO., Urar in trgovec z veliko zalogo zlatnine in srebrnine. Prodaja in popravlja ure zanesljivo in po nizki ceni. ELY, MINN. F. Medur . 2.00F.Malič... 1.35 J. Kočevar 2.00 F. Juršinicli 2.50 P. Kralj .. 1.00!J. Meglen . 2.50 J. Zumek . 2.00;lg.Kavčič . 2.50 J. Peče____Ž.OOjM. Radovič 1.25 M. Mateko- M.Macele . 1.25 vič______ 2.00 j J. Saitz ... 1.25 J.Simonič . 2.00|J.Kaump . 1.25 J. Moravče 2.00;J.Spuler .. 1:25 J.Kožar... 2.50jIg.Hegler . 1.25 A.termita. 1.25,1. Spraitzer 1.25 J.Vidic ... 1.25G.Klobučar 1.25 G. Jaklovič 2.5(> PWiltusnig 0.05 A.TiselEv. 2.50J. Orlih..'. 0.50 Tie Boston GlotUng Hon. Največja in najboljša zaloga obleke, obuval, kovčegov in torb se dobi pri: M Cl' Overalls! Povrhne hlače po najrazličnejših cenah in kakovosti blaga je dobiti pri THE BOSTON. Dr.Kingova nova iznajdba. Že obupala, sedaj zdrava. Iz pisma gdč/ Ado E. Ilurd, iz Groton, S.I)., povzamemo: ,,Hudo sem se prehladila, kar mi je nakopalo nazadnje jetiko. Štirje zdravniki mi niso mogli pomagati in mi rekli, da morem živeti le malo časa. Obupala sem že sama .in so izročila Odrešeniku, rekoč, naj 1110 vzame iz tega sveta, ker živeti lie morem. Mojemu soprogu so rekli, naj mi kupi dr. Kingovo novo iznajdbo proti jetiki, kašlju in prehlajenju. Poskusila sem jo in vzela skupaj 8 steklek; to me je ozdravilo in sedaj sem, hvala Bogu, popolnoma ozdravila. — Steklenke zaposkušnjo se dobe zastonj v Nels & Bensonovej lekarni. Velike steklenke po 50 ct. in $1. ELECTRIC BITTERS. Dobra barva. Dobra barva je bolj odvisna od dobrega zdravja,.kakor lopa polt. Ako jetra ne delujejo dobro, imaš zeleno barvo, če ti je želodec v neredu, izgledaš čmerno, če bolehaš na ledvicah, imaš sivkasto barvo. Skrbi za dobro zdravje in imel boš dobro barvo. Electric Bitters je pravo in izdatno zdravilo za to. Ozdravi ture, osepnice mehurje in jih dobro zaceli. Cena steklenke samo 50 cts. Nels J. Benson, lekarničar. Zdravilna Bucklinova arnica. Ona je najbolje in gotovo zdravilo na svetu za rano, spahnenje. mehurje, otekline, revinatizem, mrzlico, hraste, razpokane roke, ozeblino in vso kožnate izrastke. Porok smo, da bode kupce zadovoljila, sicer denar povrnemo. Cena škatljice 25 cts. Na prodaj pri Nels J. Benson. Podpisani priporoCa svojo, slovenskem u občil .t v u dobro znano gostilno vsem v Ameriko prišlirn, kakor tudi v Evropo se vračajočim Kranjcem, koje zmiraj izvrstno in po najnižjih cenah postreže. Razun tega prodaja tudi sloven-sko-angleško slovnico za samo-pouk v angleščini po 40 centov komad in tudi več družili slovenskih poučnih in zabavnih knjig. Da vsakteremu dobro postrežem, dokazuje okolnost, da stojim z v obče znanim gospodom Pavlinom v Ljubljani v zvezi ' Tudi denar pošiljam v Evropo po najnižjih cenah in najhitreje. D. BLOETE 116 Greenwich Str. New-York. Dulutli and Iron Range ŽELEZNICA. op. čas pop. Postaje 'Stations' 12:00 prih. Dulutli odh. 3:15 10:54 Two Harbors " 4:2") 9:10 Mesabii " 0:04 8:22 " Tower " 0:53 7:10 odh. Ely prih. 8:05 ELY MINN. & prodaja vse vrste železnino, peči, cinkove posode, barve, olje, steklenino, kit, vrata in raznovrstno oklepje. t^* ŽIVI SAM IN PUSTI DRUGIM ŽIVETI! raznovrstnih zelenjav, kakor tudi sadja in sladčic, pomeranč, ovočja, najboljših smodk, tobaka, lepili pip, pijače treznosti, mošta (pop), in vseh kuhinjskih potrebščin. Slavnemu občinstvu se kar naj-uljudneje priporoča Ignac Tancig TOWER MINN. J. B. NOBLE, M. D., Z D R AV TV I K, Office nad Benson-ovo lekarno. TOWER, MINN. TOWER, MINN. C ji •««.«», McINamara, prodaja po najnižji ceni: živo apno, premog, seno in raz-noterno krmo (futer) za domače živali. Si Zaloga peči, mnogotere železnine, kosi-tarskoga blaga; zbirka olja in barv, stokla, okvirov oken in vrat. UggP Vsakovrstno sobno opravo uljudno priporočamo. GERMAN AMERICAN JAT mesar, MAX SHAPIRO, prodaja vsake vrste frišnoin soljeno meso, ' kakor tudi ribe, perutnino in frišne klobase po tako nizki ceni kakor drugod. Tam se občuje nemško. Barnes Safe & Licit Co. prodaja raznovrstne deiiarink omare, katero so varne pred ognjem in tatovi. 131 Jefferson Ave. Detroit - - • Mich. John J. Holmes ravnatelj. & OU., prodaja sveže, soljeno in suho meso, mast, perotnino itd. Ostrige in divjačina ugodna. ELY - - MINN. CHAS. I.ANG, P iograph. Tower, Minn. izdeluje: fotografije vsake verste in voli-kosti, vsak čas po nizki ceni in delo dobro dovrši. JAKOB SKALA, Tower, - Minn. Velika trgovina z mešanim blagom in kuhinjsko posodo. NIZKE CENE! HITRA POSTREŽBA! Uljudno vabimo meščane, rudarje in gostilničarje. M. Villi ELY, MINN. . YELIKA ZALOOA železnine, lesenega in hišnega orodja. Tu so dobe po najnižji ceni: peči, kuhinjska posoda, barve, okna, vrata, mizo, stoli, postelje, omare in sploh vse rudarjem in gojzdar-jem potrebno orodje. Oskerbljuje tudi rak ve in pogrebe. HOTEL SHERIDAN, Tower, Minn. Dobra postrežba. Izvrstna jedila. Nizke cene. Uljudno se gostom priporoča E. E. BARNIDGE. FIRST NATIONAL liA>K. Tower, Minn. Glavnica, - • - - $50,000. H. A. WARE, predsednik. D. H. BACON, podpredsednik. G. A. WHITMAN, blagajnik. Ravnatelji: D. II. Bacon, L. Mendenhall, II. A. Ware, A. D. Thomson, T. J. Davis. Obresti se plačujejo od dneva vložitve Menjice so splačujejo in vplačujejo. Največjo zalogo v mestu ima Anderson Korb BRICK BLOCK, ELY - - MINN. Suho robo in obleke, obuvala, klobuke, čepice (kape); Goceries ali jedilna prodajalnica i. dr. MEAT: MADRKET Na prodaj frišno, soljeno in suho meso in kuretna po nizkih cenah pri M. Grube Tower ELY Rešil je strojevodja. Harry Millerja, strojevodja, bivajočega v stanišču Norris v Duluthu, jo nadlegovala Štiri ali pet let obupnost, nervoznost, brezspalnost, glavobol, lirbtobol, mišična slabost in mrzel, lepljiv pot. Štiri mesece prej, ko ga je začel zdraviti dr. Speer, je bil prava reva, uničeno mu je bilo mišičje in živčevje. Sedaj pa je popolno zdrav in je pripravljen iti vsak trenutek pred sodnika in priseči, da je vse zgoraj povedano res. Dr. Speerova pisarna je v New Jork block v West Superior. Beri sledeča spričevala izmed mnogih, ki so nakopičeni v našej pisarni od dobroznanih ljudij. ,,Zelo me veseli, da dodam .še svoje spričevalo k drugim o sposobnosti dr. Speera. Storim to radovoljno, ker sem overjen, da je moja krščanska dolžnost, kot uda Mladeniške krščanske družbe in Epworthovex zveze, dati svojo zaupnico zdravniku tolike sposobnosti, kakor je dr. Speer, da se tudi drugi okoristijo ž njegovo spretnostjo. Dve leti so me mučile najhuje, bolečine; nisem mogel niti delati niti spati; tako Sem bil dognan, da sem se bal blaznost življenje samo se mi je zdelo breme. Več zdravnikov, katere sem pra.šal za svet, mi ni moglo nič pomagati; mislil sem, da na zemlji ni več zdravja zame. V svoji obupnosti sen> prašni za svet dra Speera, o katerem mi je pravil moj prijatelj, da je jako spreten, bistroumen, in da Ima čudovit uspeli pri zdravljenju. Kakor se utapljajoči prijema' Kasta min., ravno tako sviki «< jaz oklenil prijateljevega n isveta Konje je zdravil .nekaj tednov, SEM OZDRAVEL POPOLNO in se veselim svoje naravne moči. Zdi se mi, da bi zlahka delal neprenehoma; jed mi diši, spim tako mirno, kakor otrok Na-vdaje me hvaležen čut, kakoršnega zamore imeti samo človek, kisi je v svesii, da jo bil ravno otet h; smrtnega žrela. Spretnost, ki jo je pokazal rtr. Speer v raziskavanju mojega slučaja, je biia čudovito jedirtistavna; zdi se mi, da mu je bila bolezen jasna, kakor dan. Pripravljen sem to spričevalo potrditi s prisego vsak trenotek. Iz srca sem hvaležen, da me jc roka Previdnosti dovedla do tacega zdravnika. PRED J. HAYEN 315 Bluff Street Marquette." Marquette, v dan 25. februvfirja 1802. Na kogar bi merilo. — Pred kakimi osemnajstim meseci sem imel prav veliko hudih turov po nogah in se nisem mogel sprehajati. Prašni sem za svet najbolje zdravnike v Chicagl in drugod, ki mi pa niso odpomogli. Obupul sem skoro popolnoma da bi kedaj ozdravel. Zapazil sem slučajno naznanilo v časniku o dr. Speeru & Co. in čital spričevala od dobro znanih ljudij. Slednjič sem se odločil, da se mu dam v zdravljenje, in glej, komaj me zdravi kaka dva meseca, že lahko z gotovostjo trdim, da sem skoraj popolnoma zdrav. Svetovni bi vsakej osebi, ki boleha na kakef bolezni, da se zateče k temu zdravniku. OEORGE CRAIG, sr. 210 Jackson Street, South Marquette. F1LIJALE — 517 Genesee Avenue, Saginaw; 146 Washington Street, Marquette, Mich.; 415 Second Street, Ashland, Wis. na našo izvrstno zalogo in največjo izbirko mešanega blaga. Mnogo narejenih prazničnih in delavnih oblek, klobukov, čepic (kap) in vsakovrstnih obuval. Vse vrste srajce in rokovice nogovice, in sploh vse spodnje in zgornje obleke prodajajo po najnižji ceni. Pridite in poglejte! Vso uljudno povabljujemo. J. J. MUMNIK Ac OO., Tower, Minn. W. N. SHEPHARD & CO. > PRODAJA železnino, n. pr. peči, kuhinjsko posodo, in raznovrstno orodje; kakor tudi mize, stole, omare in drugo hišno opravo. OKNA, VRATA, STEKLO IN BARVE. Izvrstna zaloga raznovrstnih rudarskih in tudi gojzdarskih naprav. Oskrbljuje rakve in vse k pogrebu potrebne reči. Tower, Minn. FILEWOOD & CO., prodajalec svežega ixi soljen.eg£i mesa, Divjačino, kuretno in ribe je dobiti ob poletnem času »'i izbiro. Pivarniška družba Iron Range prodaja izvrstno 1'ihano in prav čisto uležano pivo, Pivarna je ravnokar dozidana in opremljena z vsemi novejšimi iznajdbami. Skrbeti hoče, da bo kuhala najbolje pivo za mesto in severozaton. tSŠT Naročilom bode ugodila vestno in točno. M. FINK, ravnatelj Znate II?