Pokojninsko zavarovanje v nekaterih evropskih  državah
Zvezna ljudska skupščina bo v kialkem spiejeia nov zaJtan o pokojninskem zava-iovanju, ki je bil že daJj časa predmet razpravljanj zainteresiranlh državnih in samo-upravnih organov, d/užbenth organizacij in posameznikov. V lej številki objavljamo, kako so T?gulhale prnvice iz pokojninskega zavarovanja nekatere evropske države.
Po z&koiiiu o pokojmiiisJcein iavarovauju delavoev iz 1. 1955 prištevajo Belfrijo med držav*;, ki imajo v Zaiiodini Evropi naprednejšo sociakio zakonodajo. Sistem ipoi.ojiiiin obeeKa vs« zttposlejit: •delavce, ne glede na to, katkšno dtlovno pogodbo imajo. Razen tega sisteiua je v Beljjiji tudi iaikon o pakojjoin&kein zavarovainju nameščencev, rudarjev, mornarjev. ki služijo pod belgijsfko zasta-vo, nadalje po-seben reži-m zaT&rovainja za Nacioualno druiho beJgijskih železaic in nakatere maiijše druabe.
'V Belffiji dobijo moški starosfcno po-kojiaiiao s 65 letom, žeraske pa e 6O letom žiTJjeuja. Na osebno zahtevo je mogoče poikojtiino dofoiti tudi pet kt prej tako, da se aa vsaJto leto pred predpi*ano sta-rositno mejo zinajijša za 5 odstaikov. Pra-vico do nepopolme pakoj.nine pridobijo moški s 45 letoin, ženake pa s 40 letora življenj-a.
Glede delovnega staža i« potrehnih naj-mani 15 kt zapo&litve po uvel javatvi za-kona iz 1. 1955. Ce je delavec izpolnil starostna leta do uTeljavitve te?a zakoua ali prej do 1. 1949. določijo potreben de-lovni staž na 12 let v zadnjih 15 letih pred UTeljaTi-tviio pokojnine. Za dobe pred tem ie potrebno 45 oziroma 40 let dela pn dt^lih. ki jih priznaTajo v de-lovui staž za pokojiuiiio.
Pakojuino izračunajo na temelju števila koledarskih let zaiposlitve io realiziranesa z«6luj?!ka oziroma fv.ktnruesra ali pavšal-ne»a zaslužka. Veafco leto dela predstavlja V« za moškega sdi 'Ito za ženske, a od zaslužika vzamejo 60 odstotkov za vse de-kvce aii "5 odistotlkov «sa delavce. katerih zakoasikii tovariš se ne u-kvarja s samo-slojno  profeskMialno dejavBoetjo.
Družiosika pokojaufla zsiaša 30 odsrtol-Wv naJTiijefra LetDesa zaslužka umrleifa zavarovanca. če je ta prebil najmanj pol časa v za,posiliVvi, ki io ta iaikon p.Tiz.nava, in to od 1. jainuarja 1. 1926 a>li od 20. roj-stnejfa din« savarovaaca. Oe je bil manj oaea zaposlen, dobi družina zavarova^nca do polovice zmaajsano pokojnuio.
PokojjiiTio je moRoče v Belg-in uži-vaii le. če upokojeniec opusti vso profesiooalno aktivnost.
Velika  BrHanija
Vsaik državljan Velike B-riitaoije je upravieen na starostno pokojnimo — mo-ški. ko dopolni 65., žaaska pa 60. teto žiTljenja — pod pojjofem. da preo^ha de-kti. Za realizacijo te prav,ice pa ie po-trebno. da J€ 165 tednov vplačeval priape-vek. V enem letu je mora.1 naimant 50 ledraov vplafevatii prispevke za sooiailno zararovan j<?. Ce so ti splošni pog^oji iz-polajeni oauio delao. te ookojnina manjSa.
K-uuec leta 1955 je znašaiki slarostaia po-kojaLna ^a zavarovauca saraca četrtaiao fljeKOvesa za«J-užJca (ali 40 šiliiufcov na. te-den). V proKram Laimrističue straiuke so šele nedavno vmesli zahtevo, da se ino*ajo pokojinmski reakn velja za rudarje, po-morščake itd.
Francija
V Fmuciji <jridobijo pravico na 'Pakoi-uiuo zavarovaaei, ko dopolnijo 60 tet živ-Ijeuija in 30 [et dela za poliuo ter 15 let dela za nepopoluo pokojinino. Ce zavaro-van-ec po izpolnitvj pogojev za pokoiuino nadaljuje delo, *e pokojinijiski ziiesek po-veča zta 4 odstotke t& vsako leto do iz-pol:nj«ue^fa 65. lt?ta življeaja, ko znaša pokojniina 40 odett>tkov poviprečnega let-n«?La zaslužka. •
Nekoliiko usodaejši pogoii za .pridobitev pravice d-o pokojinine eo določani za za-varovance, ki 6o delali pri t-ežkih d«Iih ali ki morajo vzdirževati oirake. Posebea pokojniuski režim je določen za rudarje, pomopščake itd.
Šveds-ka
Vsd švedeiki državJ.jaui obeh spolov, ki živijo na ozemlju Švedske, dobijo pravico do pokojniue, ho izpolaijo 6? let življen-ja, ne g^l-ede fla to, ali so ald pa ui6o za-poslaui, ali plačujejo ali pa ae pl«čuj«jo prispav^ka.
Izdatke za. lo zavarovauje ki-ijejo iz prispevka (15%), iz .proračuaia (75%). <xs-tiuneik p.a iz občiaiskih dohodkov. Friap«-vek fdača vsak švedskj državiljau od 18. do 66. leta življeoja v visimi 6 do 180 kron li« leto. oe ima najmanj 1.200 kron ob-davčenesa dohodika na lelo. 'Viškia pakoj-niine ie v primerjavi s plačami iu roezda-mi n« Sveds.kem uiiuiinalua.
Prav isto jie m-ojroč-e reči tudi za v&e druffe skandinavsike države. Po norveškjh zaJcouih pridoibijo pravico do pokojmiae vsi državljani. ko do,polnij0 70 kt žrv-ljenja. ne slede na p-remožien i&ko slanje. Zn«sek pokojnin-e pa ie odvisen od pre-možen jske?a stanja, šievila oseb, ki jali raora upoko-jenec vzdrževati in kmia bi-vanja.
Italija
Starostno pokojniao priznajo t Ita-Kji zavarovaricu. ko dopolni moški 60, ženaka pa 55 let življenja in če ima 15 let zava-rova.nja ali 6e ie v.plačal najmaiiij 180 me-sečnih ali 780 tedenskiih zaTaTovalnih pri-sipevkoT.
Pokojniaa je sestavl jeua dz osnovoe. do-datne in trimaisfe pokojnine. Natmeniša pokojnina znaša 42 tisoč lir na leto. Ce zavarovun.ee po določenih letih sta.rosti n-adoljuje delo, s« mu pokojnina zvašuje iin zinaša zvišanie po 5 letih 40 odetotkoT ostiovae  pokoiuine.
Ceškoslovaška
Nov zakon o sociailinejii zavarova-nju so tta Ceškoslovašloein uveljavili v začctku tetošiuega I«la. Po itieui zakou.u so delavcd ki askuž;beiici razdeljeini na tri ikalego-rije. Prva ikategorija pridobi praTico do polne poikojniine po 55 Letih ži-vjjenjia, druga iu tretja pa fx> 60 lefcih živiljenja. Ženake pnidobijo pcravico do pokojnine ipo 55 Vetib. ži^ljenia. Za zmamjšano (m&po-polino ?>okojinijio) je 6teiostaa meja 45 let življonja.
Pobio pcnkojiiino realizira zavarovanec po 30. letih siaža, nekait«re kategorijc (pi-loti in .pasamezme skupine umetiniiikov) po 20. do25 letiih dfi'la, ne glede na življenjska lLta. Zmanjšaao 'pokojaino j« mtiK<>če do-biti ,pu najimanj petih tetih deiovne^a slaža.
E>eteveem in vislužbencem določ-tjo po-kojniiiiio v odstotlku od bruto plač, ki so jiih iaieli v zadnjih 5. ali 10. letih dela, pred irveljaTitvijo pravice do pokainine tako, da ee 'kot naiviišji letm zaslužeJi UipošteTa največ 36 tisoč kron. Na io oe-novo dodajo določen odstotek ipo delovaem 6tažu in kate^oriji zavarovancev. Mini-malna pokojnina znaša 500 lorctn na me-sec, maksimalna pa 85 odstotikov povpTeč-nega zasilužka na Leto.                     M. K.