fJf.l-IK. Î5. WAJA 197? — ftTKVII.KA Л. — XXVI Owe 1 П1ЈЧ
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE
KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
NOVA
POLNILNICA
v ponedeljek je bila v Ro
gaški Slatini otvoritev Dol
nilnice steklenic z mineral
no vodo. Ob tej priliki je
bila tudi tiskovna konieren
ca, na kateri so prisotne
predstavnike tiska stv.nanlli
s kapacitetami polnilnit^e in
z zdravilnostjo slatinske mi-
neralne vode.
Letos bodo v novi polnil-
nici napolnili tridese't mili-
jonov steklenic. Polnilnica je
ena najmodernejših v Juro-
slaviji in je zaenkrat še v
poizkiisnem obratovanju.
Kmalu bo .st«kla v redno
obratovanje.
SPREJEM
VZK
Včeraj	uri v
veliki dvorani iiar<>dn<^a
doma v Celju S'|>rejeli v
ZK več kot ."»<1 učeiioev, di-
jakov i« mladih delavcev.
4ovo«prejetim je govoril
Stane Seničar, nanie.stnik
sekretarja komiteja občin-
.ske konference ZKS v C,e-
I ju. Svečan spre.jem je pri-
pravila komisi,)a za mladi-
no pri komiteju, in .sicer
v počastitev 8«. ro.jstnega
dne predsednika Tita.
PRAZNtK
MLADOSTI
Niz pix>ülav so pripravili
v Slovenskih K.Hijicah ob
Dnevu mladosti in Titovem
rojstnem dnevu. V sredo je
bila svečana seja ZK, kjer
so .sprejeli nove člane. Р(к-
poldan pa so v avli osnovne
šole Dušana Jereba odprli
pionirsko zvezno filatelistiô-
ГК) razstavo pod geslom »Do-
movina, vieraj, danes, juiri«.
Danes popoldan lx) slavnost
na akademija, kjer bosta na
stopila dva moška pevska
zbora. Predviden je tudi re-
cital in podelif/ev priznanj
mentorjem mladinske organö-
zacije.
ТГ ito — med nami vselej najdražji gost. Tito in mladina, Tito in Dan mladosti kot nekakšen najbolj prepričljiv dokaz povezanosti med vsem, kar je že ustvarjeno, in med
tistim, kar šele nastaja — kar bo v razumu in srcu morala ustvariti in izraziti današnja mlada generacija. Ob Titovem in našem prazniku, ob njegovem velikem jubileju,
ob 80-letnici življenja, je vsaka visokodoneča beseda odveč. Tito je naš. On to dobro ve. Nas vse pa mora ta dan spodbuditi, da bomo začeli vztrajneje spoznavati njegovo
bogato misel in delo, njegovo veliko dediščino, da bomo verni uresničevalci vsega, kar je šele začrtano, kar je šele na obzorju. To je naša obljuba, to je naš dolg Titu.
Uredništvo Novega tednika se je odločilo, da v današnjem tedniku posveti Titovim obiskom na celjskem območju kronološki in anekdotični reportažni zapis. Nekateri
učenci pa na mladinski strani razmišljajo o tem, kaj njim pomeni maršal in predsednik Tito.	Foto: Titov obisk v Podsredi 1968
¿ urednikove mize
Najprej dolgujemo opravičilo bralcem sestavkov Kam po osnovni
šoli. Zaradi piščeve odsotnosti bomo z objavljanjem spet nadaljevali
v eni prihodnjih številk.
Nova rubrika Vprašanje javnemu delavcu je deležna velikega za-
nimanja. Danes sino se na pobudo bralcev lotili stanovanjskega go-
spodarstva. Ker so prišla v uredništvo pisma na to temo гг celjske
občine, srno vprašanje zastavili celjskemu javnemu delavcu — Alojzu
Pavlicu na občinski skupščini. Dragi bralci, pošljite vprašanja, mi pa
bomo organizirali pripravo odgovorov.
Današnji tednik je tiskan na povečanem obsegu. Spet štirindvaj-
set strani. Poskušali smo zbrati vse anekdotične, preproste dogodke
s Titovih obiskov na celjskem območju. Vseh krajev se nismo mogli
spomniti, toda nekaj dokumentarnih zapisov smo vam le pripravili.
Preberite.
Vsem mladim bralcem pa ob njihovem pravniku vse najlepše.
VAŠ UREDNIK
2. stran
NOVI TEDNIK
St. 21 — 25. mai ISTJ
na ovinku v levo
VLASTIMIR BURCIČ, 36, iz Raven pri Šoštanju, je
vozil z osebnim avtomobilom proti šmartnemu ob Paki.
Zaradi neprimerne hitrosti na mokri cesti ga je v ostrem
ovinku zanesJo v levo, kjer je trčil v osebni avtomobil
FRANCA BRINOVSKA, iz Velenja, ki je pripeljal nasproti.
Burčič se je laže poškodoval. Škode na vozilih je za
20.000 dinarjev.
še enkrat
GUNTER MATENA, državljan ZRN, je vozil z osebnim
avtomobilom proti šmartnemu ob Paki, ko ga je zaradi
hitrosti v ovinku zaneslo v levo. Trčil je v osebni avto-
mobil STANETA KAMPJUTA, 59, iz Šoštanja. Kampjul
je bil laže poškodovan, škode na vozilih pa je za 30.000
din. V enem dnevu dve povsem enaki nesreči.
sopotnik v kritičnem stanju
VIKTOR BÜCHNER, z Dnnaja, je peljal z osebnim av
tomobilom po Mariborski cesti skozi križišče z Bežigraj-
sko cesto proti mestu. Vtem je po Pokopališki ulici pri-
peljal mopedist PAVEL ZDOLŠEK, 16, iz Vodul pri Dram
Ijah s sopotnikom FRANCEM GORENAKOM, iz Svetelke,
in zapeljal naravnost preko križišča proti Bežigrajski ce
sti, ne da bi upošteval znak »križišče s prednostno cesto«.
Avstrijec je močno zaviral, vendar kljub temu silovito
treščil v mopedista. Zdolška je vrglo na drugo stran ce
ste. Sopotnika Gorenaka so prepeljali v celjsko bolnišnico
v kritičnem stanju, pa tudi Zdolsek je dobil hude po-
škodbe.
nenadoma preko ceste
IVAN UPLAZNIK, 23, iz Matk. se je peljal z mopedom
Iz Šempetra proti Rojam, ko je nenadoma stekla čez cesto
štiriletna SLAVICA LESJAK, iz Roj. Deklica si je pri pad
cu zlomila nogo.
z desne v levo
ALOJZ ŠTOR, 21, iz Štor, je šel peš po desni strani
ceste s Teharja proti domu in nenadoma prečkal cesto
z desne na levo. Za njim je pripeljal voznik osebnega av-
tomobila MIRKO LONČAR, iz škrnice, ki ga je zadel.
Štor je bil težje pK>škodovan.
podrl je ograjo
IVAN KOSMAČ, 29, s Konjskega vrha pri Lučah, je
prevažal s traktorjem pesek iz Savinje na svoj dom. Ko
je na cesti v Raduhi obračal, je zaradi nepazljivosti za-
peljal s cestišča tako, da je podrl obcestno ograjo in zgr-
mel približno deset metrov globoko. Zaustavil se je ob
strugi Savinje. Voznik se je laže poškodoval, škode na vo-
zilu je za 10.000 dinarjev.
zaviranje ni pomagalo
STANISLAV ZASmcOVNIK, 18, iz Andraža, se je pri-
peljal z motorjem od tovarne Aero proti cesti I. reda v
Doberteši vasi, ko je z dvorišča hiše zapeljal na cesto
z osebnim avtomobilom IVAN BRGLEZ, 32, iz Dobrteše
vasi in tako izsiljeval prednost motoristu Zabukovnik je
sicer zaviral, vendar ni pomagalo. Zaradi poškodb so ga
odpeljali v bolnišnico.
prehitevanje
FRANC HRASTNIK, 33, iz Šentjanža, je vozil s tovor-
nim avtomobilom iz Slovenjega Gradca proti Velenju in na
blagem ovinku prehiteval mopedista SLAVKA BOROVNI-
KA, 17, iz Silove pri Velenju. Nasproti je pripeljal nezmani
voznik avtomobila, kateremu se je tovornjak umaknil v
desno, pri tem pa z zadnjim delom zadel mopedista. Bo-
rovnik se je laže pošikodoval.
oba nezavestna
JOŽE GALINEC,doma z območja Krapine, se je peljal
s sopotnikom, za ka.terega še ni ugotovljeno, kdo je, na
mopediu iz Gaberk proti Družmirju. Oba delata pri zaseb-
nem Zidarskem mojstru v Ravnaii pn šuštanju. Galinec
je zapeljal na večji kUp peska. Pri padcu sta se oba hudo
poškodovala. Nezavestna so Joi prepeljali v celjsko bolniš-
nico.
čelno v avtobus
MIRKO ZAKOSEK, iz Loke pri 2usmu, je vozil z oseb-
nim avtomobilom tuje registracije z neprimerno hitrostjo
— približno 100 kiloanetrov — iz Celja proti Laškemu. V
Debru je opazil avtobus IVANA URANKARJA, iz smihela
pri Laškem, ki je vozil nasproti. Zakošek je začel zavirati.
Avtomobil je zaneslo po cesti, nato pa se je zopet izravnal
in čelno treščil v avtobus. Trčenje je büo tako močno, da
ga je obrnilo za 180 stopinj. Zakoška so prepeljali v bolniš-
nico zaradi težkih poškodb, medtem ko je bil sopotnik
JERNEJ PANGER, 27, iz Celja, laže poàìoòovan. Škode na
vozilih je za 32.000 dinarjev.
strojevodja je zaviral, vendar ...
SLAVA DJINOVSKI, iiz Roga&ke Slatine, je peljala z
osebnim avtomobilom po cesti II. reda iz Rogaške proti
Rogatcu. Pri »Novi nalivalnici» je zavila na stransko neka-
tegorizirano cesto proti domu, preko nezavarovanega cest-
no železniškega prehoda. Pri tem se ni prepričala, če je
proga prosta. Iz Rogašice je pripeljal potniški vlak, ki ga
je upravljal VLADO OSEK, iz Rogatca. Ko je opazil avto-
mobil, je začel takoj zavirati, vendar je bilo že prepo2ino.
Vlak je zadel zadnji del avtoanobila in ga zbil več kot de-
vet metrov daleč v jarek. K sreči je dobila voznica samo
lažje pošikodbe, avtomobil pa je popolnoma uničen.
v tovornjak
LEOPOLD KRAi\IPERSEK, 31, iz Hruševca pri Šentjur-
ju, je vozil s tovornjakom iz Socke proti Vitanju. Nasproti
je pripeljala z osebnim avtomobilom MAJDA PETELIN-
ŠEK, 18, iz Vitanja, ki se je zaradi neprimerne hitrosti in
nepravilnega srečavanja čelno zaletela v tovornjak. Pete-
linškova je bila laže poškodovana, škode na vozilih pa je
aa približno 10.000 dinarjev.
CELJE
Poročilo se je 12 parov, od
teh; ANTON GRACNER, Pre
sečno m SILVA SIMONCIC,
Celje; ADOLF KLOKOCOV
NIK in SOFIJA ZUCKO, oba
iz Trnovelj; MARJAN ZOR-
KO in IVANA LAH. oba iz
Celja; MARJAN VREČAR,
Bukovžlak m MILENA PAS-
SERO, Celje ter ERVIN
ŠPEGLIC in LJUDMILA
GRABAŠEK, Celje.
SLOVENSKE KONJICE
STANISLAV KOVŠE, 26,
kovač, Hudinja in J02ICA
IRŠIC, 21, delavka. Griže;
FRANC PRAUNSEIS, 26, ru-
dar, in MILENA JESENIC-
NIK, 21, delavka, oba iz Pa-
ke; ALOJZ VRENKO, 29, de-
lavec, Beh potok in MILICA
ZALOŽNIK, 23, delavka, Hu-
dinja; MARIJAN PODPECAN,
27, avtomehanik in DANIJE-
LA ZLODEJ, 22. frizer-
ka, Stanice ter RIHARD
KRANJC, 26, električar, Zeče
in MARIJA KOLAR, 25, de-
lavka, Gabrovlje.
ŠENTJUR
MIHAEL LAH, upokojenec
in MARIJA PLAHUTA, kme-
tovalka, oba iz Lokarij pri
Šentjurju.
ŽALEC
LOVRENC VERDEV, 23, in
ANA VERDEV, 20. oba iz Stu-
dene; ROBERT ZOFFEL, 22
gradbeni tehnik. Polzela in
ANA MASTNAK, 20, Podlog
ter J02E KOS, 58 in FRAN-
ČIŠKA BIZJAK, 46, oba iz
Žalca.
CELJE
JULIJ ANA NAREKS, 68,
Sv. Jungert; VERA OGRINC,
4 mesece, Gradiiški dol; VIN-
KO VOCKO, 62, Polzela;
FRANC SMEH, 68, Šmarje;
JULIJANA VARLEC, t)8,
Šmarje; JULIJANA SPE
GLIC. 67, Celje; BOGDAN
ŠTOR, 21 Celje; JANEZ TA
CER. 72, Gubno; RUDOLF
OREL, 56, Celje; JOŽEFA
GLINŠEK, 78, Smiklavž;
BARBARA PAPES, 50, Lu-
pinjak.
GORNJI (;к.лп
JANEZ POTOČNIK, 78,
upokojenec, Tirosek.
SLOVENSKE KONJICE
PAVEL STAROVRŠNIK, 76,
Vitanje; IGNAC BRDNIK,
59, Tolsti vrh; KATARINA
BRGLEZ. 82, SI. Konjice m
HELENA TOMA2IC, 57, SI.
Konjice.
ŠENTJUR PRI CELJU
MARIJA ŠANTEL, 79, upo-
kojenka, Kameno.
ŠMARJE PRI JELŠAH
FRANČIŠEK STOJ AN, 77,
Sp. Selce; MARIJA HUMAR,
82, Hajnsko in ANTON
BLATNIK, 80, Zagorje.
ŽALEC
Jožef Pečnik, 79, mizar,
Petrovce.
CELJE
32 dečkov in 36 dekUc
SLOVENSKE KONJICE
2 dečka in 3 deklice
ŠENTJUR PRI CEUU
1 deček
KINO UNION:
25. maja še ameriški barv-
M füm JOE... TUDI TO
JE AMERIKA; od 26. do
28. maja danski iiim RDE
CI RUBIN; od 29. maja do
2. junija nemški barvni
film HOTEL Z RDECU
SVETILKO
KINO VlETlU)POL:
do 28. maja ameriški bar-
vni fihn MURPH1JYEVA
VOJNA, od 29. maja do 2.
junija francoski film OB
RISI SOLZE, OČKA.
KINO DOM:
do 28 maja francoski bar
vni film NICOLAS PHILI-
BERT V VOJNI IN MI-
RU; od 29.—31. maja ame-
riško-itabjansici barvni film
MOSTIŠČE
KINO DOBRNA:
27. in 28. maja MOSTIŠČE.
SLG
Četrtek, 25. maja ob 19.30
Levstik: TUGOMER za IV.
mladinski abonma in iz-
ven.
Petek, 26. maja ob 15.30 TU-
GOMER za I. mladinski
abonma m izven; ob 19. uri
Slovenske balade in roman-
ce v izvedbi ESŠ Celje.
Sobota, 27. maja ob 11.30 m
16.30 TUCtOMER — gosto-
vanje v Murski Soboti; ob
19. uri Kulturno zabavna
glasbena oddaja OTRO-
KOM VSEGA SVETA; pri-
reditelj občinski kluib OZN
Celje.
Nedelja, 28. maja ob 10. un
TUGOMER za I. nedeljsko
mladinski abonma in iz-
ven; ob 15.30 TUGOMER
za nedeljski popoldanski
abonma m izven; ob 20. uri
Anton Leskovec: DVA BRE-
GOVA, uprizoritev PD Zar-
ja Tmovlje.
Sreda, 31. maja ob 17. uri
TUGOMER za abonma upo-
kojencev.
dežurna lekarna
Do sobote, 27. maja do 12.
ure je dežuna Nova le-
karna, Tomšičev trg 11, od
sobote dalje pa lekarne Cen-
ter, Vodnikova 1.
s celjske
tržnice
Od prejšnjega tedna se če-
ško raj nic spremenile. Priča-
icovali smo, da bo padla ce-
na češnjam, a videti je, da
/-aradi povpraševanja po tem
zgodnjem pomladnem sadju
prodajalci še kar vztrajajo
pn dvanajstih dinarjih. So.
lata ni bila v preteklem ted-
nu najlepša pa so jo vse-
eno prodajali po 8 dinarjev.
Po deset dinarjev je bila špj.
nača, kumarice nidi, p>o 6 di.
iiarjev srompircek m mlacli
grah, Kupimo pa lahko tudi
se stan krompir po 1, 50
para. še vedno je na trgu.
dovolj kis:',\^a ге1ја po 4 di-
larje, dočim se je repica že
umaknila á prodajnih miz.
Lahko se posladkamo že s
prvimi jagodami po 16 ali 22
dinarjev, ki so se v pretek-
lem tednu pojavile na celjski
tržnici Zmanjkalo pa še ni
jabolk, le cena jim je po-
skočila na 4 dinarje. Dovolj
je bilo jajčk po 65 ali 70 para.
Kupe zelenjave na tržnici
popestrijo še gore rož, tako
da je sprehod, če odštejemo
gnečo jutranjih ur, mimo pi-
sanih stojnic osvežujoč-
ODNOS
DO
NOVEGA
AVTOMO-
BILA
Za nekatere predmete
ali kakšen avtomobil do
velja pn nakupovanju star
izrek: kupuješ mačka v
žaklju. Tako je lahko te-
levizor mnogo boljši od
drugega iste znamke. Pra-
vijo pač, da si imel srečo
pri nakupu. Morda je ta-
ko tudi z avtomobili. Ven-
dar, sikozi koliko rok gre-
do avtomobili in kaj vse
se z njimi dogaja? Ste že
kdaj čuii, kako kupec tar-
na pozneje, da je . njegov
avtomobil »zariban«? No-
čemo posploševati ob
enem primeru, vendar je
tudi ta dovolj zgovoren.
V soboto zjutraj je de-
vet voznikov podjetja AV-
TOCENTER ZAGREB pe-
ljalo devet novih avtomo-
bilov znamke ŠKODA pro-
ti Celju za podjetje AVTO
CELJE. Vsi avtomobili so
bih opremljeni s preizkus-
nimi registrskimi tablica-
mi.
Vozmka PROBA 3-677-32
je v blagem desnem ovin-
ku v Mestinju pričelo na
mokri cesti zanašati zara-
di prevelike hitrosti. Po
120 metrih zanašanja ga je
zaneslo na levo stran ce-
stišča, kjer je avtomobil
trčil v obcestni kamen ш
se dvakrat prevrnil, dok-
ler Ш končno obstal na le-
vem boku v jarku ob ce-
sti. Na levi strani!
Šofer je izstopil, vzel
dokumente in se presedel
v osebni avtomobil PRO-
BA, ki ga je vozil VLADO
BARŠIC, ter se z njim od-
peljal naprej proti Celju.
Nihče od voznikov ni po-
čakal na kraju nesreče, ni-
ti ni prijavil nesreče ркз-
staji milice!
Baršiča je pozneje zau-
stavila patrola PM Šent-
jur. Povedal je, da je po-
škodovani avtomobil vozil
JOSIP ŠIPUŠIC, iz Zagre-
ba, ki je v Šentjurju iz-
stopil in odšel v neznano.
Čeprav je bil sam pošiko-
dovan, ni iskal pomoči v
celjski bolnišnici ali v
Šentjurju oziroma v Šmar-
ju. »škodo« so odvlekli ga-
silci, AVTO CELJE pa ra-
zumljivo, poškodovanega
avtomobila noče prevzeti-
Kaj menite?
M. Seničar
It. 21 — 25. maj 1972
NOVI TEDNIK
3. stran
Gospodarstvo v žalski občini je odlično štartalo. Dosežki v prvih treh mese-
ih so nad vsemi pričakovanji in ponekod so posamezni kazalci tudi po dvakrat
/ečji, kot je bilo predvideno. Močno je porastel fizični obseg proizvodnje, pove-
;al se je dohodek, močno so porastli skladi, rekorden pa je tudi izvoz.
Osebni dohodki zaposlenih delavcev so v zmernem porastu, število zaposle-
lih pa se je dvignilo za 6%, čeprav se je kar v šestih delovnih kolektivih število
laposlenih zmanjšalo, če se bodo začeti trendi, in zaenKrat ni razlogov, da se ne
)i, nadaljevali tudi v naslednjih mesecih, bodo letošnji gospodarski dosežki v žal-
;lci občini rekordni.
Izredna dinamika gospo-
arske rasti, ki je znčilna
ravzaprav za vse slovensko
ospodarstvo v prvih letoš-
jih mesecih, je značilna tu-
li za žalsko gospodarstvo,
je-to je doseglo zelo lepe
spehe. Ti se kažejo v pri-
lerjavi z dosežki v enakem
bdobju lanskega leta, kljub
poštevanju porasta cen in-
ustrijskih izdelkov (okoli
50/0 v povprečju), ter v po-
astu cen v trgovini. Celotni
ohodek žalskih delovnih or-
anizacij je porastel za 43%.
ünako se je povečala tudi
mortizacija, medtem ko so
kladi porasli kar za 78°'o!
1 prvem tromesečju pa so
wdjetja rekordno povečala
;udi izvoz na tuja tržišča,
iaj je le ta porasel v prvih
mesecih celo za 71 "/o. Močna
ivozna dejavnost v prvih
treh mesecih nedvomno na-
|)Oveduje rekorden izvoz v
tem letu.
Osnovni problem, ki ob to-
ikšnem porastu še vedno pe-
}ti celotnemu gospodarstvu,
10 seveda sdstemsko nerešeni
)roblemi likvidnosti, saj so
nedsebojne obveze, tako do
lobavitevljev kakor tudi do
cupce^- v stalnem porastu
približno za 31%). To ne-
ivomno kaže, da zvezni paket
ikrepov zoper nelikvidnosti
« ni rodili željenih rezulta-
m, pa tudi multilateralna
îompenzacija ni dala zadovo-
jivih izidov. Razlog je pred-
rsem v tem^ ker imajo tudi
šolska podjetja primere, ko
njihovi partnerja v drugih re-
publikah niso prijavili ob po-
pisu svojih obveznosti do žal-
skih poslovnih partnerjev.
V prvih treh mesecih so
porasli. osebni dohodki zapo-
slenih za 19% (kar je popol-
noma v skladu z letnimi pre-
dvidevanji) iji so dosegli v
gospodarstvu povprečje 1.546
dinarjev. Opozoriti velja na
pozitivno tendenco, da osebni
dohodki delavcev veliko po-
časneje naraščajo kakor pa
bružbeni proizvod. Prav tako
pa je porast osebnih dohod-
kov napram poirastu ostalih
kazalcev relativno skromen,
kar se pozitivno odraža v vi-
soki podjetniški akumulaciji
v gospodarstvu. Nedvomno k
temu veliko prispeva zavestna
politika v podjetjih, saj si go-
spodarstvo le na tatk način
ustvarja trdnejšo bazo za še
hitrejši razvoj.
Na ix>dro6ju industrije je
največji relativni porast dose-
gla Minerva (184), sledi pa ji
tovarna nogavic Polzela (165).
Za več kot polovico se je
celotni dohodek povečal v
Kombinatu, na področju obr-
ti pa beležijo najlepše rezulta-
te Л- Uslugah na Polzeli, še
posebno razveseljivo je, da
kot panoga glede porasta ce-
lotnega dohodka prednjači z
indeksom 140 — industrija.
Skoraj vsa podjetja ures-
ničujejo politiko pospešene
amortizacije, saj so njihove
stopnje daleč nad minimal-
no zakonsko določenimi
stopnjami. SIP na primer je
v prvih treh mesecih pove-
čal amortizacijo za 322, Mi-
nerva 344, TT Prebold 166 in
podobno tudi druga podjet-
ja. Na področju industrije
je amortizacija porasla na
154, kar nedvomno predstav-
lja pomembne dosežke.
Kljub temu, da so se nalož-
be v investicije v osnovna
sredstva na ix)dročju industri-
je ter trgovine in gostinstva
kar precej p>ovečale^ pa so v
celotni občini ostale na ravni
lanskega prvega kvartala.
Prav gotovo se bo pri tem
slika v naslednjih mesecih še
nekoliko spremenila.
Iz za konec poglejmo le
še, kdo so letos največji iz-
vozniki? Najlepše dosežke
je realiziral kolektiv Tovar-
ne nogavic, temu sledi Ju-
teks in na tretjem mestu je
IT Prebold. Med tremi iz-
vozniki, ki so dosegli naj-
boljše rezultate ob začetku
leta, sta kar dva največja
kolektiva. To prav gotovo ve-
liko obeta. Sicer pa je izvoz
v industriji porastel kar za
127 %.
Skratka, start delovnih or-
ganizacij žalske občine v le-
tošnje gospodarsko leto je od-
ličen. Bojazen, da letna pred-
videvanja ne bodo uresniče-
na, pa ni.
BRENI STRMCNIK
RACIONALNO IN HITRO
Ustanovna seja skupščine za gradnjo osnovnih šol in
vzgojno varstvenih ustanov v celjski občiin — Namensko
trošenje sredstev
Ustanovna seja skepščine
sklada za gradnjo osnovnih
šol in vzgojno varstvenih us-
tanov v celjski občini — Na-
mensko trošenje sredstev
V skladu z ustreznim od-
lokom celjske občinske
skupščine je bila v ponede-
ljek dopoldne ustanovna se-
ja skupščinskega sklada za
gradnjo osnovnih šol in
vzgojno varstvenih ustanov.
Gre za uresničitev tistega na-
črta, ki so ga občani celjske
občine sprejeli ob letošnjem
referendumu za uvedbo kra-
jevnega samoprispevka.
Skupščina sklada za grad-
njo osnovnih šol in vzgojno
varstvenih ustanov ima 33
članov. Za predsednika so iz-
brali Bojana Volka, za nje-
govega namestnika pa Slavka
Ver dela.
Na ustanovni seji skupšči-
ne so izbrali enajst članov
v upravni odbor, ki ga bo
vodil Marjan Ašič. Njegov
namestnik bo Milan Gom-
bač. člani pa so: Ignac Ko-
rošec, Ciril Marinček, Slav-
ko Kukovec, inž. Bela Buk-
vić, Jože Jelene, Miro Klan-
čnik. Vera Strehovec, Slava
Vučajnk in Milan Hohnjec.
Na seji skupščine so zno-
va potrdili sprejeti načrt in
dodali, da bi naj skušali de-
la ne samo racionalizirati,
temveč tudi pohiteti. Glede
na takšno težnjo kaže, da bi
se dela pri graditvi osnovne
šole na Otoku začela že le-
tos. Racionalizacija dela pa
še zahteva pravočasno uredi-
tev vseh načrtov, zatem us-
tanovitev in delo gradbenih
odborov in še marsikaj.
Prav tako ne kaže prezreti
misli da bi naj vsa dela iz-
vajalo eno gradbeno podjet-
je. Tudi v tem vidijo dolo-
čeno prednost.
Na ustanovni seji skupšči-
ne so še ugotovili, da se je
na posebnem računu pri te-
meljnji izobraževalni skup-
nosti doslej zbralo okoli 75
milijonov starih dinarjev in
da sredstva dotekajo več
ali manj po predvidenem
programu. Seveda pa so pri-
spevki občanov samo en vir
za financiranje sprejetega
načrta.
In kot že neštetokrat dos-
lej, so tudi danes potrdili,
da se bodo ta sredstva trosi-
li strogo namensko in samo
v okviru sprejetega načrta.
Zaradi javnosti svojega dela
bodo organi sklada za grad-
njo osnovnih šol in vzgojno
varstvenih ustanov večkrat
na leto objavljali finančna
poročila v našem listu.
MB
Ша(И govorijo
KMALU KONEC ŠOLE
Čeprav je marsikomu hudo
^ starimi prijatelji, klopmi,
|H:veki« dn podobnirrk, kar
jih je spremljalo osem let v
domači šoli, preden so se od-
'očiii, da gredo v svet, s tre-
■^ühom za kruhom, za zna-
'^jem, pa so vendarle vsi ve-
^li, ko ix)slednjič zazvoni
®obri, stari šolski zvonec,
■^am sedaj: v gimnazijo, teh-
■^cno šolo, kam drugam?
S takšnimi in podobnimi
^rašanji se mučijo tudi na
v Šmarju pn Jelšah,
bodo naredili, pa naj po-
sami.
ZDENKA KAMPUš, šmar-
® pri Jelšah, v šolo hodi
^raj tričetrt ure in bo naj-
^ kljub temu odličnjakinja:
od nekdaj me je zani-
^o delo z otroki, zato izbi-
ra ne bo težka: pedagoška gi-
mnazija. Dobila bom tudi
štipedijo, prošnjo sem že
dala. Izpop>olnj evala bi se
najraje v slavistiki. Včasih
sem že nekaj malega pisala,
tako na primer v šolski lite-
rami list Zvonček! študija se
ne bojim, ker menim, da
smo tukaj, v Šmarju, dobili
dovolj podlage za resno delo
v srednji šoli.«
Tudli BOGDANA TOMA2IC
je iz Šmarja, tričetrt ure
vstran in bo prav tako kot
njena prijateljica Zdenka od-
ličnjakinja:
»Rada imam tuje jezike, po-
tovanja, zato bo moj cilj
ekonomska šola, turistična
smer. Po končanem šolanju
najbrž ne bom ínstala doma,
ker bi rada potovala. Dobila
bom štipendijo in upam, da
bo na ekonomski šoli vse v
redu, ker so nas tukaj dovolj
naučili.«
PETER PLANINSEK, prav
tako iz Šmarja in prav tako
tričetrt ure hoda od šole, bo
šel na gimnazijo v Celje:
»Nisem se še pop>lnoma
odločil, kaj bi rad postal, ve-
sele pa me tehnični poklici,
predvsem pa gradbeništvo.
Da bo moja odločitev čimbolj
dozorela, sem se odločil, da
se vpišem na gimnazijo, po-
tem pa se bom že nekako od-
ločil. Zaprosil sem za štipen-
dijo in upam, da jo bom tu-
di dobil. Rad bi ostal po kon-
čanem študiju v domači ob-
čini in pomagal s svojim zna-
njem, kolikor se bo najbolj
dalo.«	-mst-
Zdenka Kampuš
Bogdana Tomaži č
Peter Planinšek
26 ODLI-
KOVANCEV
Ob prazniku OF in prvem
maju so v Laškem na svečan
. način podeüli 26 odličij, ka-
tera je predsednik republike
Josip Broz Tito podelil ne-
katerim občanom za posebne
zasluge in požrtvovalno delo
na različnih področjih druž-
benega udejstvovanja.
Odlikovanja so prejeli:
Red dela z zlatim vencem:
Predsednik občinske skupšči-
ne Miha Prosen.
Red republike z bronastim
vencem: Franjo Diacci, Jo-
že Kajtna, Tone Knez, Franc
Napret in Lev Tičar.
Red zasluge za narod s sre-
brno zvezdo: Franc Brečko,
Lazar Brod, Ljudmila Knez,
Tončka Krivec, Cirila Kržan
in Ivan Toman.
Red dela s srebrnim ven-
cem: Franc Cerjak, Helena
Dovečar-Klepej, Franc Iglar,
Franc Kokol, Maks Košar,
Mihael Ojstršek, Maks Pod-
lesnik, Jože Ržek, Fani
Stopinšek-Lokovšek, Miha
Šnur, Jože Veber in Marija
Horjak-Lahamar.
Medaljo zaslug za narod:
Kari Kmetič in Marta Laz-
nik-Jelovšek.
Priobč iH smo posnetke
treh vprašanj, ki se rja-
našajo na problematiko
stanovanjskega gospodar-
stva in stanovanjske po-
litike. Vprašanji sta nam
poslala Viktor Jazbec in
Franjo Omerza iz Ctelja,
tretje pismo pa nam je
poslal anonimni bralec.
Prvi dve vprašanji nače-
njata eno temo, in sicer,
kako zagotoviti pospeše-
no gradnjo stanovanj ob
primernih najemninah ali
tako, da se najemnine ne
bi dvgDile, tretjega bral-
ca pa zanima, kako lah-
ko pride do boljšega sta-
novanja kot invalidski
upokojenec.
Uredništvo dodaja še
eno, širše vprašanje: Kdo
v občini spodbuja organi-
airano reševanje stano-
vanjske problematike (tu
mislimo tudi na delovc«
organizacije) zlasti glede
na srednjeročni načrt
družbenega razvoja obči-
ne in ali obstajajo realne
možnosti, da bo stano-
vanjsko gospodarstvo kot
dejavnost posebnega druž-
benega pomena bolj druž-
beno usmerjeno, kot je
bilo to doslej (pri tem
mislimo na število sta-
novanj, kakovost stano-
vanjskih površin, na sta-
novanja za mlade, na re-
ševanje socialiHtih razlik
na področju stanovanj-
skega gospodarstva ipd.),
I*ri tem izhajamo tudi
iz dokiunenta Osnovni ci-
lji in predpostavke druž-
benega plana razvoja ob-
čine Celje za obdobje
1971—1975, kjer je zapi-
sano: »Stanovanjska grad-
nja je zelo pomemben
člen v smotrnem ureja-
nju prostora, v urbaniza-
ciji, v politiki delovne si-
le in pomemben za regu-
liranje delovne imigraci-
je. S programom razvoja
stanovanjskega gospodar-
stva, ki ga je občinska
sikuipščina sprejela v letu
1969, je predvideno moč-
no povečanje obsega sta-
novanjske graditve in to
poprečno 500 stanovanj
letno, da bi tako posto-
poma odpravili znaten
stanovanjski primanjkljaj
in hkrati omogočili ruše-
nje ix>vsem nevistreznih in
zastarelih stanovanj. Vse-
kakor naš start v prihod-
nost ne bo lahek: stano-
vanjski primanjkljaj zna-
ša okoli 2000 stanovanj.«
V pričakovanju vašega
odgovora vas, tovariš
Alojz Pavlič, tovariško
pozdravljamo.
V imenu VIKTORJA
JAZBECA in FRANJA
OMERZA
UREDNIŠTVO NT
IVO ROBIČ -
PETDESET LETNIK
Ivo Robič
V petek, 26. maja, bo pra-
znoval petdesetletnico roj-
stva IVO ROBIC,. sekretar
Občinske konference SZDL v
Žalcu, sicer pa aktiven dru-
žbeno politični delavec.
Ivo Robič je bil rojen v
Loki pri žusmu. šolanje v
Mariboru, kjer je obiskoval
strokovno šolo, je prekinil,
ker ga je zatekla vojna. Tri
leta je bil na prisilnem delu
v Avstriji, od koder je bil
prestavljen prav tako na pri-
silno delo v današnje Kidri-
čevo. Temu je uspelo pobe-
gniti. Maja 1944 je postal ak-
tivist na terenu med Loko
in Bočem, 3. avgusta istega
leta pa se je pridružil bor-
cem Kozjanskega odreda.
Svobodo je dočakal v Savi-
njski dolini.
Po vojni in v prvih letih
obnove je Ivo Robič oprav-
ljal številne dolžnosti od ok-
rajnega odbora v Šmarju
pri Jelšah, preko vojnega od-
seka v Celju do Okraja Ce-
Ije-okolica. Nekaj časa je de-
lal tudi pri Okrajni zadružni
zvezi, nato pa je bil zopet
premeščen nazaj na okraj.
Leta 1952 je bil službeno
premeščen na delovno me-
to tajnika skupščine občine
Zelec. To dolžnost je oprav-
ljal do avgusta 1955, ko je
prevzel mesto načelnika od-
delka za splošne zadeve. S
prvim januarjem 1962 je na-
stopil službo kot pomočnik
direktorja zdravstvenega do-
ma v Žalcu, po združitvi v
enoten zdravstveni dom za
celjsko regijo pa je prevzel
dolžnosti referenta za pre-
moženjske zadeve pri zdru-
ženem zdravstvenem domu.
Avgusta 1969 je bil izvoljen
za sekretarja občinske kon-
ference SZDL in to dolžnost
danes tudi opravlja.
Ivo Robič je bil poleg te-
ga vsa leta aktiven družbeno
politični delavec, večkrat od-
bornik^ predvsem pa ves čas v
najtesnejših stikih z delavni-
mi ljudmi in občani, ki so
mu zaupali številne odgov or-
ne dolžnosti. Tudi danes
spada med tiste družbeno
politične delavce, ki ne po-
znajo prostega časa, saj se
dobesedno razdaja za intere-
se delovnih ljudi širom žal-
ske občine. Povsod ga poz-
najo, povsod je dobrodošel.
Ljudje ga cenijo in spoštu-
jejo!
še na mnoga leta, tovariš
Ivol	Б. S.
4. stran
NOVI TEDNIK
St. 21 — 25. mai ISTJ
Šentjur pri Celju
šE VEČ ZAPOSLENIH
delne težave z reprodukcijskim materialom v alposu
in lip bohor
Verjetno je tudi času in
okoliščinam primerno, da je
trenutno najbolj aktualno in
pereče vprašanje za šentjur-
ske delovne organizacije lik-
vidnost. Takšna je osnovna
Ugotovitev načelnika oddelka
lía gospodarstvo pri skupšči-
ni občine Šentjur, Franca Se-
hice.
Proizvodnja pravzaprav te-
če povsem normalno, le Al-
pos in Lesna industrija Bo-
hor imata delno težave z re-
produkcijskim materialom.
V Šentjurju po treteklih
štirih mesecih ocenjujejo, da
so bila planiranja realizirana,
marsikaj pa je odvisno od
obljubljenih investicij glede
na zakon o manj razvitih ob-
močjih.
»V skladu s sklepom Ljub-
ljanske banke se pojavlja-
mo z zahtevki za razvoj Al-
posa in Tovarne lahke obutve
— TOLO ter proizvodne obr-
ti. Sami zahtevki vsebujejo
predvsem težnje za osnovnimi
in obratnimi sredstvi zaradi
razširitve poslovnih prostorov
in dodatno zaposlovanje lju-
di. Kmetijstvo je že vložilo
svoj zahtevek za financiranje
lastnih investicij in kreditira-
nje zasebnega kmetijstva —
kar je za Šentjur precejšnjega
pomena — v skladu z že spre-
jetim srednjeročnim progra-
mom.«
Ob vsem tem pa je .potreb-
no povedati, da trenutni vre-
menski pogoji niso za šentjur-
sko kmetijstvo preveč razve-
seljivi. Edino kar je na pod-
ročju mogoče v tem trenutku
trditi, je to, da se bo pove-
čal odkup mleka. Glede na
predviden zakon o združeva-
nju kmetov in v sodelovanju
s komisijo za kmetijstvo pri
občinski konferenci SZDL
Šentjur pa bo v okviru kom-
binata rešeno vprašanje sode-
lovanja kmetov v kooperaciji
že čez mesec ali dva.
Franc Senica je še dejal:
»Mislim, da šo letošnja go-
spodarska gibanja pozitivna.
Pričakujemo, da bomo lahko
zaposlili še več ljudi, ven-
dar samo ob pomoči širše
družbene skupnosti.«
M. S.
KOUKO ZBOROV?
Ob vstopu v drugo fazo
uresničevanja ustavnih spre-
memb, v fazo, v kateri kon-
kretneje razmišljamo in na-
črtujemo elemente našega
družbeno političnega siste-
ma, zadevamo tudi ob mno-
ga vprašanja in dileme, ki
jih bo treba še razčistiti.
Največ takih vprašanj se od-
pira ob načrtovanju bodoče-
skupščinskega in delegat-
skega sistema. Poglejmo si
nekatere in jih poskušajmo
nekoliko opredeliti.
Ko načrtujemo strukturo
občinskih skupščin, se ob
tem postavlja vprašanje, ali
obstoje resnični razlogi, da
se v vseh komunah oziroma
njihovih skupščinah uvede
vseh šest zborov, kot je to
predvideno. V posameznih
občinah to prav gotovo ni
potrebno, saj so problemi
mnogih področij družbenega
življenja med sabo tako po-
vezani, da jih ne kaže loče-
no reševati. Ko v teh dneh,
še posebno v nekaterih ob-
činah (Celje, Šentjur, Žalec)
posebne delovne skupine
razmišljajo v tej smeri in
izhajajoč iz svojih specifič-
nih pogojev načrtujejo pre-
dloge organizacije bodoče
skupščine, bi bilo nedvom-
no zelo koristno analizirati
tudi dosedanje izkušnje, ki
so jih pri večdomnih občin-
skih skupščinah imeli v so-
PRIZNANJA
Pmlsedstvo repuhlišKe
konference ZMS je oh iliie-
vu mladosti podelilo piizna-
nja najprizadevnejšini mia-
dinskhn mentorjem in mla-
dim družbenopoliiiinim de-
lavcem. Z našega območja
sta dobili priziianjH mentor-
jev Marija Goršič (Celje) in
Nančka Ravnjak (SIo\enske
Konjice). Med mladimi druž-
benimi delavci pa Franc iia-
zvoda (Celje), iiiž. Vili Jelen
(Velenje), Helena Novak (Ža-
lec) In Rado Plausteiner (Ce-
lje). čestitamo.
sednjih republikah, na Hr-
vatskem in v Srbiji.
Razmišljanja o večdomnih
skupščinah pa torej odpira
jo vprašanje točne razmejit-
ve pristojnosti med posame-
znimi zbori, in kar je še va
žnejše, kakšen bo mehani-
zem usklajevanja interesov
med različnimi zbori. Ce ta
vprašanja, poslednje pa še
zlasti, ne bodo precizno re-
šena in urejena, potem zna
priti do mnogih problemov,
ki jih bo prinašala bodoča
družbeno politična praksa.
Ne gre samo za odprta
vprašanja ob bodočem skup-
ščinskem sistemu. Mnoge
probleme odpira tudi predla-
gani delegatski sistem in tu-
di te bo treba pravočasno in
racionalno urediti. Že uvo-
dna razmišljanja ob tem od-
pirajo vprašanje, ali naj bo
v bodočem zboru krajevnih
skupnosti zastopana krajev-
na skupnost le z enim ali
večje tudi z več delegati.
Nadalje se postavlja vpra-
šanje, ali delegatski sistem,
kot je predlagan, ne vsebuje
v sebi nevarnosti imperativ-
nega mandata odposlanca?
Ce ta nevarnost obstoji, vse
pa kaže, da je prisotna, po-
tem bo treba določene stvari
drugače postaviti. Sicer pa
se ob predlaganem delegat-
skem sistemu postavljajo še
druga vprašanja. Na primer,
ali delegate resnično lahko
omejujemo na njihovo vlo-
go dogovarjanja in odloča-
nja le na eno izmed podro-
čij človekovega udejstvova-
nja? Prav tako pa se vpra-
šujemo, ali je prav, da se
vodilnim uslužbencem (po
samoupravnem sporazumu
pa jih je v nekaterih delov-
nih organizacijah tudi do
50) ustavno omejuje pasivna
volilna pravica?
še in še bi lahko naštevali
vprašanja. Vendar to ni naš
namen — želimo le opozori-
ti na to, da se bo potrebno
o marsičem pravočasno do-
govoriti in da bo treba po-
samezne odločitve resnično
vsestransko proučiti, če no-
čemo, da bomo čez določen
čas ponovno stali pred pro-
blemom, da bo potrebno v
celoten sistem vnašati dolo-
čene korekture. Vsaj toliko
smo se doslej prav gotovo
že naučili, da vemo, da je
racionalneje neko stvar ure-
jevati nekoliko dlje, kot pa
jo urediti dokončno, a s po-
lovičnimi rešitvami.
BERNISTRMCNIK
Zveza komunistov
ZNANOST V PRAKSI
»v znanslveno-teliKološkem
razvoju smo sooćsni s kva-
litativnimi spremembami
proizvodnega procesa, ki so
posledica vedno inf.enziiinej-
šega vpliva znano:di;(.
»Tehnika vse polj tzkl]včii-
je človeka iz ' neposredne
proizvodnje kot izvršilca,
oekrbovalca, operation in
končno izključuje tudi nje-
govo funkcijo. V proizvodm
proces vdirajo na širo-
ki fronti nove družbene pro-
izvodite sile, predvsem zna-
nost m njena tehnološka
aplikacija«.
»Cim večji prispevek bo
znanost dala praksi, tem
več bo praksa sposobna da-
ti znanosti v njeni eelolKu
To je le nekaj povselih. mi-
sli iz zanimivih tez o idej-
nopolitičnih vpraianjih zna-
nosti v samoupravni sociali-
stični družbi. Javna razpra-
va na] bi razgrnila podobo
stanja na področju znanstve-
ne dejavnosti, predvr,em јјп
naj hi spodbudila komuniste
in druge družbene dejavni-
ke pri oblikovanju dogovo-
rov o smotrnem reševanju
problemov na tem izredno
pomembnem družbenem pod-
ročju.
CK ZKS spodbuja razpra-
vo o znanosti pravočasno.
Teze dajejo dovolj možnosti
za konkretno razmišljanje tu-
di o tem, kaj je z raziskoval-
nim delom v razvojnih sek
torjih delovnih organizacij.
Ali smo v združenem delu
Z7iali opredeliti vlogo znan-
stvenega dela pri moderniza,
ciji proizvodnega in tehnolo-
škega procesa? Ali imajo
raziskovalci in - izumitelji
možnosti kvalitetnega dela?
So zanj dovolj stimulirani?
Ali mladim nadarjenim vst-
varjalcem omogočamo mož-
nosti za dodatno sfrokoimo
izobraževanje? Ali kdo va
celjskem območju povezuje
prizadevanja in ustvarjalna
iskanja raziskovalcev, znan-
stvenih delavcev in izumite-
ljev? Kako pa organizirajo
znanstveno in raziskovalno
delo v organizacijah združe-
nega dela. ki predstavljajo
nosilce razvoja v posamez-
nih panogah industrije ah v
drugih dejavnosti? In še pra.
staro vprašanje — /eoa
spremlja in spodbuja i-tro-
kov7io rast mladUi talentov
od osnove šole dalje''
To je le nekaj drobnih
vprašanj, ki jih teze spadbu-
jajo, so pa za sorazmerno
nerazvito celjsko regijo ze.
lo pomembna. Zastarela teh-
nologija in vztrajanje pri
starih proizvodnih rešitvah
vzdržuje v mnogih delovnih
sredinah še preveč mojsir-
ske mentalitete. Mi.selnost, ki
ne išče soočenja z novimi
znanstveno-tehnološkimi gi-
banji^ pač pa gradi celo raz-
vojne programe le na osno-
vi ocen sedanjega stanja.
Prihodnost, ki se je začela,
pa je marsikaterim gospo-
darskim strukturam preveč
odmaknjena. Prav zato, a
ne le zato, hi morale teze
o znanosti spodbuditi raz-
pravo o znanosti v praksi.
Lahko rečemo temu tudi
preprosteje — o vseh i^di-
kih raziskovalne dejavnosti,
o izumiteljstvu, o izkorišče-
nosti strokovnjakov, o delu
strokovnih teamov, o kad.
rovski skrbi za rast talentov,
o povezovanju raziskovalcev
v regiji in o drugem.
Ne bi bila prav, da bi
razprava o vprašanjih zna-
nosti zaobšla celjsko območ-
je. Kajti to ni razprava le o
napisanih tezah. Je tudi raz-
mišljanje in ocenjevanje spa-
nja na področju znanstvene-
ga dela. Ali smo lahko s tem
na celjskem območju zado-
voljni?	J. VOLFAND
VISOKA
ODLIKOVANJA
v počastitev 80. rojsuiega
dne predsednika Tita in 20.
letnice Zveze rezervnih voja-
ških starešin Jugoslavije je
bila v Velenju slavnostna pro-
slava, na kateri je sodelovala
tudi godlja JLA iz Ljubljane
s solisti.
Ob tej priložnosti je podpred-
sednik občinske skupščine.
Drago Tratnik, izročil v imenu
predsednika Tita nekaterim
tovarišem visoka odlikovanja.
Tako je red republike s sre-
brnim vencem dobil Nestl
Žgank, red zasluge z-a narod s
srebrno zveado Milan štimec,
red dela s srebrnim vencem
Vlado Boškovič in Jože Ve-
ber. red za vojaške zasluge s
srebrnimi meči Franc Pricelj,
Ciril Grebenšek, Ivo Goro-
granc, Ivo Jamnikar, Franc
Konm, Martin Primožič, Mar-
tin Slatinšek, Jože Škraber in
Zvone Vidic, medaljo za vo-
jeííke zasluge pa so dobili
Ivan Prelog, Alojz Podvratnik
in Alek.sa:nder Samobor.
J. S.
Šmartno v Rožni dolini
SAMOPRISPEVEK ZA CESTO
Da bi rešili vprašanje re-
konstrukcije in modernizaci-
je preko dva kilometra dol-
gega cestnega odseka, so se
občani šmartnega v Rožni
dolini na zadnjem zboru ob-
čanov z veliko večino (proti
jih je bilo le deset) odločili,
da bodo potrebnih 20 %
sredstev zbrali s krajevnim
samoprispevkom.
Že samo dejstvo, da je bil
zadnji zbor občanov, na ka-
terem so imeli samo eno toč-
ko dnevnega reda — samo-
prispevek, odlično obiskan.
priča o tem, kakšen pomen
pripisujejo občani te kraje-
vne skupnosti predvideni
modernizaciji ceste. Ko so
se odločili za to, da bodo s
samoprispevkom zbrali po-
trebna sredstva, so se hkrati
odločili tudi o načinu, kako
bodo zbirali ta sredstva. Vsa-
ko gospodinjstvo v krajevni
skupnosti, vsak zaposlen in
vsak lastnik osebnega avto-
mobila, bodo prispevali po
100. — din. Lastniki mope-
dov bodo prispevali po 30.
— din, lastniki tovornih av-
tomobilov pa po 1.000 din. S
takim ključem so se strinjali
vsi. Najbolj zanimivo pri
tem pa je naslednje. Na ob-
močju krajevne skupnosti je
okoli 50 weekendov, ki so jih
postavili večinoma posame-
zniki iz Celja. Tudi ti bodo
koristili novo cesto, zato so
na zboru občanov sklenili
(nekateri lastniki weeken-
dov so bili prisotni in so se
s tem strinjali), da tudi oni
po istih merilih prispevajo
svoje deleže. Nedvomno je
to povsem pravilno. Samo od
te kategorije občanov bodo
dobili okoli milijon in pol
starih dinarjev.
Na zboru občanov so že iz-
volili režijski odbor, ki bo
do konca maja pobral denar,
ga deponiral pri banki, pre-
ostalih 80 O/b pa bo prispeva-
la občinska skupščina Celje,
s tem, da bo odplačevala
kredit pri banki. Celotna in-
vesticija bo predvidoma zna-
šala okoli 70 starih milijo-
nov.
B. S.
Naši znanci
PIŠE: M. SENICAR
učitelji - pionir-
ji kulture
Kljub temu, da so ga v
Rogatcu izvolili za ko-
mandanta mesta, se je
Ernest Rečnik takoj vrnil
k svojemu poklicu.
»Uredili smo šolo in za-
čeli s poukom, šola je
bila povsem demolirana.
No, v Rogatcu nisem dol-
go ostal, samo devet me-
secev, rato pa odšel za
upravitelja šole na Slad-
ko goro. Moram reči, da
so bili ljudje tod okoli
izredno sprejemljivi za
šolo. Najbolj mi je osta-
lo v spominu, ko nismo
imeli drv, v šoli pa je bi-
lo mrzlo. Sklical sem se-
stanek domačinov. Poglej-
te, sem jlm rekel, sloven-
siki učitelji smo tu, drv
ni, otroke zebe. Oglasil se
je Svetelšek rekoč: Mi
bomo dali drva. In res so
kmetje takoj odšli v ho-
-sto, podirali drevje in
pripeljali hlode. Iz tiste-
ga smo napravili še oder.«
Rečnik je tako ustao^
vil igralsko skupiro in
pevski zbor. Začeli so
igrati in peti. Zaradi le-
pega odnosa domačinov
se je težko poslovil po
enajstih mesecih službo-
vanja.
Premestili so ga v Pri-
stavo pri Mestinju. Tu je
ostal kot upravitelj šole
do leta 1952.
»Poleg rednega dela smo
igrali in peli. To je bila
trda doba. Izredno veliko
smo delali. Kot učitelji
smo bili udeleženi pri
vsaki akciji, od volitev,
oddaje pridelkov, do vse-
ga, kar se je v kraju do-
gajalo. Bili smo pravza-
prav pionirji tedanjega
časa, delali smo na kul-
turnem in političnem po-
dročju. To je bil težak
čas. Ce je kdo zbolel, smo
ostali delali nadure. Ne
mislite si, da je tedaj
kdorkoli pomislil na to,
da bo dobil nadure pla-
čane. Pravzaprav nismo
vedeli za to. Bilo je po-
trebno delati in zopet
ERNEST REČNIK
delati. Družba je bila ubo-
ga, revna.«
V tistem času je bil
okraj v Poljčanah. še da-
nes se Ernest Rečnik spo-
minja sestankov na okra-
ju Zbrali so se Rečnik,
upravitelj Zupane iz Zibi-
ke in upravitelj Mikulič
iz Podčetrtka ter se pre-
ko Pečice s kolesi odpe-
ljali na sestanek v Polj-
čane.
»Veste, kar je še po-
membno zame, v Pristavi
sem postal tudi lovec,« se
je prisrčno nasmejal in
nadaljeval s spomini.
»Tedaj so pričeli hoditi
v šolo tudi otroci. To je
bil čas, ko sem vodil dva
pevska zbora. Iz nekda-
njega Zupančevega maga-
zina smo uredili prosvet-
no dvorano, peli smo in
igrali. Toda otroci so ra-
sli in moral sem jim dati
izobrazbo. Prišla je gim-
nazija.«
I>a bi lahko šolal tri
hčerke, se je preselil v
Šentjur. Mimogrede po-
vedano, da se. je izplača-
lo. Med leti 1963. in 1967.
so vse tri diplomirale na
fakultetah.
V Šentjurju sta bili
1952. leta, ko je tja prišel
Ernest Rečnik, osnovna
in nižja gimnazija. Postal
je upravitelj osnovne šo-
le. Pet let pozneje sta se
šoli Edružili in Rečniik je
bil vodja združei:« šole.
»Šentjur je bil takrat
strahotno majčken v pri-
merjavi z današnjim ča-
som. Težko je bDo. Sta-
novanja nisem imel. V
sedanji pisarni sem si
uredil kuhinjo, v raz-
redu pa spalnico, dnevno
sobo m sprejemnico. Vse
v enem. Ljudje so me v
redu sprejeli, šola je bila
v obupnem stanju. Stare,
železne peči, štirisedežne
klopi. Pričeli .smo z obno-
vo.«
(nadaljevanje prihodnjič)
It. 21 — 25. maj 1972
NOVI TEDNIK
5. stran
kako izvedeti
za cene
še bolj kot otroci so za-
skrbljeni nad njihovim uč-
nim uspehom v šoli starši.
Da bi bili lahko vse leto
obveščeni o prejetih redih
(ocenah), dobe učenci v
začetku šolskega leta knji-
žico »Sporočila staršBirn«,
v kater Ji lahko na poseb-
mh straneh učenci sami
ali pa na žeijo staršev raz-
redniki pa tudi posamezni
učitelji vpišejo tiste ocene,
kot so vpisane tudi v ra-
zredni redoTOlnici.
Vemo, da je ocenjevanje
Ahilova peta vsega na^^ega
bO^Lva ill dokler ne bo
uvedeno ocenjevanje po
znanstveno doiocenih kri-
terijih, ne pričakujemo Kaj
uoijsega, K.ot je aanes. Za-
enkrat odloča o p'jisamez-
nJi ocenah m&d šoisKirn
ieiom Lûkijucno vsaái uči-
telj za SVOJ piedmet m ou
njegove suojektiviie preso
jB je oavisiiü, ali oo uče-
nec üouiil oceno 2 (.zadost-
no) m DO iaiiio napreao-
val v visji razred, aa ptt
oo dobil samo nezadostno
111 uo nioiai preoiiTiet po-
pravijau oo koncu pocit-
aic an pu ceio razred po-
iiüvijaLi. iianìo üü uciLt-ija
00	tuüá ovLsrio, kdaj öo u-
cenec aooLi tuoi Duijse o-
cene. ioaa o tem ne bom
razpravlja., aasiravno oi
¡>e po i letiii riepreü^aiuh
rfcioiin v našem soiátvu
laliKO preniaiomi vsaj za
toliko naprej, da bi zavod
za bOi6ivo üita izutiüi m--
aimame acne nonne, la
venja^e po vsej äloveniji:
lioiiiio UL>iie snovi mora u-
ćenec ai'ezpogojiio obvla-
dati, aa uuiiio aoui oceno
zaaosinu, к.ег je üoüazano,
üa so znanje istega učenca
пекос ocenili u^^i^ei-ji z o-
cenanu od aezaäobaio do
ooii^no!
Übicajno zveuo soiròi ¿a
ocene na govornui uriui,
Ki so Ila VÜCUli šol Väaü
mesec na začetKu. :¿a¿ü je
potiti 0110, ou so uo í,e¿a
une vpisane vse ocene v
1	azreano rtaovaimco m
Jih nato »oojavi« каг raz
reanui, ce pa scarsi ze-
ie še poseoej pogovarjati
z učiteljem, so pa tuoi ta-
krat na voljo. iMč koiiKo
je že biio poiiusov, каки
razpravljati ¿ .obćuUjivimi
starsi vpričo vseh. Zato so
na mnogiii ¿oian uciceiji
še posebej dosegljivi star-
šem Ob aoločeiuh anevih
za individualen pogovor.
Izkazalo pa se je, oa star-
ša raje pnaejo »vsi sku-
paj«, razredniK ali učitelj
pa mora zato še z večjim
taktom, kavjti »beseda je
konj«, obravnavat,; vsai^e-
ga učenca posebej.
Najslabša pa je seveda
taka »oakka«, ¿o v si
še niso vpisani v redovai-
nico in se morajo starši
zatekati к posameznim u
čiteijem m mogoče dobe
pri njih samo obotavljajo-
če odgovore, s Kakšno o-
ceno lahko -)računajo« pn
svojem otroku.
cas bi že oii, da bi za-
vod za šolstvo tudi na tem
področju napravil maio
reda, saj se na vseh osnov-
nih šolah v SR Sloveniji
poučuje po istem učnem
iiačrtu in veljajo isti pred-
pisi za ocenjevanje. Mno
ga šolsKa vodstva se že po-
čuUjo tako gospodarje v
svoji »hiši«, da se niti orga-
ni zavoda za šolstvo ne
smejo vniešavati v take
»samoupravne pravice«, kot
je na primer ta o obve-
ščanju staršev.
A. S.
po poteh
štajerskih in
koroških
partizanov
Poliod, ki so ga organi-
zirali taborni-ii »II. grupe
odredov« iz Ceija v prvo-
majskdi dneh, bo še dolgo
ostal v spcminu. Lepo vre-
me je prispevalo, da je bi-
lo izredno vdzušje vseh u-
deležencev pohoda še bolj
prisouio. Na tridnevnem
pohodu od -vasi Piešivec
рп Velenju do Solčave so
prehodili nad 7U lun poli,
i>o iialeri sc nekdaj hodüi
partizani. Pohoda se je u-
deležilo 124 tabornikov iz
Celja, Mozirja, Novega
Beograda, Zrenjanina, si-
da m Radeč. Sodelovaio je
Vadi 17 pripadnikov JL«^
celjske garnizije.
Na pohouu so taborniki
obiskali kraje, kjer so se
nekdaj zadrževali partiza-
Ш. Povsod so bih iepo
sprejeti. Na začetku poho-
da so tabornike iepo spre
jeli borci in pionirji os-
novne šole Plesivec m pn
pravili kulturni program.
Na pohcdu so se ustavili
pri spominskem obeležju
ua Grašiu gori, kjer je o
bojih spregovoril udeleže-
nec pohoda XIV, divizije
na štajersko Franci Strle,
Laborni.'U pa so položili
vencic. Po nekajurnem po-
hodu so prispeli z Zaraz-
borje (Sv. Daniel), icjer so
jih pričakali domačini in
pionirji osnovne šole tega
kiuja. Ob tabornem ognju
so izvedii program. Sreča-
nje z borci in domačini
Ob pripovedovanju o o^jiii
partizanov na njmovem
območju se je nadaljeva-
lo pozno v noč. Za udele-
žence so pripravili tudi ve-
selo razpDlozenje ob zvo-
kih kvinteta z Raven na
Koroškem.
Naslednji dan so labor-
iixki nadaljevali pohod v
s.aie:i Javorje, predtem pa
so položili venec na spo-
nieruk pauiin partizanov. V
Javorju so taborn.üíe zo-
pet "sprejeli pionirji, borci
in domačini tega üi'aja.
Med daijbim počitkom so
si ogledali kraj in se se-
znanili z boji na tem ob-
močju. Pohod se je nada-
ljeval v Crno na Koro-
šKem, kjer so udeležence
pohoda sprejeli taboniik;
Ш ostaii predscavniki druz-
beno-političnih organizacij
v Orm. Lepo so bali spre-
jeti tuai na osnovni šoli,
kjer so jim pripravili pre-
hi-ano m prenočišče. Sre-
čanje s številnuni domaći
ni in taborniki ob tabor
nem ognju je büo zares
prijetno. Udeležence poho-
da je pozdravil tajnut KS
Crna na Koroškem in or
ganizatorju pohoda poklo-
nil sporrunsko luijižiio da-
rilo. Ob tabornem ognju
se je oglasila taborniška
m partizanska pesem. Pri-
jetno je bilo tuai srečanje
v hotelu ob zvokih harmo-
nike, id je tabornike
spremljala na celem poho-
du. Iz Orne so taborni/ki
nadaljevali pohod po doli-
ni Meže m se po strmih
poteh povzpeli nad 1300 m
visoko pod Olševo, kjer je
bilo še dovolj snega za
prijetno vzdušje nr^ladih
ob kepan^u.
Nepopisen je bil pogled
na vrhove Olšave, Raduhe
Kamniške alpe, ki so
bile pokrite z debelo snež-
no odejo, še posebej pa
so bili navdušeni taborni-
ki iz Srbije in Vojvodine.
Po strmem pobočju pod
Olševo se je kolona pribli-
žala Solčavi, kjer se je po-
hod tudi končal. V Solča-
vi so tabornike sprejeli
številni domačini in borci.
Predstavnik je udeležence
pohoaa pozdravil in se
jim zalivalil, da so obiska-
li njUiOv kraj. Tudi v Sol-
čavi so taborniki položili
venec, ki so ga nosili s
seboj. Tako so taborniki
iz grupe bratskih odredov
»TITO« zaključib tridnev-
ni pohod in prehodih nad
70 km dolgo pot. Vodja
pohoda Jože Krebs in pr-
voborec Vlado Košiir ude-
leženca NOB sta na poho-
du seznanjala udeležence o
bojih na tem območju. Ta-
borniki so pionirjem os-
novnih šol podarili tudi le-
pa knjižna darila.
Tudi ta dokaj naporen
pohod je dokazal, da so
taborniiki pripravljeni na
morebitne še hujše napo-
re, saj so vsi udeleženci
vz'držali do konca z manj-
šimi žuiji.
Tako je bila zaključena
ena Od lepih akcij celjskih
tabornikov, posvečena 30-
obletnici ustanovitve slo-
venskih brigad in 80-oblet-
nici rojstva tovariša TITA.
J. K.,
Celie
zakaj tako?
Sem dolgoletna naročni-
ca Novega tednika m mi
je zelo všeč. Rada čitam
p.sma bralcev, zato s&m
se odločila, da tudi napi-
šem nekaj vrstic.
Najbolj mi je všeč pi-
smo Marice Pajk (zahvala
klubu za zdravljenje alko-
holikov). Koliko bede in
gorja povzroča alkohol!
Čudim se, zakaj zdravniki
ne pomagajo takim lju-
dem. Kot vidim v sosed-
njih zdravstvenih ustano-
vah, so tam takoj priprav-
ljeni pomagači, da se bol-
nije pozdravi. Ali ni bolj-
še, da se tak bolnik takoj
zdravi štirinajst dni ali
morda trideset dni, kot da
je potom v staležu po več
mesecev?
še so dobri ljudje, ki
znajo v stiski pomagati.
Dosti pa je tudi takih,
ki z lažim m obrekova-
njem uničujejo človeku
živce. Tem bi naj veljal
cale pregovor. Najprej naj
pom&tejo pred svojim pra-
gom, potem šele drugje.
Fanika L.,
Verače, Podčetrtek
čudno
zavlačevanje
4. t.m. je ob 6. zjutra za-
zvonil zvonec na moj ili
/ratih. Dmnevala sem, kdo
zvoni. Na zvonjenje sem
čakala že prejšnje jutro,
saj so me že pred prvo-
majskinu prazniki obvesti-
k, da je v odtoku vode v
našem stranišču napaka in
zato zainaüa zid pri spod-
nji stranki.
Delo se je torej začelo.
Mislila sem, da bo trajalo
dva ali tn dni. Kako zelo
sem Se motila! Razkopali
so ne le stranišče, tom več
tudi dV4înil] parket v pred-
sobi in napravili lukno v
sosednje stanovanje. Pol-
nih šest dni nisem mogla
uporabljati stranišča. Pa
sem tudi to prebolela.
Danes poteka že trinajsti
dan in predsoba je še ve
dno razkopana. Čeprav
dnevno čist uno, nanosimo
v vse stanoviinjske prosto-
re drobce kamenja, kar m
prijetno
Stanovanjsko podjetje,
ki zahteva razmeroma vi-
soko stanarino, za te stva-
ri nima nobene evidence.
Lansko leto so mi pod
bojlerjein napraviili v zid
globoko luknjo, pozneje
pa so jO skopali še nad
zračnikom. Luknji sta o-
stali odprti nekaj mese-
cev.
Uhajala mi je tudi topla
voda, tako da sem plačala
za električni tok za mesec
marec skoraj 240 dinarjev,
čeprav sem prosila tovari-
ša Muškoteica, da bi mi
popravil vodovodno pipo.
Popravil jo je neki tovariš
iz hiše. Delo je trajalo pol
ure.
Zanima me sedaj to:
Kdaj bodo položili parket
in kdaj rni bodo pobarvali
z oljnato barvo?
BOZEN A VJLHAR,
Laško
matere naj
vzgajajo
Tudi jaz sem že dolgo-
leiiii naročnik Novega ted-
nika. Rad ga prebiram, saj
mi prinaša mnogo zanimi-
vega. Zelo rad berem Pi-
sma bralcev. Zadnje čase
sledim razpiuvi o temi
Možje so izkoriščevalci.
To pa vendar ne uu drža-
lo, da smo vsi možje iz-
koriščevalci. Izkoriščeval-
ci so le taki толје, ki ved-
no posedajo po gostilnah,
kjer zapravljajo svoj čas.
Bralka je imela dobrega
očeta, ki je delat vse, kar
je bilo potrebno, m ni ni-
kdar poudarjal, kaj je mo-
ško in kaj žensko delo. Za-
to se s fantom nista po-
govarjala pred nji'jko o
gospodinjslcem deiu, ker
s;.a 1п.5И1а, da bo v nju-
nem zakonu tako, kot Je
uilo v zakonu njunih star-
šev. Toda mož ni hotel o
ženskJi opravUil; iiač sli-
šati. Rodil se jima je sin,
pa je mislila, da bo njega
boljše vzgojila. Ko je bd
sin še majiion, je bil pri-
aen in ji je bil kar v po-
moč, a ko je prišel v pu-
berteto, se je čisto spre-
menil. Rekel ji je, da ne
bo delal žeiijikega dela.
Nič ni pomagaio prepriče-
vanje, očetov zgled je oil
močnejši.
Za to pa je bila sama
kriva, kei ga ni ustrano-
vaia. šibo bi morala rabi-
ti, pa bi ga že nauči.a ma-
nire. Ona mr. je dajala po-
tuiio, zato J« Uli tako sa-
mosvoj. Ona ga mora na-
vaditi vsakega dela! Ce bo
sin prav vzgojen, bo po-
stal priden m pOšten dela-
vec m dober državljan.
Zato je zdaj v tem ča-
su toliko aelomrziiežev,
ker niso bili prav vzgojecii
in ne ubogajo, staršev. Tu-
di učijo se ne. Zato je po-
tem po mesuh tudko po-
stopacev, da hv^dijo okoh
brez d®'^, delajo nemir po
mestu, viamljajo v avto-
mobile, v trgovine Ш dru-
gam. Matere bi morale
bolj sKrbeti za vzgojo
otrok.
FRANC VUDEB,
uramlje
možje so
izkoriščevalci
o tej temi je biio mno-
go pisanja že z obeh stra-
in. Jaz bi noteia k tem
čitiiUKoni nekaj dodati. Ko
sein se pripravljala v za-
kon, so nil prijateljice re-
kle: Pa tí¡i> boš vzeia!
Imela sem namreč laa-
ta, pijanca in pretepača.
Starši So ml ga branili. Ali
jaz seni se odločila zanj s
trdno vero, da dobra že-
na naredi dobrega moža.
Vzela sem ga v zakon —
ne že toliko iz Utioezni,
kakor da spreobniiim nič-
vrednega tanta v dobrega
moža. In uspelo mi je.
Zato, draga dekleta, ki
se pripravljate v zakon,
vedite, da se to da doseči.
A ne z reglanjem, ampak
z mirno, ljubeznivo bese-
do.
Moža SI moraš znali pri-
dobiti kakor otroka, ce
hočete, drage žene, da vam
bodo možje pcwnagaii pri
delu, ga lepK) poprosite,
naj vam pomaga. In če je
še tako brezsrčen, se vam
ne bo ui>al upieti. Zato pa
pokažite, da ste nadvse
veseli.
Kadar pride domov po-
zno in je v rožicah, nikar
ne pokažite jeze, pa če-
prav vas post&no kuiia.
Sprejmite ga z ljubeznijo
in lepo be&edo. Drugi dan
ga pa le vprašajte, če se
mu zdi, da je taiko lepo
in prav.
lako, drage žene, bodi-
te korajžne m ljubeznive
in videle boste, da se pri
mozu tudi kaj doseže. Za-
vedajmo se, da tudi me
nismo brez napak.
BRALKA IZ BREZ
sorodnikom
viktorja arzln-
ška, viktorja in
bože lednik
Pripravljam gradivo za
knjigo o junaški smrti čla-
nov okrožne gospodarske
komisije v SelšKi dolini
pn škof ji Loki. Tam sta
junija 1944 padla tudi Vik-
tor Lednik in njegova že-
na Boža Lednik, ucma iz
Celja ali okolice. O teh
dveh zakoncih bi rad kaj
več podatkov.
Doslej sem nap^ knji-
go BEG Z MORISCA. V
tej knjigi opisujem s^mrt
prvega pauiega partizana
z Jesenic Viktorja Araen-
ska, predvojnega koanuni-
sta, doma iz окоИсе Ce-
lja.' Znano mi je, aa Arzen-
:>íí.OVl sorocuiiü-i Živ^o V
Ceiju. Verjetno jim n-i zna-
no, da je Viktorjeva smrt
opisana v knjigi BEG Z
MORISCA.
Proeini vas, če bi vaš lo-
kami časopis to p.smo ob-
javü v rubriki Pisma bral-
cev, z željo, da se rni ja-
vijo sorodniki Viktorja in
üoze Lednik ter sorodniki
Viktorja Aizenska.
Viktor Arzenšek je sploh
med prvimi paaiuni par-
tizani v Sloveniji. Dan nje-
gove smrti praznuje jese-
niška občina kot svoj pra-
znik Je to v Celju znano.-'
JOŽE VIDIC,
Povšetova 104/d,
61000 Ljubljana
ali zelenice
üíhükom?
v štev. 19 dne 11. maja
1972 sem čital v raariKi
Sosed sosedu z naslovom
Zeiemce otrokom in v ta
namen pošiljam dopis, kaj
je sp-oiî mislila novmarka
Zdenka stopar, ko je .tako
poudarjala — zelenice o-
trokom. v redu. Nisem
proU. mladim, saj ianam
tudi jaz dva mulca, da j ili
taiko imenujem, aü moram
poudariti, aa sem ju vzgo-
jil kot poslušne, pridne in
pozorne otroke.
Ce loa stani« uiCi zelenic
pustili, da bi VSi otroci
Igrali nogometne žoge, ko-
šarko m še sto di'ugih ne-
umnociti, bi biie nase ze-
lenice preprosto kmecike
gmajne, ne P^ okolje me-
ščanov, saj se mora vsas
zavedati, aa vzdrževanje
zelemc pomem za mesto
obrati Ш lepoto. Sedaj Sd
pa zamislite, da dnevno
tepui po njih dO 50 otrok!
in kaj nam bo ostalo od
lepe trave? Kolovozr^a pot?
Lijuoitelji cvetja so si
posadiu cvetje, si naredili
park in uremli okrog blo-
kov lepe zelenice. Ali m to
vredno pohvale, ne pa pie-
ko časopisa grajanje? Aü
bi bilo lepše Redati opu-
stošeno, uničeno zelenico?
Kdor je zasadil cvetje, ga
to tuoi precej stane. Na-
mesto, da se takim Iju-
dean daje priznanje, pa se
še nekdo spotika v liuko
delo.
Zdenka Stopar najbrž
nima otrok ali pa nißo ta-
ko veliki, da se jim žoga-
nje več ne izplača. Prosil
bi jo, da bi stopila v Ve-
lenje, si ogledala tam-
kajšnji red in disciplino
otrok. Potem bi prav go-
tovo drugače pisala član-
ke. Je pomislila, koliko
danes stane ena zelenica?
Saj to moramo plačati ob-
čani in naj pustimo, da
jih uničujejo mladi? Razu-
mem, da se mladina mora
igrati, zato naj jim narede
igrišča in tam se naj igra-
jo in kričijo, koliko jim je
volja, ne pa pod našimi
okni. Ko pridem iz službe,
ne morem niti prečitati
časopis, kaj še, da bi se
odpočil od trdega dela v
tovarni.
Nadalje je v članku, da
mladina trepeče pred hu-
dimi pogledi in opozorili.
To pač m res, ker če ga
opozoriš, da ni prav uni-
čevati zelenice, ti take rož-
ce potrgajo, da je človeku
hudo! Naša mladina je za-
bredla, živi brez vsake
kulture, da o inteligenci
ne govorimo.
Vabim, da si novinarka
malo ogleda zelenice in o
njih potem piše.
L. H.,
СеЧе
ODGOVOR: Najprej vas
moramo potolažiti — no-
vinarka Zdenka Stopar
ima kar dva fanta in prav
taka, da jima je precej
do žoganja. Drugič pa, da
se bomo prav razumeli, s
člankom ni merila na vr-
tičke ob blokih ali na
majhne zelene zaplate, ki
so v ponos urejenemu ur-
banemu okolju. V ured-
ništvu, zato je tudi ta od-
govor stališče uredništva,
smo želeli s člankom spod-
buditi razmišljanje o
tem, ali imamo v mest-
nem okolju dovolj zelenih
prostorov, poleg igrišč,
kjer bi se lahko otroci
igrali, žogali in se skrat-
ka v hladnem betonskem
in asfaltnem okolju naig-
rali po zelenih tratah. Ali
se vam zdi, da so za to
prikrajšani? Ali se vam
ne zdi, da naši urbanisti
ali investitorji pri grad-
njah premalo mislijo na
to, kje se bodo otroci ig-
rali? Ce pa je že nekaj
prostora namenjeno zeleni
površini, potem je na njih
napis — Po travi je pre-
povedano hoditi! Torej
naj se mladina v mestu
igra po ulicah? Ce le ma-
lo pogledamo čez mejo,
lahko vidimo, da so vse
večje površine porasle s
travo, ki ji ne škodi hoja,
igranje ali celo večje pri-
reditve. Ali mi ne bi mo-
gli načrtovati takih zele-
nih površin? Sicer pa me-
nimo, da bi mogel o tem
kaj povedati tudi sklad za
komunalno ureditev mest-
nih zemljišč v Celju.
zahvala
Socialni podpiranci Dol-
go polje se kolektivu to-
varne Metka in tovarišu
direktorju najlepše zahva-
ljujemo za nepričakovano
darilo za 1. maj. Enako
tudi krajevni skupnosti
Dolgo polje.
Socialni podpiranci
Dolgo polje
ponosen
Po objavi v Radiu Celje
sem se odločil, da vam pi-
šem.
Rodil sean se 25. maja
1961 v Ljubljani. Hodim v
osnovno šolo Ivana šikvar-
ča v Zagorje ob Savi. Sem
učenec 4. razreda. Učim
se dobro — sem odličen.
Zelo sem ponosen, da
sem se rodil na Titov roj-
stni (jan in Dan mlado&ti.
LOJZI ROGLIC,
Farčnikova 52
Zagorje ob Savi
6. stran
NOVI TEDNIK
St. 21 — 25. mai ISTJ
Iz dela ZK v laški občini
IDEJNOST JE POVSOD
v minulih dneh je občinski
koanite ZK v laški občini
uresničil dvoje nalog, ki jih
je v programu idejnopolitič-
nega izobraževanja na svoji
prvi konferenci sprejela ob-
činska organizacija ZK.
Tako je bil pred dnevi na
V vsak dom
NOVI
TEDNIK
Šmohorju seminar za sekre-
tarje ZK, ki je trajal ves dan
in se ga je udeležilo 30 se-
kretarjev osnovnih ter teren-
skih organizacij ZK. O me-
todah dela sekretarjev ZK je
predaval prof. Emil Roje, o
aktualnih ekonomskih pro-
blemih občine pa Miha Pro-
sen in Franc Perše. Razpra-
vo o organiziranosti in soci-
alni strukturi komunistov je
vodil .Jernej Ozis, medtem ko
je sekretar komiteja soočil
sekretarje organizacij s kon-
kretnimi nalogami.
Drug tak dogodek je bil
štiridnevni seminar, ki spri-
čo obsežnosti, kvalitete rav-
ni in vsebinske pomebnosti
sodi v oblike politične šole.
Tega seminarja so se poleg
mladih perspektivnih članov
ZK, sekretarjev, udeležili tu-
di komunisti in nečlani, ki
aktivno delajo na področju sa-
moupravljanja, sindikalnega,
mladinskega gibanja in v
organizacijah SZDL.
Na tem seminarju so pre-
davali: Urednik »Komumsta«
Franc Šetinc o samoupravlja-
nju in vsebini ustavnih spre-
memb, član CK ZKS Du-
šan Vaksl o problemih soci-
alne diferenciacije. Fakultet-
ni profesor Janez Skerjanc
je govoril o aktualnih gospo-
darskih vprašanjih in eko-
Domski politiki, predsednik
občine Miha Prosen pa o
konkretnih dosežkih in nalo-
gah stabilizacije v občini.
Sekretar medobčinskega ko-
miteja ZK Janez Zahrastnik
je govoril o aktualnem druž-
beno-političnem položaju po
21. seji predsedstva ZKJ,
profesor Emil Roje pa je
razgrnil vprašanja idejnih te-
meljev samoupravnega so-
cializma. Predsednik ustrez-
ne komisije pri občinski kon-
ferenci ZK Milko Vahčič je s
šlušatelji obravnaval najbolj
značilne mednarodne dogod-
ke, na koncu pa so najodgo-
vornejši politični delavci v
občini vodili razgovor o naj-
važnejših nalogah občinske
skupščine, občinskih organi-
zacij kot je ZK, SZDL, sin-
dikat in zveza mladine.
Na koncu je treba dodati,
da so na seminarju za se-
kretarje sprejeli sklep, da bo
v kratkem ponovno sklican
podoben seminar, le da bodo
takrat imeli besedo prven-
stveno sekretarji osnovnih in
terenskih organizacij o poli-
tičnem vzdušju in problemih
v okolju, v katerem partijsko
delujejo..
—ec
OBČINSKE MEJE: OBČANI
Voda je večen in sila nepri-
jeten sopotnik šmarskih ob-
čanov. 2e leta in leta nazaj
se v občini grade vodovodi,
voda je slaba, precej pa je za-
selkov, ki vode enostavno
sploh nimajo in uporabljajo
kapnico. Mnogokje pa voda
sploh ne zasluži imena pitna
voda. Da bi se izognili takš-
nim in podobnim težavam, so
začeli občani v minulih letih
graditi vrsto vodovodov. V
zadnjih sedmih letih so ob-
čani šmarske občine s po-
močjo občinske skupščine, ki
je te več ali manj individual-
ne gradnje prizadevno podpi-
rala, zgraditi šestnajst vodo-
vodov, ki jih danes uporab-
lja 3475 občanov. Dolžina teh
vodovodov je 99,6 kilometrov
cevovodnega omrežja. Za in-
formacijo še to: leta 1965 je
bilo komaj 12o/o občanov pre-
skrbljenih z zdravo pitno vo-
do, v letu 1971 pa že' 67o/o.
Obstaja povsem realna mož-
nost, da dobi do konca leta
1973 vodovod še 12 ",0 obča-
nov.
Najbolj problematično sta-
nje z vodo je bilo na obmo-
čju dveh načrtovanih, a ne
realiziranih vodovodih, ki so
zaradi občinskih meja ali za-
radi česa drugega še v pi-
sarniških mapah. Ugotovlje-
no je bilo, da je dovolj vode
za velik vodovod, ki bi napa-
jal celotno ozemlje Kozjan-
skega, v izvirih pod Bohor-
jem, v zaselku Fužine ter pn
Loki pri žusmu. Že v drugi
polovici leta 1971 je občinska
skupščina Šmarje pri Jelšah
po predhodnem dogovoru z
občinsko skupščino Šentjur
začela z saniranjem izvirov,
predhoden dogovor pa je bi-
lo potrebno sprejeti zaradi
tega, ker sta oba izvora na
območju skupščine Šentjur.
Občinska skupščina Šentjur
je dala oba izvira na razpola-
go šmarskim občinam z obra-
zložitvijo, da je izvir izpod
Bohorja zanje nekoristen, pri
izviru v Loki pri Žusmu pa
so si pridržali pravico, da
bodo smeli vodo uporabljati
tudi njihovi občani.
V času, ko je občinska
skupščina Šmarje pri Jelšah
sanirala izvire v Loki pri žus-
mu, so se na presenečenje
vseh ti izviri povečali za lOOo/o
Glede na takšno stanje je
bilo čisto jasno, da so pred-
stavniki občinske skupščine
Šmarje ponudili šentjurskim
kolegom sodelovanje, ker so
smatrali, da je vode za vse
dovolj. Občina in občani bi le
sofinancirali gradnjo svoje-
ga vodovoda.
Ko so bila v drugi polo-
vici leta 1971 nekatera dela
pri zajetjih izvirov končana,
skupščine, še botj pa občane
je predstavnike občinske
šmarske občine presenetila
nenadna odločitev šentjurskih
kolegov, da morajo preneha-
ti z deli pri vodovodu, češ
da vodo potrebujejo sami,
da je v njihovi občini, da je
torej njihova, da ima do nje
pravico samo občinska skup-
ščina Šentjur in tako dalje v
istem stilu. Doseženo je bilo,
da se je sanacija končala.
Dela stojijo, vode ni, občani
negodujejo, občinske meje
kroje usodo vode željnih ob-
čanov.
Stvar se je zapletla tudi pri
izvirih pod Fužinami. Spo-
razum o izkoriščanju le teh
je bil sklenjen ustno med
predstavniki obeh občin, pred
časom pa so šentjurski občin-
ski možje prepovedali tudi to
z isto motivacijo, češ da bo-
do to vodo potrebovali sa-
mi. še bolj konkretno: to
vodo bi potrebovali v centru
občine, Šentjurju, vsem pa
je jasno, da je Šentjur odda-
ljen od izvirov preko 30 ki-
lometrov in glede na konfi-
guracijo terena je jasno še to,
da je ta izvir praktično Šen-
tjurju nedostopen. To pa po-
meni, da nekdo ne upošteva
dovolj potreb občanov.
To so izjave, ki jih je ne-
davno v pismeni obliki pre-
dal predstavnikom tiska pred-
sednik občinske skupščine
Šmarje pri Jelšah, Beno Bo-
žiček. Iz njegovega daljšega
teksta o razmerah ob mejah
ali če hočete, o vodovodni
aferi, povzamemo nekaj Bo-
žičkovih ugotovitev:
»Takšni nesporazumi us-
tvarjajo vzdušje, ki neugod-
no vpliva na daljni razvoj
Kozjanskega in Obsotelja ter
odpravo socialnih razlik, ki
se v najhujši obliki kažejo
prav v oskrbi v zdravo pitno
vodo, kar sovpada s progra-
mom razvoja kmetijstva v
občini.«
»V imenu občanov, 5720 lju-
di, ki potrebujejo vodo, ape-
liram na sekretariat za ur-
banizem in Zavod za vodno
gospodarstvo SRS v Ljublja-
ni, da nemudoma odloči v
sporu.«
Prepir, ugotavlja Beno Bo-
žiček, utegne imeti še resnej-
še posledice, kot izraz ne-
jevolje občanov, ki so doslej
izkopali že kilometre in kilo-
metre jarkov in položili kilo-
metre in kilometre cevi v
upanju na ugodno rešitev.
Vse, kar je bilo narejenega
stoji. Zaradi spora. Zaradi
muhavosti, škodoželjnosti?
Kdo ve?
Občani vedo, da nimajo vo-
de in da kapnica ni najbolj-
ša. Ali je res tako težko do-
seči .soglasje in razumno so-
delovanje med sosednima ob-
činama, ki vendar imata mno-
go skupnih problemov? Ali
slabost takšnih odnosov ne
občutijo predvsem občani?
Upajmo, da bomo že kmalu
lahko poročali drugače.
MILENKO STRAŠEK
MARIJA
GORŠIČ
Ob raznih praznovanjih,
tokrat gre za praznik mla-
dine, se radi spomnimo
ljudi, ki so čestokrat med
iiami, pa jih v vsakda-
njem prizadevanju za ljubi
kruhek niti dobro ne vidi-
mo. sele takrat, ko nasto-
pi odločujoči datum, kakš-
na slovesnost ali kaj po-
dobnega, se vprašamo,
kdo je pravzaprav pripo
mogel k uspehom, jc celot-
nemu deležu, ki je ustvar-
jen trenutno pred nami, a
ga čas že postavlja v pre-
teklost, ker že mislimo na
nove stvaritve.
Med letošnjimi republi-
škimi nagrajenci — mla-
dinskimi mentorji — je
igralka celjskega Sloven-
skega ljudskega gledališča
Marija Goršičeva. Celjska
mladina pobliže pozna
igralko ne samo kot publi-
ka v dvorani, temveč tudi
ob sodelovanju na odru,
saj Marija Goršičem že vr-
sto let ne odreka svoje
strokovne pomoči nobeni
skupini mladih, ki hočejo
postaviti na oder kakšno
gledališko delo ali recitaci-
jo. To se še v zadnjih le-
tih posebej odraža ob Na-
ši besedi. Njeno mentor-
stvo pravzaprav sega še v
čase, ko so bile v Zadruž-
nem domu v Medlogu šte-
vilne kulturne prireditve,
kjer je tesno sodelovala
tudi z Darinko Joštovo.
Težko je opisovati trenut-
ke, ki se porajajo v tolikih
letih pri delu z mladimi.
In ravno delo Marije Gor-
šičeve je sčasoma prera-
slo D poslanstvo izredno
dragocenega pomena. Dra-
gocenega zaradi tega, ker
je s svojo besedo razdaja-
la del sebe stotinam mla-
dih navdušencev, entuzia-
slom, ljubiteljem lepe slo-
venske besede. Sicer pa
tudi sama rada prizna, da
se Ob delu z mladino sa-
ma počuti mlada in kar je
še posebej pomembno, de-
lo združuje Loljo in napo-
re tistih, ki bi želeli igra-
ti na odrskih deskah in
;}časih strogo besedo igral-
ke. To pa ob delu iz tre-
nutka v trenutek prehaja
v razumevanje. Razumeva-	S
nje pa je tisto, kar Marijo	■
najbolj vzradosti in ima	■
pri njenem delu več po-	S
menov. Hoče doseči to, da	J
mladi razumejo vse tisto,	■
kar izvajajo in se niti ne	S
ozirajo na kakšen pretrdo	■
postavljen »ukaz«.	■
Če bi vprašali Marijo	"
Goršičevo, koliko časa jo	■
bomo še srečevali oh mia-	u
dini, hi nam verjetno še	S
sama ne mogla odgovoriti,	■
kajti vse preveč je njeno	■
življenje povezano z igra-	"
njem, s hotenjem, da se	■
človek razdaja pri svojem	u
delu. Zatorej veljajo na-	S
grajenki iskrene čestitke	■
in prisrčna zahvala ter se-	u
veda želja za ponovnimi	"
snidenji.	■
DRAGO MEDVED	■
intervju
RAZŠIRITI
TRGOVSKO MREŽO
v pcislednjem obdobju ra-
ste na območju šmarske ob-
čine čedalje več velikih in
malih trgovin. Obnavljajo se
stare. Poleg novo zgrajenih
so zrastli lepo in funkcional-
ni urejeni bifeji, ki posluje-
jo več ali manj dobro, se
pravi rentabilno. Investitor
vseh teh del je trgovsko pod-
jetje JELŠA iz Šmarja pri
Jelšah, ki si je v relativno
kratkem času pridobilo pre-
cejšen u.gled, investirali pa
so vsa ta leta skjraj brez
vsake udeležbe, s povsem la-
stnimi sredstvi, s svojimi
močmi. Mislim, da ni treba
pripomniti, da ima trgovsko
podjetje JELŠA iz Šmarja tu-
di v bodočnosti velike načr-
te, seveda v skladu z zmog-
ljivostmi. O tem in še o
marsičem, kar bo prav goto-
vo zanimalo ria.še bralce, vam
bo povedal pomočnik direk-
шгја FILIP SKERJANC.
NOVI TEDNIK: V zadnjem
času se marsikje čuti po-
manjkanje določenih arti-
klov, ki jih m, ali pa le pri-
dejo na tržišče Va, brž ima
tudi trgovsko риа, ^'•.je JELŠA
precejšnje težave?
FILIP ŠKERJANC: Ne bi
mogli reči tega, vsaj za nas
ne. Ce primanjkuje česa, ao-
tem je to gradbeni material,
slednji pa je tako tako
problem povsod. N;i '»ч*^ ču-
timo pomanjkanje cementa
in priznati je treba, da takš-
nega pomanjkanja reg-i mate-
riala pri nas po vojni še ni
bilo. Kar pa ^e -.-ploSne po-
trošnje tiče, je VS9 v redu.
Tu in tam se je res čutil pri-
tisk glede kakšnega artikla,
vendar je to trajalo kvečjemu
dva, tri dni.
NOVI TEDNIK: Znano je,
da ste v zadnjem čas^u pre-
cej gradili v samem centru
občine pa tudi pi/ podeželju
Zanima nas, ali ste .grad-.li te
novogradnje z lastnimi sred-
stvi ali so vam pomagale ban-
ke s krediti. Kakšno je bilo
sorazmerje vašega deleža in
bančnega in ali so banke ime-
le posluh za razširitev vaše
, trgovske mreže?
FILIP ŠKERJANC- V zad-
njih treh letih siun dobili
kredit samo za gradnjo trgov-
skega doma v Rogaški Slati-
ni, vse ostalo pa je bilo zgra-
jeno izključno z našimi sred-
stvi. Trenutno se pv^ovarja-
mo z Ljubljansko banko za
najetje 60-odistotnega kredita
za izgradnjo trgovske hiše v
Kozjem. 40 odstotkov inve-
sticij bo popolnoma naših.
Idejni projekti so že končani
in mislimo, da bomo laViko
začeli z delom že tam nekje v
jeseni. Po.govori z Ljubljan-
sko banko nam vlivajo opti-
mizem.
NOVI TEDNiK Ustavni
! amandmaji so trenutno v os-
predju našega prostora. Ve-
mo, da bo treba marsikaj
storiti, da jih bomo uresni-
čili. Kaj ste storili v vaših
delovnih enotah glede na vse-
splošne razprave v sloven-
skem merilu o ustavni re-
j formi.
I FIL-Ip ŠKERJANC: Mislim,
i da smo amandmajem posve-
¡ tili precej časa. O njih smo
1 razpravljali na sestanKih,
j sklicali smo več zborov de
I lavcev, vendar smo jih zaen
! krat obdelali le načelno. Po-
j samezne pravice bomo obde-
' lali še bolj podrobno, pre-
I den jih bomo dali v življenje,
i Skratka, še se bom ) ukvar-
i jali z ustavnimi dopolnili.
Mislim, da bomo .-î razprava-
mi končali v devetem ali de-
setem mesecu, ko bomo pri-
lagodili vse imeme akte. Mo-
je mnenje o uveljavljanju in
seznanjanju ustavnih dopol-
nil v organizacijah združenega
dela je, da bi moralo oui več
seminarjev za k^dre. .Mi po-
šiljamo naše ljudi na .Hrvat-
sko. Gospodarska zbornica in
Delavska univerza bi nam la-
hko pomagale.
NOVI TEDNIK: Mi ste /e
izvolili delavski svet iñ kako?
FILIP ŠKERJANC: Novi
delavski svet je že izvoljen in
to po načelu delegatskega si-
stema, ker je to pač edina in
tudi najpametnejša, da ne
rečem možna rešitev. Iz vsa-
ke temeljne organiza-:;ije
združenega dela je pri.šel v
delavski svet po en predstav-
nik. Za temeljne organizacije
združenega dela smo se odlo-
čili že 21. aprila t. 1. na pod-
lagi referenduma, kjer je bi-
la izglasovana končna re.^^i-
tev.
NOVI TEDNIK: Izobraže-
vanje kadrov predstavlja
marsikje velik problem bodi-
si zaradi pomanjkanja ljudi
bodisi zaradi kakrš.aih koli
drugih okoliščin. Kaj ste sto-
rili za izobraževanje pri vas
in s kakšnimi problemi se so-
očate?
FILIP ŠKERJANh'J; Ге/ave
imamo s strokovnun izobra-
ževanjem, kajti šolski center
nima dovolj velikih kapar^tet
Izobraževanje odraslih je ure-
jeno še kar zadovoljivo. V
poslovodisko šolo hodijo trije
člani našega kolektiva. Pove-
dati je treba, da je to pn nas
že ustaljena praksa, vendar
so to predvsem mladi ljudje,
zakaj starejši se izobraževa-
nja nekako otepajo. V zad-
njih dveh letih smo imeli v
srednji komercialni šoli samo
dva. Razpisali smo dve šti-
pendiji za ekonomsko šolo,
enako tudi .za višje šole,
vendar v preteklih dveh letih
ni bilo odziva. Sočasno skr-
bimo tudi za gostinski kader,
ki ga čedalje nujneje potre-
bujemo v naših novih bifejiii
kot sestavnih delih samopo-
strežnic.
NOVI TEDNIK: Kakor vsa;
ko podjetje prav gotovo tudi
vi razmišljate o načrtih?
FILIP SKERJANC: X^seW"
kor je naša največja želja
razširitev trgovske mreže-
Slehernemu malo vočjem"
zaselku ali kraju .^graditi nov
lokal ali adaptirati starega-
V samem centru občine
Šmarje pri Jelšah namerava-
mo urediti trgovino s tehniC'
nim materialom. V ta namen
bodo adaptirali že obstoječe
poslopje in dogradili prizi-
dek. Graditev trgovske hiše
Kozîjem sem že omenil, v trel^
mesecih pa bo odpri nial'
market v Rogatcu, ki •^Ji'^
ga gradili s pomočjo stano-
vanjskega podjetja. Tudi t''
je adaptacija, predvidevali"
pa še adaptacijo lokala ^
Grobelnem. Za enkrat so
naši največji načrti, za
prej pa predvidevamo gif^.'
njo večjega lokala v RogašK
Slatini.
Razgovor je pripravil ^
leniko Strašek
Filip Škerjanc
I
It. 21 — 25. maj 1972
NOVI TEDNIK
7. stran
Hotenja
in
problemi
v prejšnji številki smo
spregovorili o problemih in
Hotenjih temeljnih kulturnih,
skupnosti celjske regije, da-
nes pa bomo spoznali delo
žalske Kulturne skupnosti,
program sam je izredno ši-
roko zastavljen, je na moč
obetaven, vendar tudi poln
problemov — rešljivih in ta-
kih, ki bodo terjali še mno-
go sestankov. Da spregovo-
rim konkretno — zastavljen
je program razvoja knjižni-
čarstva, v samem Žalcu pa
imajo tudi namen preseliti
matično knjižnico v rojstno
hišo skladatelja Rista Savi-
na. Nameravajo razširiti
amatersko dejavnost (ki tu-
di doslej ni bila pasivna) in
pripravljajo izdajo Savinj-
skega zbornika, četrtega po
vrsti. Do konca nameravajo
izvesti obnovo Savinove hi-
še. Otvoritev je predvidena
na dan občinskega prazni-
ka — 7. junija. Poleg ma-
tične knjižnice bi v tej hiši
našle prostor tudi »Svobo-
da« in Kulturna skupnost,
izdelan je tudi program an-
tičnega parka v Šempetru,
za katerega je končni datum
zastavljen v leto 1996, obe-
nem pa bi tudi radi izdali
monografijo šempetrskih spo-
menikov. Poseben problem
predstavlja za žalsko Kultur-
no skupnost vzdrževanje le-
ieh. Caka jih tudi preuredi-
tev letnega gledališča v Lem-
berku. z realizacijo tamkajš-
njih del bi omogočili pred-
stave na prostem. S tem pa
programa še ni konec. Kul-
turna skupnost je sprejela
tudi obveznost, da bo enkrat
v letu financirala osrednjo
kulturno prireditev v Žalcu.
In še več — namerava raz-
pisati natečaj za izviren sa-
vinjski ples in glasba. To
јг pravzaprav v sedanji situ- '
aciji ostalih kulturnih skup- <
nosti izredna naloga, ki pa ^
ie za kraj zelo pomembna. '
Iz podanega gradiva je raz- ''
vidno, da je program žalske 1
Kulturne skupnosti resnično <
obsežen in zastavljen z vso <
resnostjo in odgovornostjo. ^
To pa ne samo zaradi na- '
tancno odmerjenih sredstev, 1
temveč tudi zaradi spoznanja, í
da ima trezno in pravilno ^
zastavljena kulturna politika i
dolgoročne posledice. In — ^
mar nismo vseskozi ponavljali,
da mora biti Kulturna skup- i
nost tudi oblikovalec kul-
turnih hotenj in potreb, ne
pa samo razdeljevalec sred-
stev na bolj ali manj pravi-
čen način?
Ob zaključku bi rad ome-
nil še to, da se tudi v Žalcu
srečujejo s problemi financi-
ranja nekaterih regijskih kul-
turnih ustanov, kot na primer
Zgodovinskega arhiva in Spo-
fneniškega varstva. Problem
ie v tem, ker gre mestoma za
dejavnost »nekulturnega« zna-
čaja, sredstva pa le gredo iz
"šepa kulture«. Na ta pro-
blem je že opozoril Jurij
^ug. predsednik 10 TKS Fe-
^enje, kjer imajo enake pro-
trne.
In če strnemo izjave vseh
predstavnikov Kulturnih sku-
Prosti (o celjski bomo spre-
9ovorili posebej), zlahka
'Ugotovimo, da je resnično
PH vseh prevladalo zlato pra-
^}lo: »Pokrit boš toliko, ko-
^ikor imaš veliko odejo!« Kaj
'o pomeni? — Marsikatera
^S je morala pri načrtova-
^iu svojega programa ostati
^ri starem, za razširjeno de-
^^vnost pa bo denar morda
^^aj drugič.
dm
Levstikov „Tn^omer"
po celjsko
Minuli teden smo v Celju
videli v novi interpretaciji
prvo slovensko tragedijo, kot
jo imenujemo. Dogodek je
združil s proslavo i(X)-letnice
Društva slovenskih pisateljev.
V uvodnem delu je spregovo-
ril pisatelj Ciril Kosmač. Iz-
rekel je misel, kako pomemb-
na je kultura za notranjo
rast vsakega naroda — poseb-
no pa še tako majhnega, kot
je naš. Kultura bistri duh in
žlahti srce.
Tragedijo »politične nezre-
losti« so postavih na oder
režiser Franci Križaj, Igor
Lampret in ravnatelj Bojan
Štih. Interpretirali so jo tako,
kot se jo le interpretirati da,
v igri so odkrivali predvsem
Levstikov čas in odnose med
takratnimi veljaki. V Mesti-
slavu lahko vidimo Levstika,
njegovo načelnost, borbenost
pa tudi poštenost. Napake so-
besednikov in nasprotnikov
pa je Levstik naprtil Tugo-
merju in polabskim velemo-
žem. V Vrzi lahko odkrijemo
pisateljevo razbolelo misel,
potem ko je po njem padlo
že toliko udarcev in so ga
razglasili za narodnega izda-
jalca. Res nas danes lahko
preseneča divje sovraštvo do
vsega, kar je prihajalo z Nem-
škega, povedati pa je treba,
da je Levstikov čas sam bu-
dil jezo na severne sosede in
da sta morah priti dve. sve-
to-\m vojni, da se je german-
ski val ustavil. Pomembneje
je to, da ta davni nacionalni
boj odkriva Levstikov čas in
daje možnosti, da vidi sebe
tudi današnja generacija.
Uprizoritelji so namreč Lev-
stikov čas pokazali tako, da
vidimo dimašnjega v njem.
2e scenska zasnova je taka.
V ozadju je bila garderoba z
obešalniki, kamor so genera-
cije odlagale svoje obleke,
med njimi i>a fant in dekle
v narodni noši kot alegorija
slovenskega naroda. Levo in
desno sta panoja spominjala
potrošniško družbo na njen
komercializem (lipa ni več
simbol narodnega, ampak
simbol užitnega). Na naš čas
pa sv igro navezovale podobe
sestankarjev. Sceno je za.sno-
\al Avgust Lavrenčič. Bila je
simbolična in funkcionalna.
Nekaj podobnega bi lahko
rekli za kostume. Izdelani so
bili po osnovah ob zadnji
tretjini 19. stoletja. Bolj kot
obleke so dobile govorico
sprehajalne palice, ki so slu-
žile tudi kot rapir.
V vsem tem ambientu so
zaživeli naši stari Slovani kot
Levstikovi in naši sodobniki:
kot voditelji, vodeni in godr-
njači. Idealizem voditeljev je
ostal nenačet, pač pa je bilo
veliko parodije v prikazovan-
ju vodenih starešin (povpreč-
nost, nenačelno spreminjanje
stališč, požrešnost, dogmatič-
nost). Najbolj žgoča figura je
bil Spitignev: večni nergač,
nihilist in zaničevalec vsega
domačega — prvi pobere ka-
men ob Tvgomerjevem spodr-
sljaju. V igri ne vidimo nedo-
slednosti; človeška veličina
Mestislava, Tugomerja in Vr-
že ostane neokrnjena in hkra-
ti opominjajoča.
Publika je igro sprejela, o
t-em je pričal \al navdušenja
ob zaključku. Kot doživetje
naj bi omenil posebej igro
Marije Goršičeve. V njej ni
bilo nič izpovedovanja no-
rosti: pretresljivo človeško je
nakazovala misel, ki se vzpe-
nja do bolečine. Sovraštvo in
kletev tu lahko mirno vzame-
mo kot posledico, ne kot vz-
vod. Svojo kreacijo je stop-
njevala do okamenele obtož-
be osirotele babice in mate-
re. Sandi Krošl je svojega
Tugomera zmagovale nekam z
lahkoto, skoraj bi rekel mi-
mogrede. V to pač sili kon-
cept vse igre, saj je že sproš-
čeni začetek 'preprečeval vsa-
ko pot v teatraličnost in he-
roičnost.
V ostalih vlogah so nastopi-
li: Mija Mencejeva (Zorisla-
va), Jana Šmidova (Grozda-
na), Anica Kum rova (Rastko),
Branka Grubar (Bojan), Ja-
nez Bermež (Mestislav), Bo-
gomir Veras (Batog), Štefan
Volf (Volkan), Marjan Doli-
nar (Lastun), Cveto Vernik
(Hotebor), Miro Pcdjed (Ka-
jaznik), Borut Alujevič (Spiti-
gnev), Jože Pristov (Zavolj),
Stanko Potisk (Gripo), Božo
Šprajc (Geron), Bruno Vodo-
pivec (Hildebert), Marko
Simčič (Radu'lf), Ivo Ban
(slovenski fantin) in Ljerka
BelaJiOva (slovenski deklič).
Igra predstavlja uspešen za-
ključek letošnjega gledališke-
ga sporeda. Potrjuje staro
misel, naj drži gledališče og-
ledalo življenja z dobrohotno
namero, da človeka duhovno
dviga in plemeniti njegovo
srce. JANEZ ERKLAVEC
Ob razstavi v Likovnem salonu
Možnost iskanja
Razstava Vasilija Cetkovi-
ča v Likovnem salonu je pre-
cizen prikaz zadnje faze ume-
tnikovega ustvarjalnega opu-
sa. Resnično se je ponovno
vrnil k lesu, vendar ga je po-
polnoma drugače dojel in ob-
delal. Svojski pečat poslednji
dobi je pridodal tudi z iz-
redno razgibanimi reliefi, ka-
terih sestavni del so tudi cin-
kovi klišeji. Vse plastike pa
so naenkrat zaživele v bar-
vah, ki jih je kipar pridodal
kljub metaliziranemu kolori-
tu, z veliko občutljivostjo.
Vendar se obiskovalec vpra-
ša, ali je to povsem dovolj.
ali je to vse tisto, kar je za-
jelo oko Zelo dobro postav-
ljena razstava odpira več
vprašanj. Cetkovič je podal v
plastikah veliko mero odmer-
jenosti, preciznosti. Vtis je, da
smo postavljeni v prostor pro-
jestov, ki bodo služili neki
povsem določeni, a predvsem
precizni operaciji in ti ele-
menti bodo glavni sestavni
deli. Svetlobna igra, kateri je
dopustna sleherna plastika že
po svoji osnovni modulaciji,
je v Cetkovičevem primeru
postavljena na primarno me-
sto. Nekatere plastike v eksi-
stiranju s celoto izstopajo,
ker je pri njih čutiti nakaza-
no monumentalnost. Zanimivo
je izhajanje iz koncentričnih
krogov in to izhajanje domi-
nira v večini eksponatov. Do-
dajanje barv nedvomno p>o-
spešuje in pomaga vizualne-
mu gibanju linij. In če sem
na začetku zastavil vprašanje,
ali je to vse, kar je očesu
zastavljeno, se sprašujem, ali
ni v tej umetnikovi enostav-
nosti teh elementov, kjer je
vse kot enačba enako razde-
ljeno, nekakšen provokativen
namen. Provokativen v tem
smislu, da Opazovalec mora
pomagati najti vez med hlad-
nostjo preračunljivosti in le-
poto skladnosti, harmonije in
morda — hotene, željene or-
ganskosti.
Morda je to preveč in je
kipar ostal na pol poti. Mor-
da opazovalec ne bo sam kos
tej nalogi. In кај, če to sploh
ni njegova naloga?
K rešitvi tega problema
nam prav gotovo pripomore
avtorjeva iskrenost v hotenju,
da poda svojo iz^poved na naj-
bolj neposreden način. Sredi
množice ustvarjalnih vzgibov,
ki smo jih pri Cetkoviču že
imeli priložnost spoznati, pa
jé to samo dober obet za po-
novno srečanje z njim.
DRACtO MEDVED
Relief i
Dva nastopa
v preteklih dneh smo pri-
sostvovali dvema javnima
nastopoma gojencev celjske
glasbene šole. Preko 40 soli-
stov — mladih piañistov, vio-
linistov, kitaristov, pihalcev
in solopevcev se je zvrstilo
v dveh uro in pol trajajočih
programih. Poleg teh sta na-
stopila še dvoglasni zbor, go-
dalni ansambel glasbene šole
in Celjski godalni orkester.
Ne da bi se spuščali v kri-
tično oceno posameznih na-
stopov, moram-o z veseljem
ugotoviti, da v osrednjem celj-
skem glasbenem zavodu raste
dober rod mladih glasbeni-
kov. Rod, ki dokazuje, da
naša mladina le ni dovzetna
le za banalne glasbene stva-
ritve. Za to je dokaz že število
gojencev, ki so sposobni jav-
no nastopati. Da pa so spo-
sobni, so mladi glasbeniki do-
kazali v polni meri. Nastop
je slednjič tudi dokaz, da v
celjski glasbeni šoli vzgajajo
našo mladino sposobni lju-
dje, ki Jim je največkrat
uspešno delo učencev največ-
je zadovoljstvo.
Naj sklenemo tale zapis z
zamišljenim intervjujem.
Novinar: »Katera je vaša
največja želja pri delu v celj-
ski glasbeni šoli?« Učitelj
(ali učenec): »Da bi čimprej
dobili sodobnejše prostore!!«
E.G.
Iz dnevnika SLG
v jx)nedeljek je gostovalo v našem gledališču Mladinsko
gledališče iz Ljubljane. Dvakrat so zaigrali pred navdušeno
osnovnošolsko mladino igrico Frančka Rudolfa TRNULJvl
CA PREVEČ IN TRIJE PALvKI, ki jo je za njihove potre-
be }H)stavil na oder režiser Miran Herzog. Goste sta pova-
bila celjska kulturna skupnost in SLG Celje, predstavi }м
namenila v počastitev Dneva mladosti in za praznovanje
rojstnega dne maršala Tita.
Ob tej kratki vesti velja zapisati še naslednje: srečali
smo se z izvrstnim ansamblom, ki so mu dolga leta prakse,
igranja za mladino, vtisnila svojstven pečat. Lahko govori-
mo o dragocenem igralskem materialu, ki se mora bolj kot
katerokoli gledališče na Slovenskem ubadati z neznosnimi
problemi, med katerimi je nedvomno najtežji docela ne-
ustrezna hisa, v kateri delajo. Danes žc lahko govorimo o
njihovem stilu (največ zaslug zanj ima Herzog), ki beži od
sladkobno romantičnih in grozljivo podučnih predlog in iz-
bira predvsem otroško igrivost (igrajo tako, kot se otroci
igrajo, kadar se gre jo Trnuljčice, babico, volka). Tako je
tudi to gostovanje odprlo vratca v otroške duše, brez po-
cukrane romantike, brez zlagane podučijivosti, s šegavostjo
in ironijo, ki jo otroci še kako razumejo. ЛЦ bi bilo možno
odpreti v Celju ^га prihodnjo sezono abonma za redne obi-
ske Mladinskega gledališča?
Med bližnjimi gostovanji pričakujemo 8. junija Mestno
gledališče ljubljansko s štefančevo (m v petanovi priredbi)
glasbeno komedijo »Raj ni razprodan« in 16. junija Akade-
mijo za gledališko umetnost iz Ljubljane z Aishilovini
»Uklenjenim Promelejem« in Becketovo igro »V pričakova-
nju Godota«.
„Zarja" v M felje
Kot nadaljevanje ustvar-
janja novih — enotnejših
odnosov med amatersko in
profesionalno kulturno sfe-
no — je gostovanje amater-
ske skupine Prosvetnega dru-
štva »Zarja« i2 Truvelj v
Slovenskem ljudskem gleda-
lišču v Celju. Tu ne gre za
merjenje in primerjanje ka-
kovosti, tu gre za ustvarja-
nje novih — boljših pogojev
dela prizadevne amaterske
dramske skupine.
»Zarja« bo nastopila z dra-
mo Antona Leskovca »Dva
bregova« z delovnim naslo-
vom »Kralj beračov«. To
je ekspresionistično—relativ-
na drama, ki prikazuje živ-
ljenje dveh bregov: bogatih
in revnih. Simbolika, ki pre-
veva celotno delo, je aktu-
alna tudi danes in te neho-
te sili v primerjavo z da-
našnjim svetom. Ne gre sa-
mo za materialno plat živ-
ljenja. Tu je cela galerija,
idejnih nasprotij in zakore-
ninjene miselnosti ter apa-
tičnosti. V drami nasto-
pa preko 20 mladih igralcev,
ki so se z zahtevnim delom
temeljito sproprijeh. Režija
je težila predvsem k poudar-
janju avtorjevih idej in za-
misli. Delo je zrežiral Štefan
2vižej, ki je pripravil taidi
sceno, glasbeno opremo pa
je preskrbelo Republiško
združenje gledaliških skupin
iz Ljubljane.
Danilo Torej v velenjskem ^radu
Izredno lepa, na bakreni foliji vtisnjena vabila so ljubi-
telje likovne umetnosti vabila na razstavo na velenjski grad.
V gradu, kjer so stalne zbirke muzeja slovenskih premogov-
nikov, so tokrat poskrbeli za posebno presenečenje. Upravnik
muzeja prof Jurij Jug ima precej posluha tudi za likovno
umetnost, še posebno za mlade ustvarjalce, ki so šele na za-
četku svoje poti.
Tako je bila v sredo, 17. maja v lepo adaptiranih kletnih
prostorih odprta prva letošnja likovna razstava na gradu.
Tokrat se je z 22 deli predstavil komaj 25-letni varilni teh-
nik, zaposlen v tovarni gospodinjske opreme Gorenje v Ve-
lenju, Danilo Torej. Zanimivo je, da se Torej izraža pred-
vsem v reliefni tehniki stolčenega bakra in da je doma iz
Vuzenice, kjer delujeta še kiparja samouka Janko Dolenc in
Alojz Jerčič ter slikar Anton Repnik. čeprav je Danilo Torej
že dalj časa v Velenju, so ga morda k likovnemu izražanju
sjiodbudila tudi dela in uspehi sorojakov.
Danilo Torej se izraža v povsem drugačni tehniki^ ki je
v obokanih kletnih prostorih prišla še posebej do izraza.
Njegov motivni svet izhaja predvsem iz delavskega in kmeč-
kega okolja, v katerem se samouki umetnik vsakodnevno
srečuje z rudarji, kovinarji ter kmečkimi in gozdnimi de-
lavci. Nekaj pa je tudi motivov s socialno tematiko kot na
primer. »Revni bodo vedno«, ki jo prikazuje tudi naša re-
produkcija.	-	VIKTOR KOJC
Poskus opredelilve
Staneta Petroviča m Darin-
ka Plevnika smo imeli prilož-
j nost srečati že v Ravnah na
Koroškem, kjer sta razstav-
ljala že pred meseci. Ponovno
smo videli dela teh dveh ama-
terjev v izredno hvaležnem
razstavnem prostoru Muzeja
revolucije, ki ta prostor zelo
smotrno izkorišča. Ce gleda-
mo razstavljena dela • skozi
prizmo motivacije, bomo na-
leteli pri Petroviču na kon-
vencionalnost izbora: tiliožit-
je, akt, pejsai, portret. Pri
Plevniku se soočamo z večjo
prečiščenostjo, ki jo zlahka
dosega ob svojih sicer mrt-
vih objektih. Ce je potemta-
kem Plevnik hladen kronist,
je Petrovič zagnan iskalec,
sicer v mejah naših vsakda-
njosti,. vendar z veliko mero
talenta. Ta zagnanost in ne-
dodel^nost, ta prostor, ki mu
manjka šola, se odraža naj-
Ì bolj v slikah, ki imajo v se-
bi sicer komaj nakazan, a
dovolj jasen namig kiča. To-
da nekaj tihožitij in portret
deklice povsem odtehta prej-
šnji očitek in iz tega lahko
sklepam samo to, da je bil
obširen izbor del glede na
velikost razsta^-ljenega pro-
stora s strani avtorja prema-
lo skrbno narejen in gredo
dela starejših letnic na škodo
mlajšim stvaritvam, ki po-
vsem jasno nakazujejo dober
razvoj slikanja Staneta Petro-
viča.
Plevnik je v izboru skro-
men in, kot sem že omenil,
ostaja v mejah kronizma. Ko-
likor je Petrovič razvejan v
motiviki in nam je predsta-
vil celo paleto objektov, to-
liko bolj je Plevnik zaprt v
hvaležnih, domala že dekora-
tivnih elementih, kjer sicer
prevladuje kultura barve, kaj
več pa v njegovih delih ne
moremo iskati.	drtl
8. stran
NOVI TEDNIK
St. 21 — 25. mai ISTJ
Maršal Tito prvič v Celju 31. maja 1945, dobrih dvajset
dni po končani vojni in osvoboditvi Celja.
(Foto: Pelikan)
V Logarsid dolini. Bil je gost v Plesnikovi hiši in pred njo
je nastal tudi tale spominski posnetek z vso družino
Na tribimi na Ostrožnem, kjer je govoril stotisočim ude-
ležencem velikega partizansk^a mitinga.
V družbi s Francem Leekoškom-Luk«
V Celju 195«
Nikita S.Hruščov in Tito v Velenju
Skromen poskus kronike maršalovih obiskov in
1971 v celju:
na svidenje,
tovariš tito!
Nazadnje je bil predsednik
Tito v Celju lani, ko je ß. ju-
lija imel v Narodnem domu
razgovor s političnim aktivom
in gospodarstveniki celjske
občine. Ob njegovem prihodu
ga je na Trgu svobode pri-
čakala velika množica ( Celja-
nov, ki se ni razšla vse do
njegovega odhoda. Ko ji> »d-
hajal, so mu občani Celja
vzklikali: Na svidenje, tovariš
Tito!
Globok pomen imajo te be-
sede. Da bi bil še dolgo
zdrav, da bi nas še dolgo vo-
dil, da bi še prihajal med
nas, kajti tovariš Tito je
vselej znova naš najdražji
gost.
detinstvo pri
dedu v podsredi
Srečno naključne nam do-
voljuje, da si najdražjega. Li
prvega državljana SFRJ, ju-
bilanta tovariša Tita, more-
mo lastiti že od njegovih pr-
vih minut življenja. Od ta-
krat, ko se je kot sedmi od
petnajstih otrok rodil Franju
in Mariji Bros v Kumrovcu.
Njegova mama, Javerškova
Marija iz Podsrede pri Koz-
jem, je Jožeka učila tudi slo-
verjskih besed, največ pa se
jih je naučil pri svojem de-
du Martinu Javeršku, kamor
je kot bosopeti deček tako
rad hodil in po zelenih ja-
sah jezdil svojega konjiča —
palico.
Ker je govoril bolje slo-
vensko kot hi^aško, se mu je
to otepalo, ko je prišel v šo-
lo, pozneje pa, ko je hodil v
šolo tudi v Bistrici ob Sotli,
se mu je godilo obratno.
Potlej, ko je šel za vajen-
ca v Sisak, je bolj poredko
prihajal k sorodnikom čez
Sotlo.
josip broz kot
stric mesar
Iz jezdeca palice — konjiča
je zrastel Jožek v moža. Ded
Martin Javeršek ni bil več
med živimi. Zdaj je Josip
Broz prihajal v Podsredo k
teti Ani Kolarjevi. Vselej kot
njen priljubljeni nečak, toda
vselej še zaradi važnejših za-
dev, kot begunec pred ix>lici-
jo, večkrat pa tudi s svoji-
mi tovariši — komunisti na
pomenek v miru in na sa-
mem.
Teta Ana, ki je imela svo-
jih r)et otrok, je potem, ko
so odrasli, imela vedno kup
rejencev окоИ sebe. Naučila
je te otroke, da so strica Jo-
žo klicali za strica mesarja,
da bi žandar jem ne pK>stalo
sumljivo, kaj dela tuj človek
v odmaknjeni Podsredi.
skozi celje kot
robijaš
Ali je tovariš Tito bil v
Celju že pred vojno, žal ni
znajio. Morda takrat, ko je
šel v prvi svetovni vojni na
fronto, morda takrat, ko se
je vračal po končani vojni
iz Rusije? Je pa gotovo videl
Celje skOHi okno vlaka leta
1931, ko je v spremstvu žan-
darjev v posebnem kupeju
odhajal v mariborsko kaznil-
nico. Iz Celja je dobil v kaz-
nilnico pakete s priboljški, ki
so mu jih pošiljali Fišerjevi.
z novim polit-
birojem na lisci
Marca 1938 je tovariš Tito,
takrat že sekretar KPJ, skli-
cal sestar.sk začasnega polit-
biroja CK ZKJ. Sestanek je
potekal v duhu mobilizacije
proti fašistični nevarnosti, ki
se je po priključitvi Avstrije
Hitlerjevi Nemčiji dotaknil
slovenske meje. Tu je bil iz-
dan proglas »Za mir, neod-
visnost in svobodo«, ki je ob-
sojal zasedbo Avstrije in pro-
fašistično Stojadinovičevo
vlado.
na konferenci
kps v šmiglovi
zidanici
Mesec dni pozneje, 17.
aprila 1938, je Tito sodeloval
na prvi pokrajineki konfe-
renci KPS, ki je bila v šmig-
lovi zidanici nad Grajsko
vasjo v Savinjski dolini.
turist med rim-
skimi toplicami
in polano
Po vrnitvi iz Francije se je
tovariš Tito leta 1939 spet za-
drževal v Sloveniji. V druž-
bi z nekaterimi vodilnimi slo-
venskimi komunisti se je na
pomlad v Rimskih Toplicah
sešel tudi z Mihom Marin-
kom, ki je bil kooptiran v
CK ZKJ. Šli so iz Rimskih
Toplic po dolin.i Gračnice
proti Lisci. Ker pa se je Ma-
rinko pred tem poškodoval
in ni bil 2anožen hoje, so se
v hostd ob vznožju, nekje
okoli Poljane, obrnili in od-
šli nazaj. Na tej »turistični«
poti so se dogovarjali o vse-
bini načrtovanega državnega
posvetovanja KPJ, ki je bilo
jtin.ija v Tacnu p>od Smamo
goro pri Ljubljani.
Miha Marinko v svojih spo-
minih omenja, da je bil Tito
zelo izbrano oblečen in da je
nosil zlat prstan z briljan-
tom. Zakaj, mu je povedal
tovariš Tito sam. Enostavno
zato, ker policija in vohuni
v lepo oblečnemu čla\'eku z
braljantn.im prstanom pač
niso mogli na pogled spozna-
ti nevarnega komunista.
vse celje je
vzklikalo:
živel tito!
trst je naš!
Vsa medvojna leta tovariš
Tito ni stopil na slovenska
tla. Toda mnogi slovenski ro-
doljubi in komunisti so v
prvih slikah, ki so prišle po
kurirskih zvezah v Slovenijo,
spoaneli dobrega znanca. Tu-
di preprosti ljudje, ki so
kdaj prišli z njim v stik
pred vojno.
Kot maršala in predsedni-
ka Demokratične federativne
Jugoslavije je Celje navdu-
šeno pozdravilo Tita zadnje-
ga maja, ko je iz Ljubljane
potoval v Maribor in druge-
ga junija, ko se je od tam
spet vračal v Ljubljano. Ob
tej priložnosti je na zborova-
nju govoril pred štabom II.
armije, na povratku iz Ma-
ribora pa je tudi v Celju ko-
sU.
Celjani so predsednika Ti-
ta sprejeli z burnim vakUka-
njem od navdušenja ob sre-
čanju z njim in mu z vzkliki
»Trst je naš«, dajali podpo-
ro v boju za pravične meje.
»gospodinja, me
sprejmete
v vašo hišo?«
Avgust 1952. Bil je deže-
ven dan, in Jerca je bila
sama doma. Oče in mati sta
z vozom odšla v Solčavo.
Pred hišo se je ustavila
dolga kolona avtomobilov ic.
eden izmed gardistov, ki so se
pri hiši zadrževali 'še pred
prejšnjega večera, je rekel
Jerci, da naj stopi Titu na-
sproti in ga sprejme. Jerci so
se zašibila kolena, takrat je
bila dvajsetletno, mlado de-
kle. Bolj kot sama, ko jo je
potisnil gardist, je stopila
prek praga in vsa zmedena
je iskala besed, ki naj jih
izreče . ..
Tito je stopil proti hiši in
spregovoril: »Domaćice, da li
me primite u vašu kuću?«
Led je bil prebit in Jerca
si je oddahnila.
o divjem lovu in
lovišču gamsov
Kmalu sta se vrnila tudi
stari Plesntik, danes že po-
kojni, in njegova žena. Na-
počil je tuda že čas kosila.
Kuhar iz spremstva se je
vrtel ob štedilniku, za kosilo
pa je bila jagnjetina, odojk
in jabolčni zavitek. Med ko-
silom je ob maršalu sedel
stari Plesnik in sklenil izko-
ristiti veliko priložnost. Pov-
prašal je, zakaj solčavski
lovci ne dobe svojega revir-
ja. Pa mu je maršal odgovo-
ril, da zaradi t^^a ne, ker
so itak vsi »ravbšici«. Sme-
ha ni manjkalo in Plesnik
je hitro povedal, da temu
ni tako, saj je možno ob
vsakem času v nasprotnih
straneh videti gamsa ... Ples-
nik, takrat -že možak pri se-
demdesetih, pa je pobaral
maršala tudi o tem, če bi
lahko dobil dovoljenje za
odstrel kakšnega gamsa. Vi-
sokemu slovenskemu funk-
cionarju je bilo malo nerod-
no, pa je pocukal Plesnika
za rokav in mu rekel, da naj
počaka s tem in da bodo to
že urediU. Plesnik pa: »Pro-
sim vas, pustite me pri rni-
rU, z Jožetom se bova že sa-
ma pomenila ... « in zopet
se je obrnil k Titu.
»streljati pa
znate!«
Po kosilu, beseda je še
vedno tekla o lovu, pa sta
Tito in Plesnik stopila pred
hišo. Ni moč ugotoviti, kdo
je bil tisti, ki je predlaga!
tekmovanje v streljanju, to-
da dejstvo je, da sta pripra-
vila svoji mavzarici in se po-
merila v streljanju. V na-
sprotnem bregu, oddaljenem
najmanj 500 metrov, je veli-
ka čma stena z belo liso. To
sta izbrala za tarčo. Prvi je
menda streljal maršal in za-
del. Plesnik pa je vzkliknil:
»Glej, glej, streljati pa zna-
te ... «
Ehrignil je puško, pomeril
in sprožil. Tudi on je zadel.
Sedaj mu je maršal vrnil
kompliment. Rezultat dvobo-
ja pa je bil neodločen..
»ježešmarija, vi
ste pa ja tito!«
Slabo vreme ni prenehalo,
zato s predvidenim lovom ni
bilo nič. Okoli četrte ure je
kolona krenila proti Solčavi,
It. 21 — 25. maj 1972
NOVI TEDNIK
9. stran
bivanj med nami v 80. letih njegovega življenja
ob Klemenškovi žagi pa so
se \ozila ustavila. Maršal
je izstopil in si z mostu
ogledoval bistro Savinjo in
postrvi v njej. V neposrebni
bližini, merjda celo ob vodi,
pa je stala Klemenšca in
naenkrat vsa začudena vz-
kliknila:
»Ježesmarija, vi ste pa ja
Tito!«
»Pogodili ste!« ji je odvr-
nil maršal, spregovoril z njo
še nekaj besed in se nato
odpeljal s svojim sprem-
stvom navzdol po dolini.
rudarski unifor-
mi za tita in
hruščova
Konec avgusta 1963. leta je
Velenje pričakovalo visok
obisk: Tita in Hruščova.
Kolektiv rudnika lignita se
je odločil za skok čez kožo
in za sprejem sovjetskega
gosta med častne člane. To-
da, oba je hotel videti v ru-
darskih uniformah.
Naročilo za izdelavo slav-
nostnih oblačil je dobil zna-
ni celjski krojaški mojster
Franc Meško mlajši.
Mojster je sprejel naroči-
lo kot visoko priznanje,
hkrati pa kot veliko obvez-
nost in težavno nalogo. Casa
ni bilo veliko. Po fotografi-
jah, ki jih je imel na voljo,
je ocenil približne mere in
na tej osnovi dobil tudi dva
manekena. Obleki je krojil
po živih modelih.
Bosta pravšnji? Se bosta
lepo prilegali.
Toda delo je pregnalo skr-
bi.
Prišel je dan obdska.
Casa po prihodu visokih
gostov v Velenje ni bilo ve-
liko in tako tudi pa pomer-
janje uniform ne. Nazadnje
je bilo tako, da je Hruščov
oblekel samo suknjič, med-
tem ko je Tito ostal v »civi-
lu«.
Krojaški mojster je navz-
lic temu prejel priznanje. Ko
se je Hruščov videl na pol v
rudarski uniformi je dejal:
»To obleko je delal odli-
čen mojster!«
robanov franc
je brenkal titu
Opolnoči je Robanove zbu-
dilo klicanje tujih mož.
France je šel odpret in zve-
del, da bo naslednji dan nji-
hovo kmetijo in družino obi-
skal maršal Tito. Veselje pri
hiši je v trenutku ustvarilo
vzdušje. Le kdo bi še spal..
Sredi dopoldneva je pris-
pel maršal s spremstvom.
Bilo je to 1. julija 1968 leta.
Z njim so bili tudi drugi na-
ši voditelji, med njimi Kar-
delj, Marinko in Kraigher.
Gostje so posedli za mize v
sadovnjaku. Tito je že od sa-
mega začetka občudoval le-
poto prirode in sè čudil ugo-
tovitvi, da prvi zapisi o kme-
tiji na tem območju datirajo
v leto 1428. Več kot petsto
let; res, častitljiva tradicija.
Robanov Jože je prinesel
na mizo citre in s svojo od
dela otrdelo roko zaigral
maršalu nekaj poskočnih
melodij. Citre so ga navdu-
šile. Maršalu so povedali tu-
di to, da Francetov brat
Joža zlaga pesmi. Jože, skro-
men kot je, je povedal, da
bolj malo napiše, pa še to
je bolj slabo. Zadrege je Jo-
žeta rešila Jovanka, ki je
rekla možu, da Jože pač ne
more sam govoriti o svojem
pesnikovanju.
»jabolčnik je
dober, priroda
lepa!«
Kosilo so gostje imeli zu-
naj. Robanovi so nastavili
nov sod domačega jabolčni-
ka, ki je bil resnično nekaj
posebnega, tako je bil dober.
Ponudili so ga maršalu in ta
je povedal, da mu je izredno
všeč, pa je odklonil vso os-
talo pijačo in pil le jabol-
čnik. Tudi ostali iz sprem-
stva so pili le jabolčnik ...
Trdili so, da je dober ...!
Po kosilu so se gostje od-
ločili, da krenejo še v Ro-
banov kot. Slabo uro hoda
je tja gori pod steno Ojstri-
ce, pa je maršal hotel na
pot kar peš, ko so mu po-
vedali, da je Robanov kot
zaščiten in da je promet
z motornimi vozili prepove-
dan. Komaj so ga pregovo-
rili, da se lahko pelje. V ko-
tu mu je bilo nad vse všeč
pa je dejal Mihi Marinku:
»Vidiš, takile ste. Vedeli ste
že prej za te čudovite lepo-
te, pa mi tega niste poveda-
li ...« Pogled na stene, v pre-
ko dva tisoč metrov visoke
gorske vršce je bil resnično
lep. Titu so ponudili spomin-
sko knjigo, kamor se pod-
pisujejo planinci. Vzel je pe-
ro in napisal: »Jabolčnik je
dobra pijača in priroda je
lepa!« Za njim so se v knji-
go podpisali tudi vsi ostali
gostje.
»prebelite šolo!«
Ko je Tito takoj po vojni
obiskal Bistrico ob Sotli, 'se
je listavil tudi v šoli, v ka-
tero je hodil 1901. in na ka-
teri piše, da je obiskoval p>e-
ti razred, kar pa verjetno ne
bo držalo, ker je bil takrat
star šele 9 let in bi kvečje-
mu bil lahko šele v tretjem.
Ko je vstopil v šolo, je ta-
koj našel svoj razred v pr-
vem nadstropju in tudi ta-
koj stopil na mesto pred
tablo, ker so deske močno
škripale kakor v časih, ko
je stal pred tablo, da bi se-
veda odgovarjal na učitelje-
va vprašar.ja. Ozrl se je po
zidovih, bili so tudi tako
črni kot v »njegovih časih« in
kar na hitro je izdal direkti-
vo, da je treba šolo nemudo-
ma prebeliti, kar so seveda
tudi takoj storili, pa še ne-
kaj denarja je sam prista-
vil.
ostrožno
v letu 1954
Za veličnastnimi zborova-
nji partizanov v Dolenjskih
Toplicah, v Okroglici na Pri-
morskem so štajerski parti-
zani pripravili veličasten mi-
ting na Ostrožnem pri Ce-
lju. Ne samo štejerska, vsa
Slovenija je v tistih septem-
berskih dneh leta 1954 prihi-
tela na Ost rožno. Predvsem
zaradi Tita, ki je v tistem
času že začel razbijati blo-
kado Jugoslavije povzročeno
zaradi informbiro j a in zara-
di špekulacij zahoda. Jugo-
slavija je takrat začela sto-
pati v mednarodno areno
pod vodstvom Tita ko ene-
ga od pobudnikov miroljub-
ne koeksistence. Tito je iz
junaka naših narodov pre-
raščal v up in nado vseh ma-
lih in nerazvitih narodov
sveta.
obisk velenju
in celju 1959
Ko se je vračal z obiska
po slovenski Koroški, je
predsednik Tito 20. avgusta
obiskal tudi Velenje. Ogle-
dal si je cvetoče rudarsko
mesto in ob tej priložnosti
zapisal v spominsko knjigo;
kako presenečen je nad raz-
vojem tega mesta, nad čimer
se lahko ponašajo ne samo
rudarji, marveč ves naš na-
rod.
Istega dne so ga navduše-
no pozdravljali tudi Celjani,
zlasti pa je bil počaščen ko-
lektiv »Evrope«, kjer je bil
Tito na kosilu.
po proslavi
v velenju,
poskočno čez
stopnice v celju
Maršal Tito je s svojo nav-
zočnostjo počastil in dal pri-
znanje borcem Koroške in
Štajarske ob 25. obletnici
pohoda 14. divizije, ki je bi-
la veličastno proslavljena 27.
aprila 1969 v Velenju. Po
slavnostnem govoru in obi-
sku borcev v njihovem tabo-
ru se je predsednik s sprem-
stvom odpeljal na kosilo v
»Evropo« v Celju. Tu se je
želel nekoliko osvežiti. Direk-
tor Miloš Planinšek se mu
je opravičil, češ hotel je star
in nima dvigala. Toda pred-
sednik Tito je odvrnil, da to
nič ne de, vzel ključ sobe
25 in poskočno kot mlade-
nič preskakoval po tri stop-
nice po stopnišču v prvo
nadstropje. In takrat je bil
komaj mesec manj kot se-
deminsedemdeset let star.
Pri obedu je njegov oseb-
ni zdravnik svaril natakarja,
češ, samo malo vina natoči.
Toda predsednik je s pogle-
dom opogumil natakarja re-
koč: »Ti kar toči.«
Kosilo na vrtu hotela je
potekalo- v izredno prijetnem
vzdušju. Kar prehitro je to-
variš Tito zapuščal Celje, se-
veda obdan z navdušeno
množico, ki mu je khcala,
kot že tolikokrat:
»Na svidenje, tovariš Tito!«
♦c-K-K-K-k-K-K-K-K-k
Gradivo za ta skop in skro-
men poskus kronike Titovih
obiskov na širšem eeljskem
območju so zbrali: \li1an Bo-
žič, Berni Strmčnik, Milenko
Strašek, Drago Medved in
Jure Krašovec. Opraviču-
jemo se, da nismo mo-
gli omeniti tudi vseh šte-
vilnih srečanj z obč.ani drugih
krajev, ki so ga na n.jegovih
poteh čez naše območje po-
zdravljali, mu izrekali dobro-
došlico. Ta zapis pa .je vre-
den še ene ugotovitve. Kolik-
šna moč .je v maršalu Titu
in kolikšna povezanost z
ljudstvom, kajti tako kot na-
še območje je vsa .luçoslavija
pretkana s spomini na sre-
čanja z njim.
Na veličastnem zboru ob 25. letnici pohoda 14. divizije v
Vele»ju pred domom kulture.	(Foto: Pajk)
Tito.v Hrastniku
Tito v Kozjem. Večkrat so njegovi obiski veljali bližnji
Podsredi, Bistrici, kjer je hodil v šolo, in tudi Rogaški
Slatini.
ßobanov iranc igra Titu na citre
Na vrtu Evrope v Celju
Ob zadnjem obisku v Celju. Trenutek, ko se poslavlja od
dragega gosta Olga Vrabičeva in ko so občani z vzklikanjcm
zaželeli ponovnih snidenj.	(Foto: T. Vrabl)
10. stran
NOVI TEDNIK
St. 21 — 25. mai ISTJ
TITA IMAMO RADI
Od vseh ljudi iinamo najrajši tovariša Tita. Očeta
JugöslaiVije, kil žrtvuje za nas dolga leta odgovornega de-
la. Vodil nas je med narodnoosvobodilno borbo in nam
stal v najte-žjih trenutkih ob strani. Spodbujal je dru-
ge, ko je bil saan najbolj potreben pomoči. Bil je blag
po duši in dober pp srcu. To mu je ostalo še iz časov,
ko je kot. majhen deček tekal po Kumrovcu. kijer se
je rodil. Bil je reven in morda prav zato razume m
brani vse tiste, ki so v stiski. Sedaj, ko smo svobodni,
je iijeigova glavna skrb, aa bi se vsi narodi v naši do-
movini razumeli. Pa ne samo pri nas. Bil je že vse-
povsod. Zaradi njegove miroljubne politike imamo velik
ugled v svetu. Zelo ga občudujem. Ne morem si misliti,
kako mora biti tako preprost, tako ves naš. Nič ne zaîi-
tüva zase. Misli le na ljudi, iz katerih je zrastel in k;
mu pomenijo več kot njegovo zdravje. Marsikomu sto-
pijo solze v oči, ko posluša njegove govore. Tako nas
UČI in svari, kot da smo res njegovi otroci. 25. maja bo
star 80 let in želim si, da bi bil še dolgo med nami.
MARJANCA KOS, 4. b
Vransko
ZAKAJ IMAM
TiTA RADA?
že kot majiina s&m mnogo slišala o Titu. Ati mi je
nmogo pripovedoval, kako hraber in bister partizanski
vojskovodja je bil. Zaradi njegove hrabrosti in odločno-
sti so ga ljubili vsi borci in j^štmi ljudje, v njem so
videh velikega rešitelja zasužnjenih naiodov Jugoslavije.
Vse svoje življenje je posvetil ljudem, ki so mnogo trpeli
in bili izkoriščani, že kot mlad kovinarski delavec je
okusil težko življenje. To teäko življenje pa ga je pre-
kalilo v vehkega borca in revolucionarja. Njegova revo-
lucionarna ix>t pa je dolga; od rane mladosti do da-
našnjega dne. Zgodovina ne pozna človeka, katerega re-
volucionarna pot bi bila bogatejša od našega tovariša
Tita.
S to svojo borbenostjo, odločnostjo in poštenostjo si
je pridobil mnogo prijateljev po celem svetu. Spoštuje-
jo ga vsi kot borca za pravične in boljše odnose med
ijudmi in narodi. Njegova borbena in revolucionarna
pot pa je dala nam mladim nekaj, kar se ne da z ni-
čimer poplačati — dala nam je svobodno, mirno in
srečno življenje. Velik je naš dolg, ki mu ga dolgujemo
za njegovo nepopisno skrb do nas mladih. Naša velika
dolžnost pa je, da mu vračamo to ljubezen, da se prid-
no učimo in izpolnjujemo njegovo največjo željo, ki se
glasi: »Učite se, da boste nekoč koristili sebi in do-
movini!«
Veliiko knjig pripíweduje, da njegovo življenje nd bilo
laiiiko. S Titom bi rada preživela samo nekaj trenutkov,
da bi ga srčno objela in mu povedala, kako rada ga
imam. S tem objemom bi mu razodela, kako neizmerno
sem .srečna, da ga vsaj vidim in nosim v svojem srcu.
Tito ti si opravil veliko delo, mi smo s tabo!
MATEJA ŠPORTI N, 4 a,
Osinovna šola Žalec
Najmlajši O Titu
ZAKAJ IMAMO TITA RADI?
Poslali.ste nam nekaj prisrčnih spisov o Titu, dragi najmlajši. V njih ste izrazili vse tisto, kar se je dolgo
nabiralo- v vas, pa je ob Titovem rojstnem dnevu prišlo na dan. Spoštovanje, ljubezen in upanje, da bo še dolgo
živel med nami. Naredili ste ga neumrljivega. In prav je tako! Njegov nauk pa naj vam zveni vsak dan v ušesih:
»Učite se!«
TITO - NAŠ
VZORNIK
Letos bo mlniUj osemdeset let, kar se je v Kumrovcu
lodil Josip Bro'z-Tito. že v ram mladosti je spoznal kri-
vice kapitalistične druž-be, zato se je že kot ključavni-
čarski vajenec v Sisku vključil v socialistično gibanje.
Prva svetovna vojna ga je zatekla v Zagrebu, ko je slu-
žil vojaški rok. Iz Zagreba je bil poslan na rusko fron-
to, kjer je bil ranjen in zajet. Ko je izbruhnila oktobr-
ska revolucija, se je pridružil boljševi&kim enotam in
si tam nabral izkušnje za kasnej-^e delovanje v domo-
vini Domov se je vrnil leta 1920 in in takoj postal član
KPJ V kateremkoli mestu je delo/al, povsod je sezna-
njal delavce z idejami Manca in Lenina. Zaradi tega ga
je oblast nenehno preganjala in ga leU 192S obsodila na
pet let ječe. Robijo je prestajal v Mariboru m Lepoglavi
in ves ta čas neumorno študiral Marxove misli. Ko je
bil izpuščen, je kot član CK КРЛ odšel v Moskvo na de-
lo v Komintenii. Vrnil se je leta 1937, ko je bila KPJ
zaradi frakcijskih bojev na robu propada. S pomočjo
zvestih sodelavcev mu je uspelo izločiti vse frakcionaše
in napraviti KPJ v močno politično silo, ki je bila spo-
sobna združiti narode Jugoslavije in jih pripraviti na
boj proti fašizmu in reakciji.
Ko so fašistične sile napadle Jugoslavijo in sta kralj
in vlada tako sramotno izdala ljudstvo, je KPJ pozvala
k v.seljudski vstaji. Narodi Jugoslavije мз se pod Tito-
vim vodstvom skupno uprli fašističnim zavojevalcem in
si v sedmih velikih ofenzivah izbojevali svobodo. S tem
&o bili postavljeni temelji bratstva in enotnosti jugoslo-
vanskih narodov.
Najodločilnejši sovražni ofenzivi sca bili bitka na Ne-
retvi in bitka na Sutjeski. v bitki na Neretvi je tovariš
Tito s taktično zvijačo prelisičil nemške generale in. re-
šil štiri tisoč ranjencev, ki so jih nato prenesli v bol-
nice na Sandžfiku. Hitler je bil zaradi tega pOraza straš-
no 'oesen. Odredil je, naj se takoj znova začne nova
ofenziva. Nemci in domači izdajalci so obkolili parti-
zane v območju rek Pive in Tare ter jih hoteli uničiti.,
Toda z neslutenim junaštvom in težkimi izgubami se je
partizanom posrečilo prebiti. Sutjeska je m bo ostala
primer zmage tam, kjer jo je bilo skoraj nemogoč« iz-
bojevati. Imenujemo jo lahko tudi Stalingrad jugoslo-
vanskih narodov, kajti pomenila je preobrat, ki je ju-
goslovanske naroda zanesljivo popeljal k zmagi, čeprav
je bilo do končne zmage treba prehoditi še dolgo pot.
Ko je leta 1943 nastalo veliko osvobojeno ozemlje, je
Tito vedel, da je treba obračunati s starimi organi ob-
lasti in vzpostaviti novo ljudsko oblast. Zato je na nje-
govo iniciativo nastal AVNOJ, ki je postal najvišji poli-
tični organ nove Jugoslavije.
Na prvem zasedanju AVNOJ-a sla bila .sprejeta dva
zelo važna dokumenta: prvi je obravnaval cilje NOB,
drugi pa je vseboval izjavo zaveznikom, kdo se v Ju-
goslaviji bori,
'Drugo zasedanje AVJN'OJ-a je prineslo sklepe, ki so
postali temelj nove Jugoslavije. Tu so podelili tovarišu
Titu naslov maršala in Tito je tudi postal predsednik
nacionahieiga komiteja narodne osvoboditve Jugoslavije
■— začasne jugoslovanske vlade.
Na tretjem zasedanju je AVNOJ postal začasna na-
r(xina skupščina in je izvedel agrarno reformo in naci-
onalizacijo. S tem so bili postavljenii temelji za obno-
vo porušene domovine in izgradnjo socializma. Toda
SZ s Stalinom na čelu je hotela napraviti Jugoslavijo
za nesamostojno üi politično ter gospodarsko odvisno
deželo. Tito pa se je odločno uprl takšnemu sovjetske-
mu diktatu. Zato je SZ gospodarsko blokirala Jugosla-
vijo in prav tako so storile tudi druge vzhodne države.
V teh težkih trenutkih so jugoslovanski narodi poslušali
Titove besede in s prostovoljnimi akcijami in povečanim
delom izix>lnili petletni načrt ter ga celo presegli. Od
takrat se Jugoslavija ix)vsem neodvisno razvija in gre
po poti miru In napredka.
Tovariš Tito pa se ne bori le za blagor Jugoslavije
in bratstvo in sožitje med jugoslovanskimi narodi, am-
pak se bori tudi za sožitje med vsemi narodi sveta.
Zato je bil z Nehrujem in Naserjem pobudnik Beograj-
ske konference nevezanih držav, kjer so se politiki dr-
žav pogovarjali o ohranitvi miru, razorožitvi in o miro-
ljubnem sožitju med narodi. Mnoge afriške in azijske
države so se odločile za to pK>litiko in med temi uživa
Jugoslavija s Titom na čelu v«lik ugled. Kot organiza-
tor in vodja revolticije v Jugoslaviji ter kot velik držav-
nik pa je tovariš Tito spoštovan tudi med velikimi si-
lami.
Tito je v zgodovini jugoslovanskih narodov edinstve-
na osebnost politika, partijskega funkcionarja, pobud-
nika in vodje revolucije, vojskovodje, ideologa in dr-
žavnika. Njegovo ime predstavlja sintezo vseh pozitiv-
nih naporov ceLiih generacij. Zato sd vsak od nas mladih
želi, da bi v svojem življenju uresničil čim več njegovih
načel in čim bolj koristil domovini in vsemu človeštvu.
Tako tudi pozdravljamo njegovo imenovanje za dva-
kratnega hen'oja in mu želimo vse najboljše za njegov
OKeiiideseti rojstni dan.
JANEZ DIACI,
S. razred Oš Šempeter v Savinjski dolini
ZAKAJ IMAM
RADA MARŠALA
TITA?
Maršal Tito se je г<хЕ1 25. maja, leta 1892 v Kuan-
lovou v Hrvatskem Zagorju, že v otroških letih je mo-
ral težko delati. Titov oče je bil Hrvat, mati pa Sloven-
ka. Čeprav je moral doma že pridno pomagati, je bil
v šoli zelo priden učenec. Včasih ni imel kaj obuti,
a se je vseeno bos podal na naporno pot protá šoli.
Vsako leto je dobil nagrado. Na-jbolj je bil vesel prve
nagrade. Ko je končal asnovno šolo, se je izučil za
ključavničarja.
Tita imam rada aato, ker je brailli našo državo pred
soAi^ražnikom. Nas pionirje pa uči, kako moramo ljubdti
svojo domovino, da je bomo kdaj vredni.
Saj pravi: »Kdor ne ljubi domovine, je tudi vreden
ni!«
Tovariš Tito je zelo dober voditelj. On mnogo potuje
in dela za mir.
Mi pionirji mu želimo, da bi živel še mnogo let in
varno vodil našo državo.
IVIARTA DOLAR,
Osnovna šola M. Reka, Prebold
— Se tako resen obraz na,šega Tita se ob stiku z ntr«K'i
razleze v nasmeh
MAMA, VIDELA
SEM TITA!
Pozni poletna dnevi 1958. leta.
Na Titovem trgu v Celju, zlasti pred hotelom Eivropo,
se je zbralo nekaj tisoč ljudi. Kdo bd jih štel. Med nji-
mi veliko pričakovanje, na.petost, veselje, sreča ...
Zlasti otroci so bili tisti, ki so jüi bile same velike
oči. In šopki rož v njihovih rokah!
Naenkrat je završalo: Tito!
In potem se je vsulo. Navdušenega pozdravljanja,
klicanja, ploskanja ni bilo ne konca ne kraja.
Tito je prišel!
Ltjudje so še dolgo čakali. Svojega ljubljenega pred-
sednika Tita so pozdravili tudi ob njegovean odhodu.
Celjske ulice so bile potem še dolgo polne, živahne.
Tisti dan je bil za tisoče ljudi, za tisoče otrok naj-
srečnejši dan.
Mala, drobna Metka, ni zdržala med Ijudam na cesti.
Hitela je proti domu. Skoraj ves čas t^kla. Mati jo je
pričakala na pragu.
»Mama, maana ...«, je hitela vsa zasopla, »videla sem
liia!«
Bila je srečna in oči so ji žarele od veeelja.
It. 21 — 25. maj 1972
NOVI TEDNIK
11. stran
Njihovo življenje je materinstvo
TITU ŠE
VELIKO
ZDRAVJU
KRISTINA SAFRAN iz
Migojnic pri Grižah je še
krepkega zdravja in dobre
volje, čeprav jih ima že
preko šestdeset. Marca
sta z možem, ki je upo-
kojenec, nekdanji knap,
praznovala 43-letnico po-
roke. V zakonu se jima
je rodilo 11 otrok, od ka-
terih jih deset še živi.
Pet fantov in pet deklet.
Vsi skupaj imajo enajst
otrok, in kot vse kaže,
jih veliko več tudi imeli
ne bodo. Kako se časi
spreminjajo, kajne?
Pogovor s Kristino Sa-
fran, v njihovi veliki,
prostorni in svetli kuhinji
je hitro stekel, saj je
mati Knstina vedela, da
jo bom prej ko slej obi-
skal. Na razgovor se je
tudi pripravila in osnov-
ne podatke svojega življe-
njepisa kar zapisala. S
tem se mi je seveda u-
stregla. saj sem povpra-
šal le še po nekaterih
podrobnostih, pa sem ve-
del dovolj o njej, njenem
možu, otrocih in njiho-
vem življenju.
Dvajset let je bila sta-
ra, ko je stopila s svojim
fantom pred oltar, ^к)-
znala sta se takorekoč na
cesti. Dohitel jo je, ko se
je s kolesom peljala v
Žalec. Povprašal jo je, če
jo lahko pospremi. Dovo-
lila mu je, in tako dolgo
jo je spremljal, da jo je
pospremil v zakonski
stan. Kristina je delala v
Libo j ah. Imela je nekaj
prihrankov, mož Tone
tudi, pa sta kupila nekaj
malega zemlje, si posta-
vila dom in pričela živeti
na svoje. Otrooi so se
rojevali drug za drugim
in vedno več je bilo pri
mizi lačnih ust, ki jih je
bilo treba nasititi. Nikoli
niso bih lačni pri hiši, je
povedala Kristina, čeprav
je bilo velikokrat hudo.
Najhuje je bilo seveda
med vojno, težko pa je
bilo tudi v časih, ko so
rudarji »fajrali«, pa je
mož prinesel domov bolj
majhno plačo. Poprijala
sta doma in vsi so bili
siti.
Med vojno se se pri
hiši radi oglašali partiza-
Safran Kristina
ni in mati Kristina je
pristavila največji lonec
in skuhala tudi njim. Par-
tizanom so dajali, Nemci
so jemali, pa je kljub te-
mu šlo. Otroci so hitro
rastli in zrastli. Vrvež po
hiši se je polegel, živžav
je zamrl in Anton in Kri-
stina sta praktično ostala
sama. Z njima v hiši, v
zgornjih prostorih živi
eden izmed sinov, ki si
nekoliko niže gradi svojo
hišo. Ostali otroci žive ve-
činoma na celjskem ob-
močju, najmlajša hči pa
je z možem odšla v Nem-
čijo. Dolgo že nismo bili
vsi skupaj. Največ jih je
bilo ob sestrinem odhodu
v tujino.
Radi se vračajo domov
njuni otroci, tako da
pravzaprav nikoh nista
osamljena, čeprav živita v
glavnem le sama. Opravi-
la okoU hiše seveda niko-
h ne zmanjka, svoje ter-
ja živina, kolikor je ima-
jo, dela pa daje tudi vi-
nograd za hišo ...
Danes je življenje seve-
da čisto drugačno, kot je
bilo nekoč, je menila Kri-
stina. Danes je moč vse
dobiti in tudi za zaslužek
ni tako težko kot nekoč.
Življenje je lepo in nikoli
ni ljudem boljše šlo kot
dar^s. Primerjati ni mo-
goče, pa vendar so neka-
teri še nezadovoljni. Ti
ne vedo za hude čase, je
menila moja sobesednica.
In želje на v bodoče?
Pravzaprav nič posebnega
si ne želi Kristina, pove-
dala pa je takole: »Dve
želji imam. 2elim si, da
bi biU še naprej -zdravi.
Kajti če je zdravje, potem
je vse.'In druga želja je
ta, da želim našemu TITU
kar največ zdravja ob
njegovem osemdesetlet-
nem rojstnem dnevu. Da
bi nas še dolgo, dolgo
vodil, kajti dokler je tu
on, se nam ni kaj ba-
ti... «
Vaša želja, mati Kristi-
na, je tudi želja vseh nas!
BERNI STRMCNIK
V VSAK DOM
NOVI TEDNIK
LOJZE
HOFBAUER
v nedeljo 14. maja so
se hrastniški občani тга
dolskem pokopališču s
spoštovanjem in hvalež-
nostjo dostojno poslovili
od Lojzeta Hofbauerja,
upokojenega šolskega rav-
natelja, ki je umrl tik pred
svojo òsemdesetletnico, iz-
mučen po daljšem boleha-
nju.
Vse svoje življenje je
posvetil širšemu rodnemu
okolišu. Njegovo večvrst-
Tio bogato delo je rodilo
plodove, ki bo v njih sam
živel še dalje. Z njim je
Hrastniku več kakor pol
stoletja dajal precejšen
osebni pečat, to pa je mo-
gel storiti le stoječ na
strani svojega ljudstva,
med delavci — rudarji in
steklarji, kmeti in drugi-
mi, sredi mladine. Za njim
je ostal najlepši lik na-
prednega, nesebičnega, ple-
menitega m neutrudno de-
lavnega moža.
Učiteljeval je na Dolu, v
Turju, potem pa 32 let v
Hrastniku. Bil je uspešen
narodnoobrambni in so-
kolski delavec, glasbenik,
odrski igralec, knjižničar,
športnik in gasilec. Po nje-
govem prizadevanju je
Hrastnik dobil svoj narod-
ni dom, ki je zdaj dom
Partizana. Trudil se je za
krajevni vodovod, elektri-
fikacijo in kopališče.
O tem, kako so mu v
predvojnem času bili na
srcu interesi delavstva,
pričajo šolska kuhinja га
revne otroke, materialna
pomoč njim in skrb za
poklicno usmerjanje de-
lavske mladine. Tudi v ča-
sopisju je vneto zagovar-
jal zahteve stavkajočih ru-
darjev in se brigal zanje
kot član podpornega od-
bora. Po gladovni stavki
1. 1934 jih je pričakal pred
rovom, jih kot prvi po-
zdravil in jim ponudil ča-
ja.
Nacistični okupator je
Hofbauerja aretiral že sre-
di aprila 1941. Ker ni ho-
tel zatajiti svoje narodno-
sti, so ga uvrstili v prvi
transport za Srbijo. V Ja-
godini (Svetozarevu) je
organiziral pomoč voja-
kom italijanske vojske —
Slovencem, ki so čakali
na odhod v nemško ujet-
ništvo. Veliko skrb je po-
svetil ranjenim partiza-
nom Slovencem, ki so se
zdravili v tamkajšnji bol-
nišnici. Po povratku v
osvobojeno domovino se je
brez oddiha lotil nove ure-
ditve hrastniškega šolstva.
Za Zasavje neprecenlji-
ve, trajne vrednosti pa je
delo Hofbauerja — zgodo-
vinarja in muzealca. Obi-
skoval je stare ljudi, de-
lavce in druge, da si je
po njihovem pripovedova-
nju zapisoval važne in za-
nimive spomine. Podatke
in predmete v zvezi z do-
mačo zgodovino, zlasti še
mnogo slik, je zbiral celih
60 let. Kot upokojenec je
našel čas, da je napisal
kratko zgodovino Hrastni-
ka. O njej je večkrat tudi
predaval.
Ob stoletnici hrastniške
steklarne 1. 1960 je razsta-
vil steklarsko muzejsko
zbirko z nad tisoč ekspo-
nati. Ta v Jugoslaviji
edinstvena steklarska mu-
zejska zbirka še čaka,
shranjena v zabojih, da se
namesti v stalnih prosto-
rih. Hkrati je Lojze zbi-
ral tudi druge krajevne
zgodovinske predmete in
jih dajal na ogled ob »mu-
zejskih tednih«. Pri tem je
bilo njegove največje po-
zornosti deležno gradivo o
Hrastniku v naši narodno-
osvobodilni vojni poleg te-
ga iz zgodovine šolstva, ru-
darstva, gasilstva idr. Bil
je tudi sodelavec Tehnič-
nega muzeja Slovenije. ,
Hofbauerjev smotrni trud
je Hrastniku ohranil
okrog 1600 zgodovinskih ì
dragocenosti, ki bi bile si-
cer večidel izgubljene. Ta-
ko je ustvaril močan te-
melj bodočemu velikemu
muzeju, ki bo Hrastniku
v čast, njegovemu prvemu
organizatorju pa v spomin
in priznanje.
Naš nepozabni Lojze je
globoko cenil stanovsko
tovarištvo. To je ogrevalo
njega in osrečevalo njego-
vo okolico, tako tudi kro-
žek upokojenih prosvetnih
delavcev Celja in okolice,
ki mu je bil prav do kon-
ca najuglednejši član.
Zgled hrastniškega »za-
služnega občana« Lojzeta
Hofbauerja naj ostane sve-
tal novim rodovom učitelj-
stva in vsem, ki hočejo z
zvesto ljubeznijo in delom
služiti svojemu ljudstvu!
FRAN ROŠ
IV. nadaljevanje
V času od prejšnjega nadaljevanja
do danes se v Ceytonu ni zgodilo kaj
pK>membnega. Aktá'vni so ï>ovsod, na
ulici, v ioišah in sejnih sobah. Počasi
se že pričenjajo pogovori o delitvi po-
membnejših zadolžitev. Joe bo to.
Frank ono in caiko naprej. Tu m tam
je opaziti, da inladim še vadno ne za-
upajo dovolj, pa zato raje znova sta-
rejši prevzemajo delo, za katerega že
tako ali tako imajo izredno rutino.
Ampak tisto v »Tunst« aviobusu pa
je vseeno sprožilo malo saneha, čeprav
ljudem v nabitih avtobusih ni do sme-
ha.
Sprevodnik je nekaj časa molče
opazoval gnečo, nato pa iztegnil roko
Ш se dotaluiil ¿ejiske pred hjim:
»Gospa, prosim, siopite malo na-
prej!«
Grdo ga je pogledala mu odgo-
vorila:
»Jaz nisem nobena gospa. To si za
pomnite!«
Izredno začuden je bil sprevcxinik,
saj se mu to ni zgodilo že več kot
leto dni, v času, ko so se mnogi, pre-
mnogi preveč 'pogospodili. Znova je
poizkušal:
»Tovari.šica, pomaknile se prosim
malo naprej.«
Še huje ga je pogledala in stala na
istöm mestu:
»Jaz že našem nobena tovarišica,
veste!«
Sedaj je bilo dovolj sprevodniku:
»Ja kaj hudiča pa ste potem?«
Sledil je hiter odgovor;
»Sardina<<.
*
Tisti prebivalci Ceytona, ki dajo kaj
na knjigo in učenost, so se pred časom
zelo raaveseiili, ko so v Ceytonu odpr-
li novo in moderno urejeno Study li-
brary. Moderna stavba v starem pre-
delu mesta je prišla prav študentom,
dijakom in drugim. Lokacija je bila
izbi ana namerno. Ce so tod okoli tako
dolgo vzdržali zidovi fevdalnih gradi-
teljev — mi smo seveda opravili s čim
takim in delamo vse boljše — bo tudi
kinjižuica stala tako dolgo in bo spo-
menik poznejšim rodovom.
Kako So se zmotili!
Kot testo s preveč kvasa je pričel
kipeti krasen, moderno obdelan zid v
sprejemni sobi knjižnice. Baje so se
nekateri dogovorili, da j:m taúcoj spo-
roče, ko bo v knjižnici pK>čilo. Bog ve,
morda bo še koga zadela kakšna ope-
ka. To bi bila pa zanimiva vest.
*
V St. Georgu v okohc.1 Ceytona m
že nekaj tednov kaj posebno novega.
Tako vsaj pravijo domačini. Baje sta
to zakrivila samo dva človeka, ki sta
zbolela v isti čas. Saj je res, da drugi
poizkušajo, ampak ne gre talco kot ne-
koč. Ali ni to smešno? Ponekod pa si
samo želijo, da bi kakšen star in se-
nilen »Chief« zbolel, da bi prišu še dru-
gi dO svojega prostora p>od soncem.
(Nadaljevanje sledi)
sosedu
o ZAMERI
Pišemo, pišemo, berejo,
berejo, mislijo, se smeje-
jo. vse pa ostane tako, kot
je bilo in kot je po nji-
hovem najbolj prav. Za
koga in zakaj teče tiskar-
sko črnilo, ni čisto jasno
in pojmi o pravičnosti,
slogi, redu in svetu brez
korupcije so prečudno v
megli.
Gabrodolski Janezek je
bil dober praktik — v šo-
li, kjer se je učil obrti,
so ga celo hvalili, le teo-
rija mu nekako ni šla v
glavo. Saj veste, kaj je to,
teorija: matematika, slo-
venščina in podobne zopr-
ne stvari. Kljub temu ne
gre, da bi človeka zaradi
tega, ker je v nečem malo
slabši, meni nič tebi nie
postavili m cesto, sploh
še zato, ker je dober ra-
vno ta>n, kjer bo moral
bili vse življenje. Gabro-
dolski Janezek je popra-
vil vsajc motor, še več,
tako Od hudiča je bil, da
bi menda naredil kar av-
to. Vse to mu ni kaj do-
sti pomagalo, drugje je
bil siromak.
In je Janezek pljunil v
roke in ponoči gledal v
knjige, zvezke in lunico.
Bolj v prvo dvoje kot zad-
nje. Oči so mu otekle, ro-
ke, navajene motorjev, sO
se tresle, pričakovanje je
raslo: bo, ne bo.
Ni- bilo, še premalo je
znal gabrodolski Janezek.
Leto se je bližalo koncu
in mati, vsa v solzah, se
je napptila k gospodom,
ki so učili njenega Janez-
ka, da bi poprosila za si-
na. Rečeno je bilo, da se
bo vse uredilo. Pa se ni
in nekdo je poklical pred-
stavnika tiska, da in ga
vrag, zakaj na Janezka se
je vsul plaz groženj. O
tem, da bi naredil razred,
pa seveda ni bilo govora.
Odšel je Janezek gabro-
dolski ¡.alosten domov in
premišljeval, zakaj da sO
takšni ljudje. Motor -zna
popraviti, vse zna naredi-
ti, le tistih prekletih sklo-
nov ne zna in korenov pri
matematiki. Lahko bi ga
spustili, pa ga ne marajo,
ker je pretih, pfemiren in
ker se ne znajde. Kaj bo
z njim drugo leto, tega si
Janezek seveda ni zami-
slil. Kako lepo bi bilo, ce
bi ljudje imeli toliko vo
Ije, da bi se vsaj pogovo-
rili, če že pomagati ne
morejo človeku. Marsiko-
mu bi odleglo, tudi Janez-
ku iz Gabrovega dola.
—mst—
mini reportait
BEDA PREMOŽNIH
Marija in Tonček ob mami
Dobili smo pismo. Veliko jih do-
bivamo, različnih, toda to je bilo ne-
kaj posebnega. Eden izmed številnih
naših bralcev 7ias je opozoril na nesre-
čo, nevsakdanjo nesrečo, šestmesečne-
ga dojenčka je po vratu in prstih ene
roke obgrizla podgana . . .
Obiskali smo družino Franca Jako-
piča, iz Marnega pri Dolu nad Hrast-
nikom. Očeta ni bilo doma, bil je jia
»furi«, kot že leta sem vsak dan, saj
mu prevozi s konji. predstavljajo po-
memben vir stalnega dohodka. Tonček
in Marija sta se igrala ob hiši, go-
spodinjo pa smo zmotili sredi dela, ki
ga ji nikoli ne zmanjka. Dvoje ko?ij,
tri krave, teliček in prašiči, pa pre-
cej velika gospodarska poslopja pri-
čajo o tem, da bi kmetija morala pred-
stavljati dobro osnovo za solidno živ-
ljenje. Delo doma in okoli živine je
predvsem gospodinjina skrb, gospo-
dar je na vožnjah in odsoten skoraj
vse dni. Ob velikem delu seveda popri-
me doma tudi on, saj je dela pri hiši
za oba vrhu glave.
Bilo je ob prvem maju in orali
so. Gospodinja je odnesla možu ma-
lico na njivo, kjer je delal z živino.
Ni dolgo izostala, je povedala, ko jih
je doletela nesreča. Ko se je vrnila
domov, je našla otroka v zibki objo-
kanega in krvavega. Takoj je uganila,
kaj se je zgodilo. Fantka so odpeljali
v bolnišnico v Trbovlje. Na srečo rone
niso bile prehude in posledic, kot vse
kaže, ne bo nobenih . . .
Pri hiši se vidi, da ima gospodinja
obilo dela z opravili zunaj doma. Po-
sestvo. ki zmore par konj. tri krave
v hlevu in še kaj. bi moralo d-rati
več. tako posestvo bi moralo nuditi
prijeten in svetal dom otrokom (štirje
so pri hiši), ki doraščajo v vse prej
kot urejenih razmerah. Gospodinja ne
zmore, gospodar je večinoma sdoma
in pralni stroj, ki stoji v kuhinji, se ne
more spopasti z vsem. kar bi bilo
potrebno! Kljub temu, da je hiša koli-
kor toliko pramoina, tod vlada beda,
beda premožnih, pogojena z nezmož-
nostjo spoprijeti se s starim, zateče-
nim stanjem, ki vleče navzdol in pri-
četi na novo. Bi obiski socialnega de-
lavca kaj pomagali? Verjetno bi! Kaj
pa strokovni nasveti agrorioma? Kme-
tija je zmožna za marsikaj in škoda,
prava škoda je, da däje le garanje. Ga-
ranje od zore do mraka, ponarejajoče
se garanje, pri katerem se vedno od-
laša tisto delo, ki ni najnujnejše in
tega je pri hiši veliko. Dva para rok
ne zmoreta vsega, otroci pa rastejo in
čedalje večje bodo njihove potrebe, no-
va bodo njihova spo;:nanja o življenju
okrog njih in takrat bo morda za
marsikaj prepozno . .
Je pozno že zdaj? Morda še ne. upaj-
mo, da še ne. Eno pa je gotovo —
družina rabi pomoč! Ne materialno, ra-
bi drugačno pomoč, rabi pomoč v tem
smislu, da bo kmetija г leti lahko da-
jala to. kam zmore, da bo dom po-
stal svetal in vesel, da bo senco, ki se
zgrinja nad domačijo pregnal žarek
sonca, svetlobe in toplote . . .
Bo tako pomoč težko dati? Verjetno
ne. saj dela sta va-ena oba, le dru-
gače ga velja usmeriti, da bo več ha-
skn. v:č koristi, da bo pri hiši več
bl'icinie. i4'č vcselm in sreče. . .
B. KTRMČNIK
Mala gora
Jugozahodno od Stranic se
dviga skoraj 1()00 m visoka
Mala gora, ki se podaljšuje
proti Vitanju v Stenico in
strmo pada proti naselju
liindek ob lideškem gradu.
S svojim hrbtom razmejuje,
a istočasno tudi povezuje ko-
njiško in celjsko občino.
Na slemenu gore so tri
kmetije, ki premorejo vsega
le 13 ljudi. Ro.šarjevi, ki so
sestavljali četrto družino, od-
nosno manjšo kmetijo, so se
odselili v ravnino, mlajši pa
odšli na delo v Velenje ali
drugam. Hiša in gospodar-
sko poslopje postajata kup
razvalin.
Na tej Mali gori se je us-
tavil čas. Vsaj tako so pisali
časopisi pred nekaj leti. Tu
ni bilo ne elektrike, ne vode,
ne cest. Borna zemlja daje
le malo krompirja in žita,
koruza in fižol ne dozorita.
Vse to je treba prenesti v
nahrbtniku po strmini, kjer
zdrkuje od kamna do kam-
na in »se grizejo kolena«,
kakor ljudje pravijo v teh
krajih. Nekaterih njiv v str-
mini ne orjejo s plugom, ker
bi se vsa zemlja valila po
hribu navzdol, na vrhu pa bi
ostalo samo kamenje. Zito
tod zakopljejo z motikami.
Ljudje so živeli zelo borno,
šele v novejšem času sé mla-
di zaposljujejo v tovarnah v
dolini, s tem pa se njim in
družinam zboljšuje življenje.
Z vsemi čustvi so ti gorski
ljudje navezani na svojo ze-
mljo.
Preteklo soboto so na Mali
gori ugasnili petrolejke, le-
ščerbe in sveče. Zagorela je
električna luč. To je bil ve-
seli dogodek, ki je privabil
h kmetu Seniču mnogo so-
sednjih ljudi. Celo trio iz Vi-
tanja je udarjal poskočne
stare plese in vse se je zasu-
kalo." Predsednik SOb Slo-
venske Konjice ing. Franc
Tepej se ni mogel odreči
prošnji gospodinje in se je
zasukal ob veseli viži. Pri
priključitvi na električno
omrežje so sodelovali še na-
čelnik oddelka za gospodar-
stvo in finance ter šef gozd-
nega gospodarstva iz Sloven-
skih Konjic. Predsednik
krajevne skupnosti Stranice
se je v krajšem govoru zah-
valil vsem, ki so sodelovali
pri elektrifikaciji. Povedal je,
da je Skupščina občine dala
40.000,00 din, a 25.000. din so
z delom prispevali domači-
ni za elektrifikacijo. Elektri-
čni vodniki gredo iz Linde-
ka naravno, do kmetij na
Mah gori. Za notranje insta-
lacije je še vsak moral pla-
čati .1.000,00 din.
KONRAD 9СЖ>Ш
Vprašu.ie Zdenka Stopar
Odgovarja Tonček .>:va;rič
Javna radijska oddaja
»Spoznavajmo svet in domo-
vino« ima že tradicijo. Rado
jo posluša mlado in staro,
.še posebna pozornost pa ji
je namenjena, če je priredi-
tev v domačem kraju. Pre-
tekli teden so se zelo izkaza-
li dijaki 3. e razreda celjske
gimnazije. V povratni tekmi
so tekmovali z dijaki iz Aj-
dovščine in ponovno zmaga-
li. Dvorana Narodnega do-
ma je bila zasedena do zad-
njega kotička. Po.slušalci so
z napetostjo sledili težkim
vprašanjem in burno po-
zdravili uspfth »njihovih«.
»Tonček, vi ste bili kape
tan moštva, ki ,|e srečno
prikrmarih) čez č«'ri. s ko-
likšno ekipo vam je to us-
peh) in kateri so hili \ii.ši
mornarji?« »Deset nas je bi-
lo. Sedem deklet in trije
fantje. Mornarji so bili: Ta-
nja Vučajnk, Alenki (;eli,
Silva Hojan, Tanja Uršič, Te-
ja Bogataj, Voja Slamnik,
Nada Polutnik, Jani Pukl in
jaz.« »Kako ste se sploh
lotili tekmovanja, kako je
do te^ía prišlo?(. >>Lani srno
že tekmovali pa nam je
spodletelo, letos pa smo vse
skupaj vzeli še bolj zares
in na javni razpis smo se
prijavili ter uspeli « »Kakš-
na .je bila letošnja ti^ma?«
»Knjiž<;vnost Zadnjii oddaja
je zajemala povojn.? ustvar-
jalce.« »Je bilo težko?« »Te-
žave so bile z gradivom.
Iskali smo vsepovsod, zače-
li pa smo pri ßtudij.ski kniž-
nici, kjer smo imeli tu(;ji
mentorja. Germanista,« >-Ka-
ko z mentorstvom sploh
bilo?« »Tovariš Konjar, ki
pripravlja te oddaje narn je
sicer dejal, da mentorja ni-
mamo, ker se ni nikoli z na-
mi sestal, a vseeno nam je
bil omenjeni tovariš v veli-
ko pomoč. Tudi profesor Sil-
vester nam je veliko poma-
gal.« »Pa drugi profesorji?«
»Vsak po svojih močeii, za-
nimanja pa ni bilo veliko.«
»Ste sodelovali г ves('!,iei>i?«
»Smo, drugače se te.?a dela
ne bi lotili.« »Pa vas je to
pri šolskem učenju zelo ob-
remenjevalo?« »Kar precej, a
veliko smo se naučili, kar
nam bo koristilo še za na-
prej. Brskati po gradivu,
uporabljati slovarjih, leksiko-
ne, iskati v študijski knjiž-
nici.«
»Tudi za.služili ^te nekaj.
Koliko?« »Veliko za nas. Dva
milijona, ki jih hranimo za
drugo leto, ko je pred na-
mi matura in izlet.« »Ste
utrujeni?« »Smo, a ni časa
za razmišljanje o tem«
Da, desetčlan-ska ekipa
3. e razreda celjske ginma
zije je utrujena. A atruic-
nost po zmagi je prijetna.
Tudi ta.
V vsak dom
NOVI
TEDNIK
priznanja
mentorjem
Pretekli teden je priredila
Občinska konferenca Zveze
mladine v Celju sprejem za
mentorje mladinskih aktivov
na šolah in nekaterih delov-
nih organizacijah ter za dinž-
benopolitične delavce, ki ak-
tivno delajo z mladimi in
med njimi.
Predsednik OK ZMS Celje,
Viki KRANJC, je v uvodnih
besedah poudarü pomen men-
torskega dela ter se prisot-
nim zahvalil za dolgoletno in
prizadevno delo.
.'Letošnja priznanja so do-
bili: Pavla NOVAK, s Šole za
zdravstvene delavce, Darinka
JOŠT, za dolgoletno delo z
mladimi na IV. osnovni šoli,
in Ciril VERTACNIK, za pri-
zadevno delo z gimnazijskim
pevskim zborom.
V soboto pa bo v Kokarjih
sprejem za mlade družbeno
politične delavce.
vse o titu
Te dni so celjski taborniki
zaključili posebno akcijo, v
katero so vključili še širši
krog ljudi ter družbeno po-
litične organizacije. V akciji
so razen tabornikov sodelo-
vali še ol>činska konferenca
ZKS Celje, SZDL Celje, ZMS
Celje, občinski odbor ZZB
NOV, sidikalni svet, muzej
revolucije in kolektiv hotela
Evropa iz Celja. Namen ak-
cije je ibil, dobiti čimveč
gradiva, ki bi se kakorkoli
nanašalo na obiske predsed-
nika Tita v Celju od osvobo-
ditve do danes, Celotno akci-
jo je organizirala zveza ta-
bornikov Jugoslavije na po-
budo Zveze tabornikov Hr-
vatske. Ko bo celotna akcija
zaključena, bodo prispeli
material razstavili na poseb-
ni razstavi v Titovem rojst-
nem kraju Kumrovcu, hkrati
pa bo tam še veliko zboro-
vanje tabornikov Hrvatske.
Priključile pa se bodo tudi
delegacije republiških in po-
krajinskih zvez.
V	Celju je bila ustanov-
ljena posebna skupina tabor-
nikov. Največ težav so imeli
pri czbiranju izvirriiih foto-
grafij. Iskati so morali celo
negative pri posameznikih. Z
ustreznimi podatki in foto-
grafijami je tabornikom pri
njihovi nalogi pamagal tudi
direktor hotela Evropa, pov-
sod pa, kjer so se taborniki
zglasili, so naleteli na razu-
mevanje in naslonjenost.
Razstava eksponatov, ki
jih bodo 2jbrali taborniki, bo
pomeben prispevek k sploš-
nemu jugoslovanskemu praz-
novanju 80-letnice maršala
Tita, ki so jo celjski tabor-
niki doslej že enkrat ploča-
stih s tridnevnim pohodom
po poteh štajerskih in koro-
.ških partizanov.
V	akciji je sodelovalo in
so o r.jej seznanilo nad dve-
sto mladih tabornikov odre-
da »II. grupa odredov« iz Ce-
lja.
majska športna
srečanja
v štorah pri Celju so se
v soboto i,aključila majska
športna srečanja mladih iz
celjski delovnih organiza-
cij. Letošnje športno sreča-
nje, ki se ga je udeležilo 14
aktivov ZM in športna eki-
pa JNA, je vzorno pripravil
aktiv ZM Železarne Store.
Športnih tekmovanj v šahu,
nogometu, streljanju in keg-
ljanju se je udeležilo preko
:«)() mladáh. I./etos je ponovno
I. mesto osvojil aktiv ZM
železarne store pred akti-
vom ZM ЕЖО in športniki
JNA.
Teden .športnih sret^anj
mladih je zelo uspel v šport-
nem, .še bolj pa v prijatelj, f
skem srečanju mladih iz de-
lovnih organizacij v me.secu ^
mladosti.	o
v pričakovanju
karavane
Posebna komisija za spre-
jem letošnje »karavane prija-
teljstva« pri občinski konfe-
renci' SZDL v Laškem je mi-,
nuli teden izoblikovala pro-
gram bivanja gostov iz Srbi-
je. Laška občina ima že vrsto
let stike z občino Trstenik,
kjer je bilo med vojno naj-
več izseljencev iz laške obči-
ne. Gostom iz Trstenika bodo
pripravili svečan sprejem na
železniški postaji. V kratkeiti
programu bodo sodelovali
godbeniki, upokojenski pev-
ski zbor, šolska mladina in
drugi. Gostje se bodo nato
razkropili po domovih gosti-
teljev in se še istega dns do-
bili v gostišču HUM na pri-
jat.eljskem pomenku. Drugi
dan bivanja si bodo ogledali
pivovarno, zvečer pa se bodo
udeležili proslave ob »Dnevu
izseljencev«. Tretji dan bodo
udeleženci karavane odšli naj-
prej na ogled gradu v Bre-
stanici, od koder so nacisti
pošiljali naše ljudi v pregran-
stvo, na poti nazaj v Laško
pa bodo preživeli nekaj pri-
jetnih uric na Lisci, kjer bo
družabni večer. Četrti in zad-
nji dan' bodo obiskali gostje
iz Srbije še kolektiv »Volna«
in počakali na vlak, ki bo
udeležence karavane spet po-
peljal nazaj • v njihovo ožjo
domovino.	, -,
delavska
univerza in
nov program
Delavska univerza v Sloven-
skih Konjicah je že začela s
pripravami za izdelavo progra-
ma za naslednje leto. Poslala
je že razpis za vpis v pr/i
razred delovodske šole lesne
stroke. Letošnjo jesen bo kon-
čala prva skupina, ki se jf
vpisala pred dvema letoma,
v njej pa je 23 slušateljev iz
delovnih organizacij lesno
predelovalne stroke iz Sloven-
skih Konjic, Slovenske Bist
rice in Oplotnice.
Začeli pa so tudi s priprava-
mi za organizacijo dveh teča-
jev za strokovno usposabljanje
delavcev, ki jih potrebuje pod-^
jetje Kostroj. Prvi tečaj bo na;
menjen za priučitev strugar-
jev, ki jih to podjetje potre;
buje na manj zalitevnih de-
lovnih mestih, drugi tečaj pa
je namenjen za priučitev kon-
fekcioniranja oken iz plastič-
nih mas, ki jih bodo v Ko-
stroju začeli izdelovati v t^
letu.
Pred.stavniki delavske uni'
verze so imeli že tudi razgo-
vore v Konusu za strokovno
izobraževanje usnjarjev in &
delavce lesno-industrijskega
obrata v mizarski stroki.
Pri vseh novih oblikah dela
pa na delavski univerzi v Slo
venskih Konjicah niso poha-
bili na redno vpeljane deja^
nosti. Med te sodi oddelek*
.srednje komercialne šole ^
delovodska šola kovinarsJt<
stroke, šola za usnjeno koïi
fekcijo, šf)ferska poklicna ^
osnovna š*>la za odmi»!« m
(li te^Aji ia varstva pri dt»
irečanje učen-
ev v stranicah
5.maja, na dan mladosti,
bodo v Strimicah srečali
ioci iz Stranic in Gomil-
tga. Skupno bodo proslavili
ov rojstni dan. Izvedli bo-
bogat kulturni program,
kosilu bo sledilo rajanje,
šli bodo tudi na grobove
cev in se poklonili žrt-
n. Skok bodo napravili še
ribogojnico Bukovlje, nato
se bodo cxipravili proti
mu.
lepše zreče
Za srečanje odraslih pev-
ih zborov, ki je bilo 14.
ija, so v Zrečah na pobu,V)
>vaške industrije uredili
rk pred kulturnim domom,
ebarvali so tudi vsa okna
lesene stene na pročeljih
5 ob kulturnem domu. V
edino malega, a lepo zamiš-
înega parka, bo Kovaška
dustrija postavila skulpturo
pohorskega marmorja ali
Ikovek, ki bo ponazarjal
iljo kovačev po kulturnem
•ostoru. Na srečanju v pre-
iklem tednu je bilo zelo sve-
rno. Ljudje ne morejo pO:
ibiti akordov skupne pesmi,
L se je razlegala iz grl 18
>orov, bobni pihalnega orke-
:ra iz Malih dol pa so sve-
ano \'zdušje še povettali.
obisk v bački
palanki
Osemčlanska delegacija
ibčinske uprave skupščine
»bčine Žalec je bila pretek-
i teden na tridnevnem obi-
iku pri delovnih kolegih v
3ački Palanki. Oba kraja
mata že več let tesne brat-
ske stike. Letošnji obisk
Žalčanov je bil vrnitev obi-
Ља, ko je lani podobna de-
legacija iz Bačke Palanke
obiskala Želee. Namen med-
sebojnih obiskovanj je v iz-
menjavi izkušenj in podrob-
nejšem spoznavanju dela in
problematike. V Žalcu pred-
videvajo, da bo bližnji
perspektivi prišlo do podpi-
sa pobratimskih listin med
obema občinama. Delegacijo
je vodil. namestnik tajnika
SOb Žalec Janez Meglič.
o gospodarskih
dosežkih
Minuli ponedeljek je bila
v Žalcu razširjena seja ko-
miteja občinske konference
ZKS, ki so ji prisostvovali
tudi direktorji komunisti iz
žalske občine. Uvodoma so
na skupni seji najprej obrav-
navali naloge komunistov po
26. seji CK ZKS s posebnim
Poudarkom na družbeno e-
konomski situaciji v občini.
V osrednji točki dnevnega
reda so posvetili največ po-
zornosti letošnjim gospodar-
skim dosežkom v prvih treh
^esecih. Poleg tega so poslu-
šali tudi še informacijo o po-
teku dosedanjih razgovorov
o predvideni integraciji Sa-
vinjskega magacina in gos-
tinskih podjetij.
Člani komiteja in direktor-
ji podjetij so se na seji komi-
teja dogovorili tudi o osnov-
'lih izhodiščih za akcijo ob
''eferendumu xa združitev
Skladov zdravstvenega zava-
•"ovanja delavcev in kmetov.
pevska revija
Občinski svet zveze kultur-
prosvetnih organizacij ob-
line Žalec bo pripravil ob-
%sko revijo mladinskih
pevskih zborov, ki bo 4. ju-
nija ob 15. uri v dvorani KK
Hmezad v Žalcu.
Revije se bodo udeležili
mladinski zbori iz žalske ob-
čine.
širok izbor
kandidatov
Čeprav zgodaj, so se v
Šentjurju že sedaj pričeli iz-
redno aktivno pripravljati na
prihodnje volitve. Radi bi do-
bili čimširši izbor kandidatov
za vse pomembne družbeno
politične funkcije v občini.
Namen tako zgodnje aktivno-
sti je, da bi pred volitvami
opravili kadrovanje po res-
nično najbolj demokratični
poti, namreč tako, da bi kan-
didate predlagal čimširši
krog ljudi.
karavana
bratstva in
prijateljstva
v Šentjurju se zelo živah-
no pripravljajo na sprejem
karavane Bratstva in prija-
teljstva. Pričakujejo, da bo
prišlo v njihovo občino od
20 do 30 ljudi, ki bodo v
začetku junija ostali pri njih
tri dni. Prvi dan si bodo
ogledali nekatere večje kra-
je v občini, naslednji dan
bodo šentjurčani popeljali
svoje goste v Kumrovec, zad-
nji dan pa bi radi obiskali
kakšno večje turistično sre-
dišče. Vsekakor pa je jas-
no, da jih bodo sprejeli nad-
vse gostoljubno in prisrčno,
kot znajo le v Šentjurju.
Občinska konferenca ZMS
Celje je v sodelovanju s
Krajevno skupnostjo škofja
vas pripravila lokalno delov-
no akcijo. Okoli 100 mladin-
cev in mladink iz celjskih
srednjih šol je pomagalo
domačinom pri rekonstruk-
ciji ceste iz Smarjete proti
jezeru v šmartnem.
Akcija je bila ena izmed
delovnih srečanj mladih v
praznovanju meseca mlado-
sti.
Ob praznovanju osemdese-
tega rojstnega dne tovariša
Tita je organiziral mladinski
odsek pri Planinskem druš-
tvu Laško izlet na Gozdnik.
V soboto popoldne je kre-
nilo na pot dvajset pionirjev
in mladincev. Pot jih je vodi-
la preko Maliča na šmahor,
kjer so prespali. Močan ve-
ter in dež sta onemogočila
kurjenje kresa. Naslednje
jutro pa so nadaljevali pot
proti Gozdniku. Med potjo
so se ustavili ob spomeniku,
kjer je v marcu Ш5 padel
Franc Košir. S krajšo slo-
vesnostjo so počastili njegov
spomin. Od tu so se po str-
mem pobočju povzpeli na
vrh Gozdnika.
Iz savinjske strani je kma-
lu zatem prišlo preko 300 pi-
onirjev, mladincev in borcev
iz Žalca, Griž, Prebolda, Pol-
zele in drugih krajev žalske
občine. Po krajšem počitku
so se udeleženci pohoda iz
obeh strani Gozdnika spusti-
li v Pongrac in nadaljevali
pot preko Zabukovice na
Šprajčev hrib. Tu so se ude-
ležili osrednje proslave dne-
va mladosti v žalski občini.
Razgovor s P. Si moni ti jem
MLADI DELAJO
Peter Simoniti
Društvo prijateljev mladine
na Otoku sodi med tista dru-
štva in organizacije, ki se ak-
tivno ukvarjajo z delom mla-
dine. Poleg vrste aelo pomem-
bnih rezultatov, ki jih je
društvo doseglo v zadnjem
obdobju, velja še zlasti ome-
niti dosežke pri oživljanju de-
la hišnih svetov mladih. Z že-
ljo, da bi javnosti predstavili
\saj nekaj dosežkov in bodo-
čih nalog tega aktivnega dru-
štva, smo za krajši intervju
naprosili predsednika društva
PETRA SIMONITIJA, sicer
uslužbenca celjske podružni-
ce Ljubljanske banke.
VPR.4ŠANJE: Kot nam je
znano, je vaše društvo širo-
ko zastavih) okvirna izhodi-
šča svoje.i!:a dela. Komu po-
svečate največ iMizornosti?
ODGOVOR: Vsa naša skrb
in pozornost velja najmlaj-
šim, to je predšolskim otro-
kom, pionirjem, mladincem
in ne na koncu: tudi ostarelim
občanom, ki so praviloma o-
samljeni, zapuščeni, pa jim
mlajši, ki delajo pod našim
nadzorom, krajšajo čas in tu-
di pomagajo.
VPRAŠANJE: I^ni ste (or-
ganizirali precej akcij. Kate-
re in kako .so uspele?
ODCtOVOR: Lani jeser.i
.smo organizirali trgatev grt>z-
dja. Sodelovali so otroci iz
vrtca, bilo pa je tudi veliko
staršev, številne so bile pri-
reditve za Dedka Mraza. V Še-
stnajstih blokih je bilo praz-
novanje s programom. Pri or-
ganizaciji so sodelovali tudi
hišni sveti mladih. Bistvo teh
prireditev ni bilo y obdaritvi
otrok, temveč v prisrčnosti,
domačnosti in prijateljstvu.
Letos pa smo organizirali tu-
di proslavljanje 8. marca. Ob
tej priliki so otroci obiskali
okoli 1(KX) žensk na Otoku.
Skromen tulipan je povedal
več kot vem kakišno dairi-
lo.
VPR.\ŠANJE: Omenili ste
hišne .svete mladih. Kakšno
funkci.jo imajo, kako ste .jih
organizirali in kako delujejo?
ODGOVOR: Nekdanji pio-
nirski sveti .so bili terminsko
preozki, pa smo se odločili
za hišne svete mladih, kajti
v njih niso le pionirji, tem-
več mladi vseh starostnih ka-
tegorij. Sveti so organizirani
po blokih. Ponekod imajo
otroci tudi že svoje prostore,
ki so si jih uredili ob podpo-
ri odraslih. Sveti predstavlja-
jo pomembno obliko delova-
nja, saj preko njih »pelje-
mo marsikatero akcijo. Te-
žimo k temu', da bi jih v bo-
doče ustanovili v vseh blokih.
Mladi zelo radi sodelujejo, le
pomagati jim je treba in 'jih
usmerjati,
VPRAŠANJE: In vaši bo-
doči načrti?
ODGOVOR: Veliko jih je.
V počastitev dneva mladosti
bomo organizirali podobno
kot lani ptičjo svatbo. V za-
četku junija bomo organizira-
li tekmovanje v kotalkanju na
Otoku. Pomagali bodo tudi te-
lesnovzgojni učitelji celjskih
šol. Poleg tega bomo orga-
nizirali tudi risanje v naravi
ali pa na pločnike. Nismo se
še odločili. Za zaključek te
prireditve bo še tekmovanje
v spuščanju zmajev. Nato bo
proglasitev rezultatov,- in po-
delitev odličij.
VPRAŠANJE: Zanima nas.
kakšen odnos ima.}0 odrasli
do dela mladiti in kakšno
podporo uživate pri vaših
naporih?
ODGOVOR: Odnos ostalih
do dela hišnih svetov mladih
je vsekakor pozitiven, pričaku-
jemo pa nekoliko več kon-
kretne pomoči Posebno nam
je dobrodošla pomoč ob več-
jih akcijah. Sicer pa smo pri
naših potrebah skromni, tudi
finančna sredstva, ki jih ima-
mo, so več kot skromna, toda
kljub temu se z dobro voljo
da veliko napravita. V odboru
je večina, ki zelo aktivno de-
la, ká se dobesedno razdaja
za delo z mladino in to se
seveda pozna.
Tako je torej na Otoku.
Ravno sedaj si prizadevajo,
da bodo postavili na noge
stalno pomoč ostarelim in o-
samljenim občanom. Pionirji
jih bodo obiskovali in jim
pomagali pri drobnih nakupih
in podobno. Entu'ziazem po.sa-
meznikov, ljubez-en do otrok
in odgovornost do družbenega
dela kažeta svoje rezultate.
NedA'omno velja njihove da-
pore vses-traneiko podpreit.i.
B. S,
I PRVI TITOVI
! GARDISTI...
Ko je oktobra 1944 v osvobojeni Beograd prišel vrhovni
komandant maršal Tito in se je Vrhovni štah preimenoval
v generalštab JLA, je s posebnim ukazom ustanovil gar-
dijsko brigado, ki pa jo je bilo treba šele sestaviti. Iz
vseh partizanskih brigad po Jugoslaviji ,so krenili na pot
mladi partizani proti Beogradu.
Iz štaba cone v Gornjem gradu je ob k<j(nou leta 1944
krenila v Belo krajino mala skupinica, med njimi dva
oficirja in šest borcev iz 4. operativne cone. štirje od še-
stih prvih gardistov z našega območja, ki so v meeecu
dni prehodili čez 600 kilometrov dolgo pot od Gornjega
grada do Beograda, pripovedujejo;
IVAN JEZERNIK — MA-
TEVŽ, sekretar samoupravnih
organov pri Cestnem podje-
Itju v Celju; »Star sem bil 17
let, ko so me v Tomšičevi iz-
brali za gardo. Bil sem v pr-
I vem bataljonu Titove garde,
I ki je stražila Beli dvor. Pr-
' vič sem s Titom govoril, ko
I smo pred njegovo vilo sadili
rože. Zanimalo ga je vse,
od kod sem, ali starši živijo.
I Stal sem pred njim sprva
kot vkopan, toda njegova pre-
prostost me je ohrabrila. S
I Titom sem bil kot gardist tu-
di na poti v Slovenijo, ko je
bila osvobojena.
ANDREJ ŽLICAR, avtome-
hanik pri Ingradu: Star sem
bil 17 let, ko so me v šlan-
drovi brigadi določili za gar-
do. Čeravno sem bil kot šo-
fer v oficirski četi nenehno v
neposredni bližini Tita, nisem
imel sreče, da bi govoril z
njim. Na pvotovanjih je bil
njegov avto navadno za mo-
jim, ki sem ga vozil, bodisi
spredaj. Neštetokrat je šel
kak korak mimo mene. Vse-
lej sem želel, da spregovori z
mano, toda hkrati me je bilo
strah, kaj bi mu odgovoril.
FRANC PECNIK — ZVON-
KO, upokojenec v Velenju,
I doma iz Ponikve: »Pri 24 le-
I tih sem bil že kar star med
I gardijsko mladino. Morda sem
se ravno zato odločil za ku-
harski kurz, ko je bila vojna
Ipri kraju. Korakanje v para-
dah, stražarčenje in zavarova-
nja sem opravljal le v prvih
(mesecih. Tito je bil pogosto
v gardijskih bataljonih in ne-
redko poskusil hrano, ki smo
I jo kuhali za borce. Ni mi
bilo vseeno, saj sem dobro
vedel, kako skrben in natan-
m čen je za borce.«
JURE KRAŠOVEC, novinar
pri NT: Kot kurir komandan-
ta šercerjeve brigade Silnega,
ki je bil odrejen za oficirsko
četo, pri 16. letih postal
gardist. Prvo srečanje s Ti-
tom, februarja 1945, je bilo
nekoliko nerodno zame. Pri
stranskem vhodu v general-
štab sem se prijetno menil
s stražarjem iz Dalmacije, ko
iz stavbe pride Tito s Kočo.
Vkopala sva se v pozor, Tito
pa resno, bolj Koči, kot na-
ma: E, pa za gardo je prene-
halo partizančenje. Malo več
vojaškega duha bo treba! In
res. Za 1. maj smo bili kot
navita ura «
Za vse štiri so dnevi preživeti v Titovi gardi nepo-
ziatoni. Videvali so Tita skoraj vsak dan, vendar vselej jih
je ob pcglediu nanj prežemalo veselo vzburjenje — in
ponocs, da so gardisti. Nič čudneiga, če si vsi želijo, da
bd se prva gardijska brigada spet seÄla, ж vseih vet-riw,
kx>t prert 2Г7. leti.
14. stran
NOVI TEDNIK
St. 21 — 25. mai ISTJ
Srečanje na Šprajcevem hribu
v okviru praznovanj mese-
ca mladosti je bilo minulo
nedeljo na šprajcevem hiibu
nad Grižami veliko srečanje
borcev in mladine žalske ob
čine, ki so se ga udeležili tu-
di številni občani.
Zborovanje na ^prajčevem
hribu je pričelo, ko so na
prireditveni prostor prispeli
udeleženci dopoldanskega po-
hoda po partizanskih poteh.
Preko tristo mladih se je
udeležilo pohoda, ki so ga
pričeli pod Gozdnikom. Spo-
toma so obiskali kraje treh
spomenikov iz NOB, kjer so
p>oložili vence in imeli krajše
komemoracije. Pohoda so se
udeležili tudi številni borci,
med njimi Rado Cilenšek,
Franc Ribič in Ivo Zupane.
Ob spomenikih in na drugih
krajih, znanih iz NOB, so
borci mladini pripovedovali o
F>odrobnostih iz dogodkov na-
še slavne revolucije.
Ob prihodu na prireditveni
prostor je vodja pohoda Fric
Blagotinšek podal raport,
nakar se je pričelo slavje.
Krajši pozdravni govor je
imel 2ivko Pregi, predsednik
slovenske mladine, osrednji
govor pa spomemčar teg i ob
močja Peter šprajc, ki je v
svojem govoru orisal po-
membnost posameznih zgo-
dovinskih dogodkov.
Organizatorji so pripravili
obsežen kulturni program, v
katerem so sodelovali pevski
zbor Svobode, pevski in tam-
buraški zbor osnovne šole iz
Griž ter delavska godba na pi-
hala iz Zabukovice. Z zborno
recitacijo pa so nastopile tud;
članice mladinskega aktiva iz
Griž, ki je poleg komiteja ob-
činske konference ZMS Ža-
lec nosil tudi težo celotne or
ganizacije.
Ob partizanskem golažu je
tekla beseda o nedavnih slav-
nih dneh in mladi so ji pri-
sluhnili ter z zanimanjem po-
slušali. Tekla je borčevska
pripoved, tekla je beseda o
mnogih slavnih dogodkih
in mladi so si postopoma
ustvarjaU sliko o sla\'nih do-
godkih davnih dni.
Veliko občanov se je bralo
na Šprajčevem hribu, da se
pridruži mladim pri njiho-/ih
proslavah meseca mladosti.
Tudi oni so prisluhnili pripo-
vedi o davnih dneh. Izkori-
stili so prihko in se pogovo-
rili o tem in onem, saj se
mnogi borci, ki so bih v ne-
deljo na šprajčevem hr'bu,
že dolgo niso videli.
Nekdanja partizanka, po
blatnih čevljih na nogah se
ji je videlo, da se je udele-
žila pohoda, je pristopila k
enemu izmed občinskih funk-
cionarjev in rekla:
»Zamisli, ogovoril me je s
starejša tovarišica. Rekel je,
dajte prostor starejši tova-
rišici. Mar res tako hitro
beži čas? Jaz nočem biti
starejša tovarišica, toda vse
kaže, da se bomo morali
pcrej ali slej spopr'iazniti
tudi s tem. Med mladimi se
počutim mlada in vedno ra
da zahajam med nje.«
Da, da, čas terja svoje.
Še pred leti so nosili breme
teže celotnega družbenega de
la. Danes lahko opazujejo
sadove svojih naporov. Tu-
di danes se mnogi še aktiv-
no vključujejo v družbeno
politično delo. še vedno so
mnogi med njimi, ki nosijo
velike odgovornosti pri ures-
ničevanju ciljev sedanje.ga ča-
sa. Borci nekoč, borci danes.
Poleg njih pa je mladina,
ki raste ob obujanju tradicij
slavnih dni, mladina, ki bo
prav tako zmagovito pone-
sla prapor zmag v bodoče
dni, kot so to pred deset-
letji opravili borci naše re-
volucije.
Kaj je pokazalo, srečanje
na šprajčevem hribu? Prav
gotovo in predvsem to, da
je za mlade ljudi srečanje
z borci vselej posebm do-
živetje, ki ga ni moč nado-
mestiti z prav ničimer. Ve-
lja o tem razmišljati? Prav
gotovo! Pogosteje in ne sh-
mo ob mesecu mladosti, fu
di drugače, bi bilo potreb-
no organizirati podobna sre-
čanja, kajti mladi žele nepo-
sredno spoznati do.godke in
ljudi, ki so v njih sodelova-
h.
Nedeljsko srečanje na
šprajčevem hribu bo marsi-
komu ostalo v trajnem spo-
minu. In prav je tako!
Tekst in slike:
BERNISTRMCNIK
Peter ŠPRAJC med govorom. Tretji z leve 2i\^o Fregi, pred-
sednik ZM Slovenije.
»Oj, kako je po dolgem pohodu t^ral partizanski golaž ...«
Pogled na del udeležencev nedeljskega srečanja na šprajčevem hribu nad Grižami.
Stanka Ko vačič za NT
Verjetno Stanko Kovačič
poznamo bolj po tem, da nam
ob različnih ansamblih pred-
vsem v jutranjih urah prepe-
va lepe slovenske pesmi,
manj pa se je spomnimo po
tem, da je pred trinajstimi
leti predala v ' mesecu mla-
dosti štafetno palico tovarišu
Titu kot odraz želja vseh Ju-
goslovanov našemu dragemu
predsedniku, ki danes slavi
BO-letnioo življenja. Stanka
Kovačič je edina s celjskega
območja, ki ji je bila zaupa-
na čast, da v imenu vseh do-
bro mislečih ljudi sporoči
najlepše želje tovarišu Titu.
»štafetno palico s pozdravi
narodov Jugoslavije sem pre-
dala maršalu leta 1959. Takrat
sem bila zaposlena v celjski
Cinkarni in sem bila sekretar
tovarniške organizacije Zveze
mladine. Novico, da bom
predala štafetno palico, pa so
mi sporočili na celjskem ko-
miteju mladine. Menda smo
bile tri kandidatinje. iz Ma-
ribora, Ljubljane in jaz ш
Celja, izbrali pa so nas po fo-
tografijah. Počutila sem se
zelo počaščeno, seveda p>a se
Stanka Kovačič
je v Celju pridružila tudi
skrb, ali bom svojo nalogo
uspešno in zadovoljivo opra-
vila. K sreči sem govor {obse-
gal je celo stran) povedala
gladko, seveda pa brez treme
le ni šlo. Tovariš Tito se je
vzpodbudno smehljal, saj je
gotovo vedel, kako se poču-
tim. šele kasneje na tribu-
ni, kjer sem sedela z njim v
isti loži, me je trema malo
minila, zvečer na sprejemu,
kjer mi je podaril zlato ročno
uro z vgr avi ranim podpisom
na hrbtni strani,, pa sem se
lahko popolnoma sproščeno
pogovarjala.«
Po trinajstih letih, odkar
ste izročili dobre želje na.še-
mu tovarišu Titu, nam povej-
te, kaj si v tem trenutku že-
lite?
»Z zanimanjem spremljam
vsa njegova potov^-^ja in vse
njegovo življenje in mu želim
še veliko zdravih let, da bi še
dolgo tako uspešno vodil na-
šo državo. Vem, da je to želja
vseh Jugoslovanov.«
Miro Cerar za NT
Miro Cerar je zaposlen v
Aeru, podrobneje v njenem
priklopku Cetis. Miro Cerar
je človek, ki je poleg vrhun-
skih uspehov v telovadbi do-
študiral in zdaj uspešno up-
ravlja svoj poklic. Za vse
uspehe je poleg številnih me-
dalj prejel kot edini športnik
med izbranimi imeni književ-
nikov, inženirjev, profesorjev
in ostalih strokovnjakov na
grado AVNOJ. Nihče pa ni
bil tako uspešen v sedlu ko-
nja kot Miro!
V teh dneh, ko praznujemo
jubilej našega prvega človeka,
tovariša Tita, smo se spom-
nili Mira tudi zato, ker je
leta 1965 predal na stadionu
JLA v Beogradu štafetno pa-
lico našemu Titu.
»Nenadoma sem zvedel, da
bom leta 1965 kot zadnji pre-
dal štafetno palico človeku,
ki ga imamo vsi radi in ga
vsi cenimo, tovarišu Titu. Pri-
znam, da sem v prvem trenut-
ku bil nekoliko zmeden.«
Ste morda imeli fremo?
»Delček treme me vedno
spremlja, vendar ob predaja-
nju štafetne palice je bila
drugačna trema kot takrat,
ko sem nastopil. Veste, ko
se zavedate, da vas gleda o-
koli 60 tisoč ljudi na stadio-
nu in še nekaj preko televi-
zije, potem ti je težko. Veli-
ka odgovornost! Dan prej
smo trenirali prihod, ki je
bil tokrat drugačen, kot prej-
šnja leta. K tovarišu Titu sem
prišel po zadnji točki s sre-
dišča igrišča. Bal sem se,
da se bom spotaknil na mo-
stu do njega, bal sem se, da
se bom zmotil v tekstu, ki
sem ga moral povedati itd.
Za vse te napake bi bilo ob-
činstvo veliko ostrejši sodnik,
kot uradni sodniki na urad-
nih ali drugih tekmah.«
Miro, kaj želite danes spo-
ročiti tovarišu Titu?
»Kaj želim? Samo zdravja
in toliko energije, kot jo je
imel do sedaj. Poslušajte, pa
to je celo za športnike never-
jetno, kaj vse zmore. Iskreno
bi rad, da vse to obdrži tudi
v prihodnje.« T. VRABL
T. VRABdL Tukol« sva se po^o\arJaia. ko še Miro ai bil v Aeiu.
It. 21 — 25. maj 1972
NOVI TEDNIK
15. stran
irečanje s Titovo vrstnico
strašansko je fejst
Pred osemdesetimi leti se
v tržiškeni kot.u, tam, kjer
podajajo roke v p<jzdrav
epadne pečine in nebo ro-
la MARIJA SPRAJCAR.
tega dne je na dirugem kon-
domovine /Ajokal pri Bro-
vih Jožek. V obe družini se
za nekaij ur naselil mir,
►tem pa je šes-t Brozovih
zgrajačev začelo zahtevati
ater zase.
Jožek in Marija sta pričela
sti. Vsak na svojem košč-
i prostora pod soncem. Jo-
k je zrasel v legendarno
ebnost, Marija iz Tržiča pa
ženo. gosp(xiinjo Ш mater
eh otrok.
Poiskali .smo jo v Celju,
ier pri vnuku preživlja plod-
Ì leta življenja. Takoj je bi-
pripravljena za razgovor.
.•>nosna je na to, da je Ti-
>va vrstnica, ponosna tudi
1 to, da ga je že videla in
Kiela ob njem. O Titu, prav-
iprav o človeku, ki se bori
i delavčeve pravice, je zve-
sla že pred vojno. Njen
lož je bil delavec in v trži-
cem Peku so vedeli zanj.
e več pa je slišala o njem
d swjih otrok. Bilo je na
ičebku vojne, ko so se zbi-
ili prvi goren;iski partizani,
[ed njimi je bil tudi njen
semnajstletni sin. Odšel je
njiimi in ko je za urico pri-
el na obisk k materi, ji je
ovorrl o voditelju. Ctovoril je
lkM sestri in šestnajstletna
je odšla za njim. Potem sta
ji o njem pripovedovala oba.
Sin Tone (njegova slikn visi
na čast.nem mestu nad mate-
rino p<»steljo, spomenica pa
na drugi .strani » je šel leto
za tem skora zlogla.sne be-
gunjske zapore, dokler ni v
Mauthausiu končal. . . Hči
partizanka pa je živela dalje,
partizanila in ji govorila. O
Titu. Po vojni pa je junaka
videla. Sedela nasproti nje-
mu, ko je pri.šel na obisk k
delavcem v Peko. Občudovala
ga je že takrat, danes pa se
to občudovanje veča s poiro-
jeno močjo. Marija šprajcar-
jeva je zdrava, čepra>' so ji
vojna leta pustila svoj pečat.
Ne more jih pozabiti, nikoli
jih ne bo pozabila in ne sme
jih pozabiti, pravi. Čudi pa
se Titovi energiji in za njega
premore obilico pohvalnih
besedi. Izstopa pa ena, ki
pooseblja vse ostale. Fejsf je,
strašansko je fejst! Le kaj
dela, da je tak, se spri.šuje
dalje, četudi .sama s .sabo
nima težav.
Na Gorenjskem vedo o Titu
povedati veliko. Pa tudi Ma-
rija ve. Da hodi rari tja na
kozoroga in da potem pri
.^nkeletu kosi. D^mtičo hrano
ima najrajši. Gorenjci so zelo
ponosni na to in ker je tudi
Sprajcarjeva njihove gore list,
je ponosna z njimi. Nas ima
zelo rad, pravi. Joj, kaj bo
potem, ko ga ne bo več, se
.sprašuje in pristavi, da bo
hudo.
Mama Marija obču-duje Ti-
tovo zdravje in njegov pogum.
Tako daleč se še vozi, pa vse
to zmore. Jaz res ne vem,
kako! Prebira Dedierov
podUstek v Delu. Živo jo za-
nima življenje njenega vrst-
nika in ker ga gleda skozi
očala svojh let, je morda
zato še posebej zanimivo. Mi
občudujemo njegovo žvljenj-
ska moč, ona pa v utripu
svoje še bolje zaziu njegovo.
Zato je občudovanje še več-
je, zato je njena misel nanj
ob njegovem prazniku več
kot priateljska. Bratovska ie.
Obema za njun praznik še
veliko mirnih let!
ZDENKA STOPAR
Šentjur pri Celju
šentjurska občina s kopi-
co gospodarskih problemov
ima, kakor je pač v takšnem
okolju značilno, tudi določe-
ne težave na področju šol
stva. Te težave, ki pa so tu
res objektivno pogojene, sku-
šajo s skupnimi močmi —
z dobrim sodelovanjem vseh
zaposlenih v vzgoji in izo-
braževanju ter z njihovo izo-
braževalno skupnosfcio-pre-
mostiti in ublažiti.
Na petih samostojnih in
šestih podružničnih šolah se
v šentjurski občini šola pri-
bližno 2.2.30 učencev, ki se
šolajo v 74 oddelkih. Zani-
mivo je, da imajcr samo 8 od-
delkov prvih razredov. Zna-
čilno je tudi, da je v tej ob
čini še vedno deset kombini-
ranih oddelkov, katerim se
zaradi depopulacije verjetno
nikoli ne bodo mogli odreči.
V preteklem letu so kljub
gospodarskim težavam inve-
stirali v obnovo ali izboljša-
vo na posameznüi šolah v ce-
loti za več kot 40 starih mi-
lijonov din. To na eni stra-
ni za častitljivo stare šolske
zgradbe ni veliko. Na drugi
strani pa je to le toliko, da
kaže resna prizadevanja za
izboljšanie stanja na šentjur-
skih šolah. Da se res vsi za-
nimajo za boljše delo šol,
je pokazal lep uspeli refe-
rendum za samoprispevek.
Posebno skrb posvečajo v
•šentjurski občini kadrom.
Zavedajo se, da kadrovska
sestava zaradi vrste razlogov
ni takšna kot v velikih sredi-
ščih. Vedo pa tudi, da ne
morejo pričakovati od niko-
gar, da bi jim to strukturo
spremenil. Na ra/redni stop-
n.ii .je med 50 učitel,ji le pet
takšnili z viš.jo izobrazbo. Na
predmetni stopn.ii pa .je 26
učiteljev z višjo oziroma vi-
soko (3) izobrazbo, kar 25
pa jih ima samo srednjo izo-
brazilo. Ker pa so znane tež-
n.je in zakonska osnova, da
z zaključkom letošnjega ko-
ledarskega leta ne morejo
več poučevati na predmetni
stopnji učitelji z srednjo izo-
iirazbo, so v Šentjurju orga-
nizirali vse sile, da bi čim-
več učiteljev izredno dokon
calo študij. Taku izredno
študira kar 23 učiteljev, ki
so nagrajeni tudi po poseb-
nem pravilniku. V preteklem
letu so porabili v te name-
ne .skoraj 2,8 milijona starih
dinarjev. Ob tem pa mora-
mo omeniti še redne štipen-
dije, ki jih daje izobraževal-
na skupnost v Šentjurju.
Resnici na ljubo povedano
— 17 štipendij na višjih in
32 štipendij na srednjih šo-
lah pomeni za Šentjur kar
precej. In prav je tako.
Da je v Šentjurju čutiti
vzajemno delo vseh, zlasti ti-
stih na področju vzgoje in
izobraževanja, se lahko raz-
bere tudi iz naslednjega. Ob
pomembnih odločitvah —
zlasti materialnih — izvršni
odbor TIS-a — ki ga vodi
.šolnik, skliče vse ravnatelje,
vodje podružnic in predsed-
nike svetov šol, na katerem
.se dogovore za osnutek. Ta
osnutek kasneje obravnavajo
■šolniki v kolektivu, ki imajo
seveda svoje pripombe. Na
podlagi te javne razprave
sprejme odločitev TIS. To-
rej zelo preprosta, demokra-
tična pot samoupravljanja v
okviru vzgoje in izobraževa-
nja. Pa drugo. Vsi šolniki iz
občine Šentjur se 29. novem-
bra vsako leto zberejo v
Šentjurju, kjer razdele nagra-
de najprizadevnejšim vodjem
prostovoljnih aktivnisti. Na-
grade niso visoke in ne pri-
kažejo celotnega truda men-
torjev. So pa priznanja, ki si
jih delavci v vzgoji in izobra-
ževanju brez dvoma zasluži-
jo. In prav je, da ta prizna-
nja prejmejo pred vsemi m
na slovesen način.
Da zaključimo. Tam, kjer
so težave, so te lahko ob
drobljenju sil, ki se kažejo v
pridobivanju na prestižu, še
več,je. Kjer pa ljudje radi de-
lajo. kjer so na.šli pot za
medsebojno sodelovanje,
kjer si zaupajo, kjer iščejo
nova pota v na.šem samoup-
ravnem življenju, pa se te te-
žave počasi, a zanesljivo manj-
•šajo. To razveseljivo dej-
stavo velja za šolnike v šent-
,jurski občini.
J. ŽUPANČIČ
Mari,ja špra.jcar
Celje
Sanacija za emo
^bor delovnih skupnosti celjske občinske skupšči-
spet nesklepčen - realna ocena dela in problemov
postaje milice
če bi z nekaj besedami ocenili delo zadnjega zasedanja
članov obeh zborov celjske občinske skupščine, v petek,
19. maja, bi morali med drugim zapisati tudi tole: vnovična
; (delna) nesklepčnost zbora delovnih skupnosti, izredna
razprava o letošnjih gospodarskih gibanjih in realna ocena
dela in problemov postaje milice v Celju.
Zaradi nesklepčno.s'-i zbora
Ielovnih skupnosti ob napo
edanem začetku, se je red-
o delo skupščine začele s
Ikoraj štiridesetminutno za-
hudo. Do nesklepčnosti iste-
{a zbora pa je prišlo tudi
mialu po odmon.1 oziroma
ned razpravo o odloku o
ireditvi cestnega prometa v
^aseljih v občini Celje. Ta-'
to so morali odložiti sklepa-
nje ne samo o tem odloku,
narveč tudi o vseh drugih,
£i jih je- pripravil svet za
lotranjo politiko in .'^plošne
adeve. Zaradi nesklepčnosti
sbora delovnih skupnosti na
lačetku in koncu zasedanja
(e je seja začela in končala
! vprašanji odbornikov.
Nesklepčnost zbora delov-
lih skupnosti dobiva skiiraj
tronično obliko. (Vre /a po-
iav, ki zavira normalno de-
o občinske skupščin?, pre
)a tudi za vprašanje, ki bi
noralo dobiti širši (»dmev
ilasti v kolektivih, ki ima-
« takšne odbornike, ki /elo
leredno prihajajo. i>a seje
n ne nazadnje med sindi-
talno organizacijo, ki je te
tdbornike predlagila. Nosilcu
n predlagatelju kandidatov
ia odbornike v delovnih or-
;anizacijah bi ne smelo bi-
á vseeno, kako nekateri od-
>orniki izpolnjujejo sprejeto
>bveznost. Četudi je do kon-
te mćuidatne dobe slabo le-
to, bi kazalo proučiti tudi
'prašanje odpoklica, če bi
Irugi koraki ne zadeli v ži-
"o.
• I/redno pozitivno pa je
treba oceniti delež skupšči-
ne v razpra\i o giban,iu
spodarstva lani in /l.isti v
prvih treii oziroma štirih me-
secih letos. Skupščuia je re-
alno ocenila zlasti težava, s
katerimi se srečujejo v ne-
katerih delovnih kolektivih.
V središču pozornosti sta
bila cinkarna in EMO.
Odborniki so brez zadrž-
kov sprejeli priporočila skup-
ne seje obeh gospodarskih
svetov, vrh tega pa so osvo-
jili tudi pobudo o ustano-
vitvi posebne sanacijske ko-
misije za EMO. V tej zvezi
gre tudi za zahtevo uprav-
nega odbora republiškega
sklada gospodarskih rezerv,
ki je pogojno odobril EMO
kredit v višini deset milijo-
nov dinarjev. Kredit je nam-
reč vezan na zahtevo, da ko-
lektiv EMO osvoji do kon-
ca oktobra letos sanacijski
program, iz katerega bo raz-
vidna nadaljnja proizvodnja
in poslovna pot.
Skupščina je tako izglaso-
vala ustanovitev possìbile sa-
nacijske komisije za 15Л10.
v kateri bo imela tudi svo-
,)e predstavnike. Z:i predsed-
nika komisije so inienoAali
Ivana F'etauerja, načelnika od
delka za gospodarstvo in
družbene službe pri skup-
ščini, za člane pa f)anefa
IVlelavca, Adolfa Hrastnika in
Petra .špra.jca. Druge člane
komisije bo imenoval kolek-
tiv E>10
Vrh t«ga bo skupščina
opo2K>rila pristojne republi-
ške organe na stan.je v obeh
kolektivih in zahtevala re-
šitev nekaterih predpi.-^ov, ki
zavirajo normalno delo ko
lektivov.
Kot rečeno je bila .skup-
ščina kot odmev na nekate-
re kritične misli odbornikov
na prejšnji seji .ssznanj'sna
z delom in problematiko po-
staje milice v Celju. Delo.
ki ga opravi,ia.jo celjski rai-
ličniki, je ogromno, lahko
bi bilo večje, če bi in\oli /л^
sedeña v.sa prosta delovna
mesta. Zasedenost je nam-
reč samo 50 odstotn i. V tem
dejstvu pa tičijo s'ivni pro-
blemi. In še to — skupšči-
na se bo morala slej ko prej
odločiti za ustanovitev tako
imenovanega komunalnega
nadzorstva, katerega čla-
ni bodo morah skrbeti zlasti
za izvajanje občinskih odlo-
kov.	M. BO>:re
PO POTEH
I. CELJSKE ČETE
v nedeljo, 21. inaja 1972 je Mla-
dinski odsek planinskega dntótva
Celje organimrah pohod v spomin
I. celjski četi in njenim borcem,
ki so v najtežjih dneh NOB da-
rovali svoja življenja za svobo-
do. Pohod je bil že trinajsti po
vrsti in je postal tradicionalen.
Udeležilo se ga je pi'eko sto mla-
dih planincev, predvsem iz osnov-
nih celjskih šol, âtox in planin-
skega društva Velenje, ki je le-
tos prvič sodelovalo v tako veli-
kem številu. .Smer pohoda je bi-
la Celjska koča Resevna nad Šent-
jurjem. Med potjo so se udele-
ženci ustavili pri spomeniku paxî-
lim pri Svetini, kjer so učenci
osnovne šole I. celjske čete izved-
li krajšo komemoracijo. Po tem
so krenili na eno in pol umi po-
ti proti Resevni in na planinskem
domu tako pohod zakl.iučili. Po-
hod je u.4pel, tudi številčno, kar
ponovno dokaaije, da mladi sfpo-
àtujejo bridicijo NOB.
DANIEI. MAJCEN
16. stran
NOVI TEDNIK
St. 21 — 25. mai ISTJ
Oh dnevu mladosti govorijo
LEPO Ml JE
Boris Mlinar
Veselje ga' je pogledati,
in če izmenjaš z njdm be-
sedo, dve, si srečen še
bolj.
Boris je fant, da malo
takih. Čeprav se bo šele
v sredini julija srečal s
petnajstim letom, je našel
samega sebe pa tudi svoj
cilj. Ima ga in ve, kaj
hoče. To pa je za takega
fanta veliko.
Boris Mlinar obiskuje
osmi razred osnovne šole
»Bibe Röcka»« v Šošta-
nju. Je odlijčnjak, svojega
konjička j)a je našel tudi
v dopisovanju. Lahko bi
rekli, da je zvesti sodela-
vec našega tednika.
»Zakaj si se odločil za
dopisovanje?«
»Ko sem videl nekatere
sošolce in driige, da pi-
šejo v časnike, sem se
odločil tudi sam. Izbral
sem Novi tednik. Ni mi
žal.«
»Pišeš še kam drugam?«
»Samo enkrat sem in
nikoli več. Tedniku bom
ostal zvest!«
»Kmalu boš pred novo
odločitvijo. Osnovnošolska
obveznost bo kmalu za
tabo, in potem?«
»Odločil sem se za gi-
rrinaziijo.«
»Kaj pa pO maturi?«
»No, do takrat je še ne-
kaj let, navzlic temu se
mi zdi, da se bftm odlo-
čil za novinarstvo. Zani-
ma me in zdi se mi, da bi
v tem poklicu uspel.«
»Kaj pa prosti čas?«
»Kolesarim, fotografi-
ram ... razen tega sem
sekretar občinske konfe-
rence klubov OZN v Ve-
lenju. Tu sem se tudi sre-
čal s pisalnim strojem.
Učim se pisati. Zdaj po-
rabim dve uri za eno
stran. Jutri bo že bolje.«
»Boris, mlad si, kako
dožiivljaš svojo mladost?«
»Lepše mi ne more biti,
kot md je! Doma se do-
bro razmnemo, v šoli je
vse v redu pa tudi drugo
delo me privlači.«
MB
RAD DELAM
Tako je dejai Јапко Va-
ber, mladi strojni ključav-
ničar v šentjurskem Alpo-
su. Sem je prišel v služ-
bo 1. aprila 1970 in je
na svojem delovnem me- '
stu kar zadovoljen. Ne sa-
mo to — sploh mu je
všeč v tem k<ilPktivu in
rad dela. Letos je še kon-
čal delovodsko šolo v Ce-
lju pri Delavski univerzi.
Kot otrok si je želel biti,
ko bo odrasel, inženir, pa
še kaj drugega, zanimive-
ga. Zdaj je dosegel druga-
čen рокИс, vendar je pri
svojem delu zadovoljen.
Zaenkrat stanuje pri svo-
jih starših, je pa poudaril,
da ko se bo oženil in imel
svojo družino, bi rad imel
tudi svoje stanovanje. Za-
to stanovanjske problema-
tike še ne pozna, vsaj
pobUže ne in v taki obliki,
ko le-ta pokaže prave zo-
be.
Prosti čas preživlja s
prijatelji pri Ljudski teh-
niki, ki je v Šentjurju
kar dobro razvita. Hobi pa
m.u je popravljanje lastne-
ga avtomobila, s katerim
bo, če bo finančni polo-
žaj ugodei;, krenil z druž-
bo na dopust proti morju.
Drugače pa je sicer v
domačem kraju primoran
zahajati v kavarno in na
kakšen ples. Pričakuje, da
bo v Šentjurju ob dnevu
mladosti in rojstnem
dnevu predsednika Tita
kakšna velika prireditev
in sploh je mnenja, da
Janko Vodeb
.šentjurska mladina ni pre-
več zaspana, kot je to po-
nekod drugod.
O daljših načrtih še ni
razmišljal in je tudi kar
dobre volje izjavil, da se
»jutri« še ne namerava
poročiti, čeprav tudi s tem
ae bi rad predolgo odlašal.
dm
GLASBA
PLEMENITI
ČLOVEKA
Imeti pred seboj Karla
Rrpčimfl.. oimnaziica in
gojenca celjske glasbene
šole, pomeni imeti pred
seboj prijetnega in pred-
vsem razgledanega sogo-
vornika. Morda na zimaj
ne vzbuja podobnega vide
za in zaradi tega je ta
ugotovitev tembolj prijet-
na. Posebno se razvname
pri pogovoru o njegovem
konjičku, ki mu bo mor-
da še kdaj рмзкИс — o
glasbi.
Je dijak III. razreda gi-
mnazije in »osmošolec« v
glasbeni šoli na oddelku
za klavir. V zadnjem času
''e je oprijel tudi timpa-
nov, s katerimi pridno
muzicira tudi pri Celj-
skem godalnem orkestru.
O sebi govori nerad, pa
vseeno sem zvedel sko-
raj vse, kar me je za-
limalo o njem — mladem
in obetajočem celjskem
glasbeniku.
»Veste,« pravi, »še vedno
oiham med matematiko in
glasbo. Ce se bom opri-
jel glasbe, bo to gotovo
dirigiranje. V čem je pri-
vlačnost dirigentskega po-
klica? Dirigent se mora
približati čustvom, ki jih
je v določeno skladbo
vlil umetnik. Z orkestrom
so te možnosti še večje.
Zato me veseli delo or-
kesterskega dirigenta. Si-
cer pa je glasba za mene
nekaj najbolj človeškega,
kar je lahko v človeku.
Glasba kot umetnost de-
la človeka plemenitejšega.
Pa ne mislim delati raz-
like med resno m zabav-
no glasbo. Doživeto in iz
srca je lahko komponira-
na ena in druga. In če
•■ega ni, je lahko ena in
druga slaba. Vprašujete
me, kakšen se mi zdi od-
nos mladine do glasbe?
Pravim vam — odnos mla-
dih ne samo do glasbe,
impak do umetnosti sploh,
je v veliki meri vpraša-
nje vzgoje. Današnja mla-
dina v večini nima pri-
Matematika ali glasba?
Karlo Bračun.
vzgojenega čuta, da bi
lahko ločila med pleme
nito in nečustveno
¿lasbo. Vzrok pa Je pred-
vsem v šoh. Ne mislim
na strokovni kader, ki nas
vzgaja, ampak na razne
»krojače« šolskega siste-
na, ki stalno krčijo ure
namenjiene estetski vzgo-
ji mladih ljudi. To pa je
îapostavljanje humanizaci-
je človeka.«
E.G.
Janus Golee
29
Padec Bihaća, ki je bil skozá desetletja glavni branik Hrvatske krajine, je
hudo zadel veis zahodni svet. V Avstriji in na Nemškem so izdajali letake, ki so
predstavljali trdnjavo in opisovali njen padec.
Medtem je zapustil Hasan paša Bihač in krenil po dolini Une proti severti
v Petrinjo. Po bližnjem Brestu je zbiral ban Tomaž Erdedi večjo vojsko. Prišlo
je 2000 štajerskih domobrancev pod raznimi kapitani. Ban je imel s seboj svojo
običajno bansko četo 500 mož in domobrance iz Slavonije. Vsega skupaj je bilo
pri Brestu okrog 3000 vojakov. Hasan paša je dal zgraditi pri Peitrinji most čez
Kolpo in se je bližal banu s 7000 možmi. Ker je bü v premoči je obšel z enim
delom krščanski tabor in prijel od strani bana tn Štajerce. Pretila je nevarnost
obkolitve. V tem trenutku razvije ban krajevni prapor, ki mu ga je bil poslal
sam cesar, da ohrabri vojake za napad. Tudi to je bilo zaman. Ko vidi Erdedi,
da niti krajevna zastava ne pomaga in da je preveč Turkov, zamenja konja ter
pobegne čez vodo. Za njim beže huzarji in mnogi Štajerci.
Kar jih je ostalo, so jih Tvirčini posekali ali ujeli. Zaničljivo je rekel po-
zneje Hasan, da ne ve, ali je premagal vojake ali »kramarje«. Sultan je poslal
zmagovalcu častno sabljo.
Neposredna posledica poraza pri Brestu je bila ta, da so plenili Turki tri
dni neusmiljeno po Turopolju. Potem Je Hasan zopet mislil na svoj prvotni
sklep, osvojiti Sisak. Dne 23. julija je začel oblegati trdnjavo, katero so branili
zagrebški kanoniki Nikolaj Mikac, Blaž Gjurak in Matija Fintič. Turki so se
hoteli polastiti Siska z izdajo in so pridobil nekega vojvoda Marka, da prego-
vori posadko, naj se poda prostovoljno in prizna sultanovo oblast. Nakana ni
uspela. Zaradi tega je začel Hasan obstreljevati trdnjavo. Dne 25. julija je po-
slal poveljnik Mikac generalu Štefanu Grasweinu v Koprivnico te-le besede:
»Danes so naskakovali Turki trikrat zunanja vrata Siska in okope. Nekaj hlap-,
cev so postrelili in smo jih pokopali, nekaj so jih pa težko ranili. Vse je Turek
zlomil in pokončal. Zdaj strelja s Kacijanarico, z velikimi banu odvzetim topovi
in 16-timi kanoni tja, kjer je shranjen naš smodnik. Porušil je že pri stolpu 12
komolcev zidu na daljavo. Tudi kos novega zidu je že podrl. Na bregu Kolpe
proti gradu je naredil 16 močnih okopov, da strelja iz njih ves dan na zidovje.
Tudi iz drugih okopov, napravljenih na poti proti stražnemu stolpu, je naredil
veliko škode. Osemdesetkrat je ustrelil danes s topovi. Pet naših je mrtvih, brez
onih ki so na braniku,, tudi ne štejem žensk in otrok. Smodnika in živeža so
prinesle Turčinu kamelle 40 tovorov. Prisegel je, da ne odide, dokler se ne
tidamo in dokler se bo poznalo, kje je stal Sisak. V takem slovesu ne maramo
biti kakor Lamberg. Slavno ime hočemo ohraniti pred svetom, kakor smo je
imeli doslej. Pomagajte nam za božjo voljo vi, polkovnik Hrvatske in upravitelj
Slavonske krajine.«
Hasan paša vendar ni mogel dobiti Siska niti s silo niti z grožnjami. Ko je
udarjal nanj pet dni zaman, je naenkrat prekinil oblego in pustošil hrvaško
ozemlje. V zadnjih dveh letih je osvojil in požgal v Krajini okoli 26 gradov
ter trdnjav in odpeljal v sužnost 35.000 ljudi. Zima je šele končala boje v ne-
srečnem letu 1592, ki je stalo kristjane toliko krvi in denarja, Slovencem in
Hrvatom pa zapustilo strah in trepet za bodočnost.
Napočilo je usodepolno leto 1593, tretje leto borbe za Sisak, ki je bil poleg
Karlovca še edini branik hrvatskih in slovenskih dežel, vse^ drugo je bilo v raz-
valinah ali pa v turških rokah. Padec te močne trdnjave bi bil odprl Turkom
vrata v osrčje naših planinskih dežel. Dobro pripominja zgodovinar Valvazor:
»Sisak je moral biti po načrtu Hasanovem tista vrv, s katero je hotel nase
pritegniti in podvreči štajersko in Kranjsko.« ^nako poudarja pomen Siska
slovenska narodna pesem, ki se glasi:
Ce Turek vzel nam Sisak bode.
Nam narobe vse., vse poj de:
Mest Ljubljana bo pokrajina
Dežela Kranjska turška drajiia.
Vse se je balo, da pride huda nesreča nad hrvatsko in slovensko zemljo
takoj, ko skopni sneg. Iz nekega zasebnega pisma lahko povzamemo, s kolikim
strahom so pričakovali ljudje, kaj bo prišlo.
»Zgubljen bi bil Sisak, pa tudi vsa Kranjska, ako bi ne bil Bog čudežno
pomagal. Ljubljančani so začeli bežati; drugim, zlasti ženskam in otrokom, so
svetovali, če pride sovražnik pred mesto, naj raje trumoma poekačejo v Ljub-
ljanico, kakor da bi bile oskrunjene od Turkov. Spominjam se, da sem vse to
večkrat slišal od stare matere.« Tako piše neki nepodpisani poročevalec.
Kljub temu je bila vnema za obrambo meje precej mlačna. Cesar Rudolf je
bil pač poslal že minulo jesen v Zagreb mejnega grofa Karola Burgavskega in
mu izročil nad vojsko vrhovno poveljništvo. A dolgo jesensko deževje je prisi-
lilo nekaj njegovih vojakov, da so se vmili domov. Le grofu Alfonzu Montecu-
culiju je ukazal Karol Burgavski, naj s svojimi 150 možmi preziçni v Novem
mestu. Toda Novomeščani so se branili teh vojakov, češ, da nimajo za njihove
konje krme in hlevov. Zato so morali ostati v Krškem. Mejni grof Burgavski je
zapustil Zagreb konec januarja. Na njegovo mesto je poslal nadvojvoda Ernest
Ruperta pl. Eggenberga, ki je bil izkušen general. Dal mu je naslov komisarja,
sam si je pa pridržal naslov vrhovnega poveljnika nad vsemi četami v Krajini.
Eggenberg je prišel v Zagreb v začetku februarja in začel zbirati okrog sebe
armado. Nadvojvoda Ernest mu je poslal 500 konjenikov pod vodstvom Mei
hiorja Roederna iz šlezije. Montecuculijeve vojake in nekaj solnograškega
moštva, katerega je izprosil sam od nadškofa. Nadvojvoda je obvestil 27. aprila
tudi kranjske stanove o preteči nevarnosti in jim ukazal, da naj odpošljejo
vojsko, ki bo čuvala deželo.
(Dalje prihodnjič)
It. 21 — 25. maj 1972
NOVI TEDNIK
17. stran
PREMALO
DENARJA
Na ¿adnji seji (Kjcliiske
veze za telesno kultmo Ža-
pc so (rtiravnavali in snrc.iv'-
i program dela OBZTK za-
eto 1972. Poleg te^-i s.) jio-
rdili tudi lanski zaključni
•ačun in sprejeli finančni
)lan za letošnje leto. Za le-
esnovzgojno dejavnost v žal-
)ki občini so občinski foru-
ni tokrat namenili <J3 tisoč
linarjev, z dohodki od kul-
iurnega dinarja, saldom
z lanskega leta in z ostalimi
johodki pa bo na voljo \se-
ra blizu 14 milijonov starih
dinarjev. Od te.ga ho približ-
io tretjino denarja na voljo
Dbčinski zvezi za iimkcional-
ne izdatke in stroške šport-
ne dejavnosti, ostali denar
pa bodo prejela društva za
svojo dejavnost
Osem društev TVD Tarti-
ran bo tako prejelo ."9.000
din, 11 šolskih športnih dru-
štev pa 12.000 din. Sedem
strelskih družin včlanjenih
T občinsko strelsko z^ezo bo
1Л svojo dejavnost prejelo
11.000 din, nekoliko manj pa
taborniki. Po »finančnem« za-
poredju si potem sledijo v
žalski občini kegijaški klub,
šahovski klub. planinska dru-
štva in Smučarski klub Olj-
ka v Andražu.
Zanimivo .je. da so društ-
va TVD Partizan, ki tekmu-
jejo v raznih rcpiihJlških li-
gah dobila npr. le 4.500 din,
kar verjetno ne bo dovolj ni-
ti za prevoze na гагпа šport-
na srečanja. Zato verjetno ns
bo nič čudnega, če se bo
zgodilo to, kar se je že več-
krat, ko so društva začela z
ligaškimi tekmovanji pa so
jih morala opustiti sredi se-
zone predvsem zaradi po-
manjkanja denarja. T« pa
je seveda za posamezna dru-
štva alarm, da si morajo v
največji meri pri zbiran,iu
finančnih sredstev pomagati
sama.
T. TAVCA«
Začela so se iekmovaaja
v slovenski orientacijski ligi.
Pr\o tako tekmovanje je bi-
lo pred dnevi na Koijaku
nad Mariborom. Udolc/ilo se
st' ga je skoraj 50 pionir-
skih, mladinskih in član-
skih ekip, iz vse Slovenije.
Vse ekipe so tekmovale za
pokal Kozjaka, člani pa po-
sebej v slovenski orientacij-
ski ligi.
Na orientacijskih tekmova-
njih tričlanske ekipe rešu-
jejo naloge iz prvi' pomoči
in orientacije, kjer s pomoč-
jo kompasa in zemljevida —
specialke iščejo kontrol-
ne točke na terenu. Tekmo-
valne proge so sp«»5iatî> po
hribovitem terenu in so raz-
ličnih dolžin, odvisno ka
te.çorije tekmovalcev.
V članski konkurenci je
na tekmovanju na Kozjaku
velik uspeh dose.ajla ekipa
PD Laško, ki je '/¡Јсај zaia-
di slabšega časa zase(:ll.i dru-
go mesto, tretji pa so biii
Velenjčani. Tekmovanja ?o
Se udeležile tudi tri ekipe
iz Cel,ja. Med mladinci in
pionirji so dosegli največ
Uspeha predstavniki Loč, Polj.
Can in Ruš.
Л. M.
Mladinci in mladinke At-
letskega kluba Kladivar CJe-
Ije so znova zmagali v tek-
movanju za atlstski pokal
Slovenije. V Celju so se po-
merile mladinke iz 15 klu-
bov, v Velenju pa mladmci
iz 14 klubov. Skupno pa bi
lahko rekli, da je nastopilo
okoli 300 mladih atletov.
V Celju je potekal hud
boj med kranjskim Trigla-
vom, Koprom in Kladivar-
jem. Vodstvo po panogah se
je ves čas preminjalo. Naj-
več točk za Kladivar so pri-
nesli Dermolova v teku na
60 m, skoku v daljino 583 cm
ki je nov republiški rekord,
vendar zaradi močne.ga vet-
ra ne bo mogel biti priznan.
Pavšerjeva je zmagala prav
tako v dveh disciplinah (na
400 m in 100 m).
Prav tako hud boj a pr-
vaka se je bil tudi v Vele-
nju. Mladi atleti Kladivarja
so zmagali samo z lil točka-
mi prednosti pred drugo
uvrščeno ljubljansko Olimpi-
jo, ki je bila favorit v tem
tekmovanju, če ne bi celj-
ski skakalci s palico Tkal-
čec, Orličnik, Graber in Ce-
rovšek preskočili največ, bi
jim tako prvo mesto šlo po
vodi. Ti skakalci so ekipi
prinesU kar 65 točk. Kova-
čič je bil na 1500 m drugi,
na 110 m ovire sta zable.ste-
la zopet Celjana Kotar in
Sambol, ki sta bila prvi in
drugi. Pomembno zma.go pa
je slavil tudi Sušak, ki je
vrgel kladivo najdlje. Tako
so mladinci in mladinke pri-
Najuspešnejši tekmovalki
v Celju sta bili Dermolova
in Pavšerjeva.
(Foto: T. T.)
borili dva dragocena pokala,
za kar gre vse pnzrian.je
mladim celjskim atletom in
njihovim trenerjem, če bo-
do v Celju s tem kadrom ta-
ko nadaljevali, bomo iaiiko
čez nekaj let v mestu ob Sa-
vinji imeli zopet močan član-
ski atletski kolektiv, ki bo
na vrhu jugoslovanske atle-
tike.
Med tednom je bilo na
atletskem stadionu Borisa
Kidriča v Celju področno
tekmovanje Celja za atlet-
ski pokal Slovenije. Nasto-
pilo je okrog 200 mladincev
in mladink. Obe ekipni zma-
gi so pobrali zastopniki celj-
ske gimnazije. Na tem tek-
movanju je presenetila od-
sotnost številnih srednjih šol
iz drugih občin, ki so se
prejšnja leta tega tekmova-
nja udeležile.
Za atletski šolski pokal
Slovenije pa je na občinskem
prvenstva Celja nastopi-
lo nad 280 pionirjev in pio-
nirk iz desetih osnovnih šol.
Na tekmovanju je bilo dese-
ženih nekaj dobrih rezulta-
tvo. Tako je pdonir čop iz
IV. osnovne šole skočil v vi-
šino kar 188 cm in postavil
nov republiški in državni
rekord za pionirje. PJkipno
je pri pionirjih zmagala IV.
osnovna šola, pri pionirkah
pa OS Hudinja.
TONE T'AVČAR

V počastitev Dneva mla-
dosti je Astronavtični in ra-
ketni klub Celje preteklo ne-
deljo organiziral interno tek-
movanje raketnih modelarjev
na poligonu Babno pri Ce-
lju. V kategoriji dvostopenj-
skih modelarskih raket je
bil prvi Samo Marine, ki je
prejel diplomo in praktično
nagrado v obliki modelar-
skih raketnih motorjev. Več
modelarsldh raketnih motor-
jev so prejeli za uspešen za-
ključek tečaja ■ tudi ostali
tekmovalci.
Pred kratkim so namreč
organizirali tečaj, na kate-
rem so obravnavali dokaj
široko področje iz osnov ra-
ketne tehnike, teorije mo-
delarskih raketnih mot-o-rjev,
izdelave športnih mode-
lov ter pravilnik raketnega
modelarstva. To je dokaj
dobra osnova za mlade ra-
ketarje, ki bodo delovali v
ARK Celje.
Sočasno pa je celjski ra-
ketni klub v Brežic.th pri-
redil astronavtično razstavo.
Zopet je prišlo do izraza že
tradicionalno sodelovanje z
vojaškimi oblastmi. Razstava
namreč obsega vrsto zanimi-
vih posnetkov sovjetskega in
ameriškega vesoljskega pro-
grama, pa tudi naicaj zani-
mivih eksponatov ¿í.RK Ce-
lje. Tako lahko beležimo
kljub skromnim sredstvom,
ki so jim na razpolago, pre-
cejšnjo aktivnost celjskega,
raketnega kluba, ki je sled-
njič tudi družbenega pome-
na.
športne vesti iz
savinjske doline
Ob dnevu mladosti je pod po-
kroviteljstvom ZMS v Žalcu tam-
kajšnji šahovski klub priredil si-
multanko mojstra Jožeta SiSke,
z 18 šahisti. Mojster 'je 14 partij
dobil, izgubil s Cilnàkom, remizi-
ral z Dolarjevo, Debevcem in O-
žirjom. Trije najuspešnejši so do-
bili v daT lepe šahovske garni-
ture.
v savinjskem derbiju II. republi-
ške odbojkarske lige so odibojkaši
Partizana Braslovče prema.gali v
Semipetru istoimensko ekipo s 3:2.
Srečanje je vodil sodnik Obrsnel
iz Maribora pred 200 gledalci.
Za dan mladosti so v Braslovčah
pripravili šahovski brzotumir, ki
se ga je udeležilo 16 šahistov iz
Celja, 2alca, Šempetra, Prebolda,
Pariželj, Polzele in Braslovč. Zma-
gal je Ojstrež (Celje) s 13,5 toöke
pred Ra.nzingerjem (2alec) 11,5,
3. in 4. mesto si delita štorman
in Skok (Šempeter) po 11 točk
itd.
v П. kolu občinske rokometne
lige so bih doseženi tile rezulta-
ti: Braslovče — TVD Partizan
Probold 17:17. Petrovče B — Ža-
lec 10:23, SSD Prebold — Šem-
peter 21:20. Griže so bile proste.
Košarkarji Žalca so v nadalje-
vanju II. republiške koáarkaske
lige gostovali v Slovenjskih Konji-
cah in srečanje z ekipo Konusa
izgubili z rezultatom 77:S1 (33:28).
Najboljši strelec pri Konusu je
bil Krope 27, pri Žalcu pa Ram-
šak s 30 koši.
Rokometaái Petrovč so v nada-
ljevanju štajerske rokometne lige
doma izgubili srečanje proti ekipi
Kroga s 13:26 (7:10). Najboljši
strelec na teikmi je bil domačin
Kline, ki je dosegel 7 golov. Sre-
čanoe je volil Plahuta iz Cüelja
pred 150 gledalci.
Občinski komite zveze mladine
Žalec je pripravil za dan mladosti
košarkarski turnir, katerega se je
udeležilo 5 ekip. V finalni tekmi
ie 2alec premagal Prebold z
39:34 in osvojil prvo mesto.
T. TAVĆAR
smučanje
Smučarji Li.bele, Aera in Nivoja
so se že v drugič pomerili v tra-
dicionalnem smučarskem srečanju
na Okrešlju. Borbe so bile izred-
no zanimive in izenačene. Zmaga-
li pa so tokrat 5ти0ал-јј Nivoja,
ki so zbrali 365,4 sekunde pred
Aerom 358,8 in Libelo 374,6 se-
kunde.
V posameznih disciplinah so bi-
li doseženi sledeči rezultati: 2en-
•ske: Naraiks (Nivo) 40,1, Juvan-
čič (Libela) 40,5, Planteu (Aero)
47,4. Starejši člani: Nunčič (Ae-
ro) 31,6, Rožič (Nivo) 33,5, De-
beljak (Aero) 34,6, Tanjšek (Li-
bela) 34,8. Mlajši člani: L'Jžnik
(Nivo) 31,9, Cvahte (Nivo) 31.9,
Zimšek (Libela) 32,1, Kramer (Ni-
vo) 32,2, Rozman (Libela) 32,4.
J. K.
šmartno vodi
Tekmovanje na področju celjske
nogometne podzveze je v polnem
teku. Srečanja v 16. kolu v 1.
skupini sc se končala z nasled-
njimi izidi: Šmartno — Ljiibno
3:2, Opekar — Žalec 2:1, Vojnik
— Brežice 0:2, Papimičar — Celu-
lozar 0:4, Osankarica — Senovo
0:0
_rokomet
v nadaljevanju tekmovanja \ drugi zveam bgj so celjski roko-
metašj gostovah v Zagrebu proi. Metalcu in izgubili z golom raz-
like — 15:16 Celjani S( nastopili oslabljenj orez Lubeja (zaradi
poroke) m Pučka, kai se je poseivno poznalo pr. obrambi. Najbolj-
ši strelec v celjskj vrst- je bil tokrat Telič, k' pa je ravno v odlo-
čilnem trenutku zastreljal sedemmetrovko. SIcer pa je celjska eki-
pa še vedno najbolje plasirani slovenski predstavnik v tem tek-
movanju
košarka	~
BRANIK (MARIBOR) : CELJE ■J6:87 (41:.'?0)
Tudi na tretjem letošnjem gostovanja, tokrat v .Mariboru, so
(Celjani zabeležili novo amago, ki pa jt bila dosežena z veliko te-
žavo. Mariborčam so namreč vodili celo tekmo vse do 5 minut
pred koncem tekme ko so Tone Zma£;o, Miloš Sagadin, Erjavec
in Jerič zaigrali tako kot znajo m deklasirali nasprotnika. Branik
je zaigral zelo podjetno, vodil je veôj' de. t-ekme z 10 do 12 točka-
mi razlike, na koncu pa so Celjam odlično zaigrali v obrambi in
s protinapadi dosegli koš za košem. Po tem koIu je (ïelje še edina
neporažena ekipa in vödj na lestv.ci. Najboljšo igro v Mariboru je
prikazal Zmago Sagadin, koše pa so dali. Zmago Sagadin 26, Tone
Sagadin 24, Miloá Sagadin 12, Jerič 13, Erjavec 4, Leskovar 6, Div-
jak 2
Področna štajerska liga za mladinke (ЖиЕ : KONUS 33:28.
Medobčinska koèarkar.4ka liga: СЖХјЈЕ »B« : SSD PREBOLD
77:73.	JANEZ CEPIN
iČARAlF
Tudi letošnje republiško prvenstvo v karateju so priredili Ce-
ljani. Organ:zacija je bila izredno doDra, toda slabi sodniki so pok-
varili tekmovanje. V finalu tekmovanja so večkrat oškodovali tek-
movalce, posebno pe Oliane Zlasti Čanžek je bil oškodovan in
tudi Gobec je izgubil naslov prvaka potem, ko je Dil mnogo boljši
od svojih nasprotnikov
Celjan' so kljub temu lahko zadovoljni. Osvojili so štiri druga
in štiri tretja mesta Pohvaliti pa moramo tudi tekmovalce Rim-
sikim Toplic, k. so osvojili dve tretji mesti Od Celjanov so v fi.:a-
lu izgiubili; Kolar v lahk- kategorij:. Gobec v težki in absolutni
kategoriji ter Jakhel v srednji kategoriji. Tretje mesto so osvojili
Suhodoljčan (Rimske Toplice) v lahki, čanžek v težki, Spiljak in
Antlej v srednji ter Denži^ ir Paradižnik v absolutni kategoriji.
j u b o
Cüeljski judoisti kluba »Ivo Reya« bodo v prihodnjem letu tek-
movali v drugi republišic. ligi v' zadnjem kolu namreč niso osvojili
pričakovanih točk v srečanju -v Ljubljani. Cîeljani so nastopil; v
pofpolni postavi in izguibih proti Siški 2:3 a0:13), ter se boril: ne-
odločeno 3:3 (23:27) proti Nagaoki. Točke za Celje so priborili
Tanjko, Marjš in Vignjevič v srečanju proti Nagaoke. ter Drozg
in Seles prot,i šiški.
odbojkà
ženska vrsta Partizana Gaberje je tokrat počivala. Zato pa so
mnogo bolj pomembno tekmo igrali fantje Gaberja. V odločilnem
srečanju proti Savi so se borib za tretje mesto na razpredelnici.
Srečanje so pričeh nekoliko nezbrani, in to ie bilo dovolj, da so
izgubili prva dva seta Pozneje so se sicer popa-avili, toda za miago
je bilo premalo. Zmagab so gostje z rezultatom 1:3 (—11, ^12,
13, —14).
"avtomobilizem
Avto-moto društvo Slavko Slander iz (3elja bo v soboto priredil
drugi avtorally za »Nagrado štajerske« To je ena od petih tekmo-
vanj za naslov republiškega prvaka v turističnem razredu rallyja.
Celotna proga je dolga 220 kilometrov. Start bo pri domu AMD
Slavko Slander, cilj pa na (Celjski koči. Celjani nastopajo z močno
vreto.
Jahalni Wörj
Celjska ekipa tekmovalcev v preskakovanju ovir je dosegla v
Novem Sadu nov uspeh. V brzinsliem pieskakovanju kategorije C
je Mesarič na Legentu dosege presenetljivo najboljši rezultat in
povedel. Njegov kiubski kolega Rančigaj pa je zmagal v kategoriji
A prav tako v brzinski preizkušnji. Sk^^aj srta sedaj v generalni
uvrstitvi med najboljšimi jugoslovanskimi skakalci.
Rančigaj si deli skupaj s Proieličem prvo mesto, abral je 38
took, dočim je Mesarič na četrtem mestu s 36,5 točkami.
dviganje uteži
Trije celjski dvigovalci utež: so sodelovali kot člani republiške
reprezentance na turnirju Alpe Adria v Udinah. (Celjani so potrdili
svojo kakovost ш dosegi.i pričakovane rezultate. Jože Urankar je
dvignil 422,5 kg, SlavKO Uranka; 360 in Glaivač SCO kg. Žal Jožetu
Urankarju ш uspelo doseči olimpijsko normo v triatlonu, čeravno
je dosegel svoj najboljši letošnji rezultat.
tenìs~
Igralci tenisa pri HDK (3el'ii nadaljujejo s svojim tekmoTranjem
v republiški ligi. V soboto je Branik ITI. premagal drugo celjsko
vrsto 3:0, v nedeljo pa Branik IV najboljšo celjsko vrsto prav tako
3:0. v igri smo opazili, da Celjam še nimajo dovolj vadbe na pla-
nem, kajti zaradi Siabega vremena vadijo le v d-zorani. Zato pa
lahko pričakujemo uspeh šele v naslednjih kolih. Za celjsko mo-
štvo so tekmovali D. Godnik Pipan, Leskovar, ter Simonač in
Stoj an.
^nogomet
Olimp je doma v izredno lep. tekmi premagal vodečega v conski
ligi. Kovinarja iz Martore kai z 2:0. Zadetke za Celjane sta dosegla
Kolšek avtogol in Ubavič S tem uspehom so se Celjani izenačili s
Steklarjem na drugem mestu Ostali rezultati celjskih predstavni-
kov so: Dravinja — Steklar 3:i Šoštanj — Beltinci 0:0. Na razpre-
delnici je Stekla: drugi, Olimp tretj', Kovinar Store četrti, Dra-
vinja peta in Soštany de.=e^i
v Mestnem park-u v Celju .se je končal turnir v malem nogo-
metu posvečen dnevu mladost: Organizator VP 8164'17 je turnir
odlično priredila. Zmagaid pa je ekipa Gaberja pred Udam:kom,
Grofijo in Gaberjem 1939.
hokej na travi	'
Gaberčani so ponovno osvojili le polovico izkupička v srečanju
proti Zagrebu doma na Skalni kleti, ¿rali so -zelo dobro, imeli si-
cer terensko premoč, katere pa žal mso znali izkoristiti. Tako so
celjski igralci v letošnji sezoni prikazali odlične igre, žal pa nimajo
v svojih vrstah dobrih strelcev. Gostje so tokrat prišli v vodstvo
takoj v začetku. Potem so domačini prevladali na igrišču, toda
šele v 63. minut; je Bon rezultat izenačil. Končni rezultat je 1:1.
18. stran
NOVI TEDNIK
St. 21 — 25. mai ISTJ
SREČANJE DOMOV
Zvečer 11. maja so se zbra-
li v dvorani Narodnega do-
ma v Celju gojenke in gojen-
ci Rudarskega šolskega cen-
tra iz Velenja. Doma steklar-
ske šole iz Rogaške Slatine,
Kmetijskega izobraževalnega
centra iz Medloga, Doma Ve-
re álandrove, Kajuhovega
dijaškega doma in Doma
Dušana Finžgarja iz Celja,
navzoči pa so bili ravnatelji
in vzgojitelji vseh domov.
Zbrali so se, da bi preživeli
skupen kulturni večer v po-
častitev dneva OF, praznika
dela in dneva mladosti.
Mladi, polni vere v bodoč-
nost in ustvarjalne moči, so
priredili pester kulturni
program. Likovna sekcija
Doma steklarske šole iz Ro-
gaške Slatine je pripravila
likovno razstavo. Gojenci
vrtnarske šole iz Medloga pa
zanimive in prijetne cvetlič-
ne aranžmaje.
S programom kulturnega
večera dijaških domov cel j
ske regije je prišla godba
Rudarskega centra iz Vele-
nja. Recitirali so gojenci in
gojenke Kmetijskega izobra-
ževalnega centra, Kajuhove-
ga dijaškega doma in doma
Dušana Finžgarja. Gojenke
Doma Vere šlandrove so pri-
pravile s pomočjo' gledališ-
kega igralca Bruna Vodopiv-
ca recital, v katerem se med
posameznimi recitacijami
prepletajo zvoki moderne
glasbe. Gojenci iz Velenja so
prebrali lastne pesmi s temo
o rudarskem življenju. Svo-
jo točko so lepo izvedli tu-
di gojenci iz Rogaške Slati-
ne, ki so predstavili make
donsko, srbsko in slovensko
narodno pesem. Nastopil je
še pevski zbor iz Kajuhove-
ga doma pod vodstvom go-
jenke Vide Kolar, ki je za
svojo požrtvovalno.st prejela
nagrado. Godba iz Velenja je
program tudi zaklučila. Vsi
obiskovalci so bili nad pro-
gramom navdušeni.
Kljub mnogim dejano-
stim, od športnih, vse tja do
kulturnih, se gojencem zdi
včasih življenje v internatih
preveč enoliko. Sklenili so,
da si ga bodo v prihodnje
s požrtvovalnostjo in trudom
ustvarili še lepšega. Taka
prizadevanja so se že poka-
zala na raznih meddomskih
tekmovar.jili in predvsem
na tem večeru, želijo, da bi
kulturni dan domov celjske
regije postal njihov tradicio-
nalni praznik.
SILVA POCiOREVC
V zadnjih dneh je bilo v zgradbi nove šole v Rogaški Slatini občinsko tekmovanje ekip prve
pomoči, ki se ga je udeležilo osem skupin s po šestimi ljudmi. Tekmovanje je organiziral
oddelek za naródno obrambo skupaj z občinskim odborom Rdečega križa v smislu sploš-
nega ljudskega odpora in civilne zaščite. Tekmovanje je bilo hkrati mišljeno že kot dopol-
nilni pouk.
Ekipe so v Rogaški Slatini tekmovale v praktičnem in teoretičnem delu. Zmagovalna ekipa,
ekipa Rogaške Slatine, bo odpotovala na republiško tekmovanje v Ilirsko Bistrico. Tekmo-
vanje ekip prve F>omočj je zaradi dobre organizacije dobro uspelo v splošno zadovoljstvo
starešinskega kadra.
S¿ Konjice
REGIJSKO
POSVETOVANJE
3«. ma.ja bo v Sbiven-
skih Kon,jitah prva skup-
na se,ja svela osmih občin
in medobčinska se.ia sindi-
katov te.ga obnioč.ja. Ob-
ravnavali bodo tro,je po-
membnih vprašan.], ki so
trenutno na.jbol.j pereča.
I)irektt)r SDK i/. ííel.ja bo
poročal o rezultati hposlo-
van.ja gospodarskih orga-
nizaci.} v prvem tromeseč-
ju. Debata bo tekla še o
zdravstvenem zavarovanju
kmetov in delavcev. Raz-
pravljali pa bodo še o sta-
nju ter nadaljnji stopnji
razvoja sredn.jega in višje-
.ga šolstva na celjskem ob-
močju.	Л^ L.
SINDIKAT
NA LISCI
V	Li.sei nad Sevnico ,je
bil pretekli teden posvet
predstavnikov občinskih
sindikalnih svetov in med-
občinskih odborov sindika-
ta iz Cel,ja, Zasav.i'a, Po-
sav.ja, Dolenjske in Bele
krajine. Obravnavali so ra-
zlična organizacijska, fi-
nančna in kadrovska vpra-
šanja ter naloge sindikal-
nih organizacij v pripra-
vah na .jesenski kongres
slovenskih sindikatov.
Ugotovili so, da .je bila
povezava med posamezni-
mi regijami dobra, lahko
pa bi sistem informiranja
še izpopolnili, kar bo v
bodoče treba tudi narediti.
Tudi glede članarine so
bili enotni, da ,је delitev
med različne sindikalne
organe pravilna
V	teku so že priprave za
osmi kongres zveze sindi-
katov, ki bo predvid()ma
meseca novembra. Najvaž-
nejša je pri tem izbira
kandidatov, ker mora.jo
priti v vodstvo res sposo-
bni delavci
TEŽAVE Z OBLEKO
Ker se bliža konec šolske-
ga leta (obiskujem 8. raz-
red), sem tudi jaz pomislila
na obleko, ki bi bila primer-
na zame.
Stara sem štirinajst let in
pol, visoka 168 cm, težka 57
in pol kg. Imam srednje
dolge kostanjeve lase in si-
vo zelene oči. Sem morda
predebela, da bi nosila oble
ko nad koleni? Ali so take
obleke zame? Noge imam le-
pe, tako pravijo.
še kozmetični nasvet bi
rada! Imam pubertetniške
mozolje. Povejte mi, svetuj-
te, kako bi si jih odpravila
vsaj za en dan, saj veste, va-
leta ... Ne bom obupala za-
radi njih, kot nekatere, a ra-
da bi bila brez njih vsaj
dan ali dva.
NATAŠA
Tvo.je mere so za kratko
oblekco, saj vem. da bi bila
rada udvorljiva in ljubka, či-
sto pravilne. Nisi predebela,
zato si lahko privoščiš vse,
kar si želiš. Tudi ti bo vsa-
ka pristojala, izogibaj se le
temnih in zamolklih barv.
Pobrskaj po modi za mlade
in izberi nekaj na pol sveča-
nega, nekaj takega, kar boš
lahko oblekla še po valeti,
ko bo svečanosti konec, ško-
da, da se nisi malo prej og-
lastila, ker drugače bi ti ob-
lekico skušala narisati. Po
vem ti lahko, da so letos mo-
derne svečane obleke iz lah-
kega materiala, svile, musli-
naali žoržeta. Posvetuj se s
šiviljo, če pa si ne boš znala
pomagati, pa nam še enkrat
piši, da ti bomo model na-
risali.
Kozmetičnega nasveta za
en dan ti res ne moreni da-
ti, lahko ti samo svetu.iem,
kako prikriješ mozol.je za en
večer. V drogeriji si kupi te-
koči puder, svojemu tenu
primeren, in se namazi. Za
svečane ure bo zbol.jšal tvo-
jo d«»bro voljo, ker ti bo po-
šteno prikril vse pore in mo-
zolje. Ne pozabi se po kon-
čani slovesnosti umiti in tu-
di za vnaprej ga ne uporab-
ljaj!
N\T.\ŠA
NOGE Ml ZATEKAJO
Sem že v letih (okoli 50 jih
štojem) in me zato mučijo
vsemogoče težave. Med dru-
gim tudi mena, saj se učeno
reče tako, če žensko zapušča-
jo moči, kajne? Naj povem'
2e dalj časa opažam, da mi
zatekajo noge, pa si ne vem
pomagati. Poskušala sem že
tudi z domačimi zdravili^ ki
jih navežem kot obkladke, a
vseeno otekline ne izginejo.
Za zdravnika nimam denaria,
pa še oddaleč sem. Prav bi
mi prišel vaš пasve^ rn'o
vas prosim zanj!
Petdesetletna s Kozjanskega
Spoštovana gos])a,
vaše zaupljivo pisemce me
je ganilo, a nasveta v /vezi
z vašimi oteklimi nogami
vam ne morem dati. Ne mo-
rem zato, ker ne znam, ne
smem zato, ker nis:Mn idrav-
nica. Tako vidite ,je s to
stvar.jo! Nujno .ie, da vas
pregleda zdravnik in on ugo-
tovi žarišče vdSf bolezni.
Pridite v Celje, javile se pri
nas in mi vam bomo uredili
tako, da boste isprejeti k
zdravniku, ki vas ho pregle-
dal in tudi za vaše »ženske«
težave našel rešitev.
N Vr .\-iA
\r
Ženin vsakdan
Letos nas poletje noče in
noče razveseliti s toplim
soncem. Zato bomo v hlad-
nejših pomladanskih dneh
rade oblekle suknjiče in hla-
če.
šolarke bodo imenitne v
platnenih hlačah z velikimi
našitimi žepi in zaplatami
na kolenih. K hlačam bodo
nosile najrai.ličr..ejše bluze.
(Črtasta bluza, ki jo naple-
tite same bo prijetna osve-
žitev).
Pepita ali pa kariraste
hlače z zavihki bodo rada
nosila suha in dolgonoga de-
kleta, zraven pa srajco v is-
ti barvi kot so pike (kvad-
rati) na hlačah. Zraven sra-
jce se bo čudovito podala
dvobarvna samoveznica.
V vrh mode segajo telov-
niki z »rokavi« v japonskem
stilu, velike pentlje, črtaste
hlače in suknjiči. Za telov-
nik lahko izberete volno ali
pa blago — volnen žoržet.
Bluza s širokimi rokavi in
pentlja naj bosta iz svile,
kajti ta model boste lahko
oblekle tudi za ples.
Črtast suknjič bo prista-
jal tudi nekoliko bolj pol-
nim dekletoiu. Posebnost
suknjiča je velik ovratnik,
ki je lahko črtast ali pa
enobs-rven. Ce bo ovratrik
enobarvCii, se bodo zraven
najbolj poc>a,le istobarvne
hlače.
VESELI MARTIN
Dvakrat, trikrat v tednu jo
primaha z Jedrti v Gotovlje,
v Žalec. Klobuk s širokimi
krajci, moder predpasnik gu-
mijasti škornji, v ustih čik in
na rdečem obratu rahel na-
smeh na plečih osemdeset
let, gre pa kot mladenič.
To je MARTIN KOZAR! Ro-
dil se je blizu Ormoža. Več
otrok je bilo v družini in že
kot otrok je moral k tujim
ljudem, moral je po svetu s
trebuhom za kruhom. Bil je
avstrijski vojak, med prvo
vojno je moral na rusko iron-
to. Ujeli so ga in srečal se
je z rusko revolucijo, z ra-
skim narodom, ki je dober
kot kruh, tako pravi Martin,
se široko nasmeje in nadalju-
je:
»Zdrav pa sem, hvalabogu.
Jem tudi rad, pomalem ga
pijem, delam, po ženskah rad
gledam, pri dohtarju pa še
nisem bil; moja zdravniška
knjižica je prazna. Penzijo pa
sem si pošteno priboril, to
pa. Delal sem na zemlji in še
delam in bom delal do smrti.
Menda še bom kak čas živel.
Zdaj mi nič ne manjka. Z Ran-
čigajevo Micko se kar zasto-
piva, včasih pa tudi katero
hudo rečeva. Pa mine. Kaj
bi se človek prepiral za pra-
zen nič. če mi pa ne bo kaj
»pasalo«, jo bom pa spet mah-
nil po svetu. Ho, dela se ne
ustrašim, peš hoje tudi ne.
In tudi berem rad, najrajši
časopise, tudi Novi tednik.
Ženil pa se ne bom, to pa ne.
Pri Micki kar tako živim. Zve-
čer si svetiva s petrolejko,
Micka bere, jaz pa poslušan.
Ko nama kramljanja zmanj-
ka, pa zadremljeva. Tako je
naše življenje.«
Za hip premolkne, presta-
vi čik in nadaljuje: »O, v Go-
tovlje pa rad grem. Nakupim,
kar je treba. Kaj pa je to:
uro dol, uro nazaj. Vmes pa
se v bifeju Novak ustavim,
pojem kako hrenovko, popi-
jem svojo merico, pokram-
Ijam z dolinci. Prešmentana
reč, pa tudi tista kelnerica
Slavica je od sile prijazna.
Čeprav sem star, o, pa se kar
pogovoriva. To mi je všeč.
Ponekod starejše kar odrine-
jo. Ja, skoraj bi pozabil. Rad
sem delal na polju, rad sem
kosil in podiral drevesa v goz-
du, najraje pa sem stregel
konjem. Konj, to je čudovita
žival, čeprav sem vedel, da
konji niso moji, sem jim stre-
gel kot lastnim. Sveali so se
v pomladnem soncu in sre-
čen sem bil, ko sem ssdel na
voz in Se zadri: Pram, Fuk-
sa-dija!
Pravijo, da bom učakal sto
let. Jaz tega ne verjamem.
Enkrat bo prišlo, pa me bo
stisnilo. Ampak zdaj sem še
kar na nogah. O, še bom ho-
dil v dolino, še ga bom zvrnil
kozarček, še bom delal in tu-
di kiklic ne bom puščal v
nemar, stara leta tudi zahte-
vajo svoje, vsaj jaz, osemde-
setletni fant tako mislim.
Imam prav?«
Seveda. Prijatelj Martin Ko-
zar. bodi zdrav še mnogo let!
ANEKDOTE
v neki filmski vlogi .le imel
Clark Gable tudi prizor, v
katerem bi moral biti za tar-
čo metalcu nožev. Igralec je
bil precej živčen.
»Poslušaj,« je rekel reži-
serju, »ti lahko govoriš, kar
hočeš, a ta prizor ni brez
nevarnosti. Kaj bo, če tisti
hip zgreši.«
»Prav imaš,« je odgovoril
režiser, »če se ti kaj zgodi,
kako bomo film končali? Naj-
bolje bo res, da ta prizor po
snamemo nazadnje.«
Italijanski slikar in časni-
kar Mino Maccari je bil s pri-
jateljem v bifeju in na lepem
mu je dejal:
»Ponoči sem dolgo premi-
šljeval o sebi. Skušal sem ijz
svojega življenja povzeti ne-
kakšno filozofijo in vse, kar
se mi je pasrečilo razjasniti I
o sebi, sem si napisal na tale
listek. Na, beri!«
Na listku je pisalo:
1.	Ne vem komu naj ne
verjamem.
2.	Imam malo misli in Š0
te so zmedene.
.3. Iskal sem zaposlitev, na-
šel sem delo.
4.	Imam družino, ki me
vzdržuje.
5.	Zelo težko dojemain, na
koncu pà ne razumem niče
sar.
Lepa gospa je priznala Pan-
ziniju:
»Jaz sem poosebljc-na od-
kritost, vsak lahko bere ^
moji duši kot v knjigi .<i
»Meni so bolj všeč platni;
ce,« je odgovoril ujedlji^
Fanzini.
It. 21 — 25. maj 1972
NOVI TEDNIK
19. stran
TONE
ČULK
70-LETNIK
Minuli ponedeljek Je
praznoval Tone Culk iz
2alca 70 rojstni dan. —
Kljub starosti pa je še ve-
dno zelo živahen in aktiv-
no dela pri Občinski zvezi
za telesno kulturo Žalec.
Tone Culk ima veliko za-
slug pri TVD Partizanu v
Petrovčah, saj je bil nje-
gov predsednik kar 21 let.
Za njegov jubilej mu če-
stita tudi športno uredni-
štvo radia in tednika Ce-
lje.
Tekst in foto:
T. TAVČAR
ZBOR UPOKOJENCEV
Pred dnevi so se zbrali na
občnem zboru upokojenci
občinskega odbora Društva
iipokojencev Celje. Ob nav-
zočnosti številnih gostov,
med katerimi moramo ome-
niti podpredsednika SOb
Celje Marjana Ašiča in di
rektorico Centra za socialno
delo Zofko Stojanovič, so
kritično spregovorili o pro-
blemih, ki jih občutijo upo-
kojenci. Predvsem niso za-
dovoljni z vrednotenjem mi-
nulega dela, ki zajema samo
sedanje zaposlene, kot da
upokojenci v preteklosti ni-
so nič opravili, čeprav je se-
danjost trud njihovih rok. Tu-
di niso bili zadovoljni z pre-
veliko togostjo pri valoriza-
ciji pokojnin. Le-te.se zvišu-
jejo letno enkrat, čeprav ce-
ne naraščajo, pa tudi osebni
dohodki, skozi vse leto,
sklad, ki ima sredstva za zvi-
šanje, pa zviša pokojnine še
za leto nazaj. Morala bi biti-
usvojena vsaj polletna valo-
rizacija pokojnin. Glede na
porast cen je potrebno, da se
zviša pokojnina vsem enako,
za enak znesek, ker so se
cene podražile tudi vsem e-
nako.
Huda graja je bila name-
njena upokojencem, pred-
vsem tistim z visokimi po-
kojninami, ker ne najdejo
poti do svoje organizacije.
Kljub neštetim pozivom se
niso odzvali ter so še vedno
zunaj organizacije, saj je
včlanjenih v društvo le 68 %
vseh upokojencev.
Delo upravnega odbora ter
poverjeništev je bilho baga-
to in raznoliko. Posebej ak-
tivno dela pevski zbor, ki ga
vodi Rafko Gorenšek. Zbor
se bo 27. maja v počastitev
rojstnega dne maršala Tita
predstavil s samostojnim
koncertom, na katerem bo
prvič nastopil tudi mešani
pevski zbor. Žalostno je le
to, da mu merodajni prosvet-
ni forumi v občini namenijo
le beraški delež sredstev. Za-
zaradi pomanjkanja prosto-
rov stagnira knjižničarska
dejavnost, čeravno ima dru-
štvo obilico lepih knjig. Iz-
vedli so mnogo izletov, bilo
je mnogo posvetovanj in
tudi pri referendumu za sa-
moprispevek so se upokojen-
ci častno odrezali.
Skrbi jih neurejenost v
zdravstvenih ambulantah.
Menijo, naj bi se tu zopet;
uvajale številke, da ne bi
bilo nepotrebnega čakanja.
Mnogo si pa obetajo od uve-
dbe geren-tološke službe pri
Zdravstvenem domu.
Zahtevali so, da se ženam,
ki nimajo dohodkov in ne
pokojnine, ker niso imele
možnosti zaposlitve, da neko
priznanje za materinstvo z
dodatkom, kakor se izplaču-
je otroški dodatek, seveda
šele pri obsegu starosti 55
oziroma 60 let.
Na koncu so izvolili nov
upravni odbor, na čelu ka-
terega bo zopet poznani dru-
žbenopolitični delavec Ce-
lja, Tone Gabrič.
KARL ŠMAUC
vesti iz
rekreacije
Kcmčano je sindikalno
prvenstvo v kegljanju, na
katerem je nastopilo več
kot ШХ) tekmovalcev in
tekmovalk. Ciani so se po-
merili v disciplini 6 X 1(X)
lučajev, članice pa 3x50
lučajev. Ekipni vrstni red
je naslednji;
Člani: 1. AERO 2661, 2.
OBNOVA 2657, 3, PTT
2598, 4. ELEKTRO 2575, 5.
Železarna 2538 itd.
Članice: 1. železarna 601,
2. AERO .598, 3 OBNOVA
572, 4. SAVINJA .568, 5.'
INGRAD 5.53 itd.
Pri članih je bil najbolj-
ši posameznik Orešnik
Branko (Obnova), ki je
podrl 479 kegljev, drugi je
Urh Alojz (Aero) s 4в6
keglji, tretji pa je Rorc
(železarna) s 459 ke.glji.
Med članicami je bila
najboljša Urh Magda (Ae-
ro) z 233 keglji, druga je
Lesjak Majda, ki je podr-
la 211 kegljev in tretje me-
sto je osvojila Perper Mi-
lica z 205 keglji.
F. P.
Minuli teden se je priče-
lo sindikalno pi-venstvo v
odbojki za člane. V treh
ligah nastopa 23 ekip.
V prvem :n drugem kolu
so bili doseženi naslednji
rezultati:
i. LIGA
Aero : Železarna	2:0
Prosvela : Postaja LM 0:2
Aero : Prosveta	2:0
železarna Post.	LM 2:0
Ingrad : EMO	2:0
In.grad : Kiima	2:0
Cinkarna • EMO	2:0
Cinkarna ' Klima	2:1
i I. LKiA
PTT : Libela	2:1
PTT : Kovmotehna	2:0
Libela : Kovinotehna	2:1
Žična : Zlatarna	2:0
Toper : Zlatarna	2:0
F. P.
nogomet
Sindikalno- prvenstvo v
nogometu je v polnem za-
mahu. V prvi ligi vodi
Zlatarna s 6 točkami pred
ekipo Emo, ki ima 4 toč-
ke in tekmo manj. Tretja
je Kovinotehna s 3 toč-
kami itd. V drugi ligi je
prvi Ingrad s 6 točkami
kolikor jih imajo tudi
Merx in Tehnomercator.
Najboljši strelci:
I. liga — Kovačič (Ko
vinotehna) 4, Zvižej, Seni-
čar (EMO), Gaber, špes
(Zlatarna), Dobršek (Ko-
vinotehna), Domozet (Kli-
ma) 3 itd.
TI. liga — Maričič, Li-
povšek (Ingrad) 6, Hukič
(Ir^irad) 5, Hribernik (Li-
bela) 4, Priw^ek (ТМС) 4
itd.
F P
teden športa
v šoštanju
Preteklo soboto se je za-
čelo v Šoštanju pravo
športno vzdušje. Stekle so
namreč prireditve devete-
ga tradicionalnega tedna
športa. V nedeljo je bila
prijateljska rokometna tek-
ma med S loven j gradcem
in Šoštanjem ter ke.gljanje,
streljanje in tekmovanje
ŠŠD v namiznem tenisu.
V ponedeljek so pripravili
šahovski turnir, v torek
pa rokometni tumir ŠŠD
za deklice V sredo je bil
program pestrejši: pričel
se je košarkarski turnir
za dečke ter dvoboja med
moškimi in ženskimi eki-
pami Elektre in Torpeda.
Danes so na sporedu ko-
šarkarski, rokometni in
odbojkarski tumir, jutri,
v petek, pa bodo nastopi-
la v crossu vsa športna
moštva velenjske občine.
Ob 19. uri bo občni zbor
Partizana, kjer bodo raz-
delili p>okale ^ najboljšim
udeležencem .etošnjega te-
dna športa v Šoštanju. Na
republiškem turnirju za
pionirke, ki bo v petek in
soboto, bodo velenjsko ob-
čino zastopale mlade ko-
šarkarice osnovne šole »Bi-
ba Rock«,	M. B.
20. stran
NOVI TEDNIK
St. 21 — 25. mai ISTJ
poznamo zdravilna zelišča?
Sipek je dobro poznan grm,
ki zraste do 3 metre visoko
in raste po gozdnih parobkih,
na posekah, ob mejah, trav-
nikih, gmajnah v nižinskem
in gorskem svetu. Zahteva do-
bro gnojeno zemljo in veliko
sonca. šipek ima krat-
ko, debelo deblo, iz
katerega poganja šop
visečih šib. Deblo in veje,
zlasti mladike so v začetku
pokrite z gladkim, zelenim
lubjem, ki v starosti razpoka
Sibe imajo veliko kaveljča-
stih, srpasto ukrivljenih bo
die. šipek ima premenjalne.
lihopernate liste, sestavljene
iz pet do sedem lističev, eli-
ptične oblike. Zgoraj so tem
no zeleni, spodaj pa so sve
tlejši Grm se ponaša z so
razmeroma, velikimi rožnat(j
rdečimi ali belimi cvetovi, ki
prijetno dišijo. Plodovi so
jajčasti, živo rdeči s številni-
mi trdoluščinastimi oreški.
Meso plodov je kiselkasto,
sladko in nekoliko trpko, ši-
pek cveti junija in julija, pio
dovi pa dozorevajo v jeseni.
Nabiramo plodove (Fructus
Cynosbati), ko postanejo ži-
vo rdeči in so še trdi; pre.
več dozorelih in že mehkih .
plodov ne nabiramo, ker se
radi zmečkajo in pri sušenju
potemnijo. Plodove sušimo
cele, na topli peči (do SO^C)
ali pa jih najprej po dolgem j
prerežemo, jim odstranimo
plodičke, nato pa jih lepo po.
sušimo. Pravilno posušena
droga mora imeti lepo, pri.
rodno, škrlatno rdečo barvo.
Iz 2 kg sveže droge dobimo i i
kg suhe.
Šipek vsebuje v svojih pio-
dovih precej vitamina C, raz-
ne organske kisline, kot so ja-
bolčna, citronska, jantarje-
va, njihove rudninske soli, '
nekaj pektina, čreslovin itd,
Zaradi teh sestavin je upo
raba šipka zelo razširjena v
najrazličnejših oblikah tako •
kot marmelada, šipkovo vino
ter tudi čaj, sam in kot do-
datek različnim dobrim do-
mačim čajem. Ker vsebuje
precej vitamina C, je šipek
uspešno zdravilo zoper spo-
mladansko utrujenost, ostale
snovi, ki jih vsebuje, pa ugo-
dno delujejo na prebavo, po.
spešujejo izločanje seča ter ,
pri tem ne dražjio ledvic. '
Ljudska medicina priporoča
šipkov čaj pri težavah z leci-
vičnimi kamni, zlasti čaj iz
očiščenih šipkovih plodičkov. •
Ker šipkov čaj zboljšuje
okus, ga lahko dodajamo
vsem čajnim mešanicam, do-
ber čaj pa si lahko pripra-
vimo tako. da vzamemo šip-
kovih plodov, melise, malino-
vih lističev in lipovega cvet-
ja po enakih delih ter kuha-
mo tako dolgo, da zavre, in
takoj nato odstavimo. B. J.
It. 21 — 25. maj 1972
NOVI TEDNIK
21. stran
majhen kolektiv — veliki uspehi. podjetje osvaja sodobno tehnologijo in organizacijo dela. teme-
uit obračun s preteklostjo daje kolektivu svetle perspektive.
»Minerva« danes —- po-
djetje v žalski občirii z
najvišjim odstotkom po-
rasta proizvodnje. Kore-
nite spremembe v delov-
nih odnosih so omogočile
obstoj podjetja. Jasna
rientacija v proizvodnem
programu in maksimalna
izraba strojev ter visoika
delovna zavest zaiposlenáh
obetajo še nadaljnji uspe-
šen razvoj.
»Minerva« Žalec, p>odje-
tje, specializirano v pro-
izvodnji polietilenskih ce-
vi in spodnjih elementov,
je uspešno na tržišču.
Opuščeni rudniški ob-
rati v Zabukovici še sku-
šajo okolici vsiljevati vi-
dez revirja. Marsikateri
premogar še Ijuibosumno
gleda, kako se okolica
rudniških objektov prila-
gaja novi dejavnosti. Ve-
čina Zabukovčanov je na
prisotnost Minerve pono-
sna, saj jim daje delo in
kruh, daje pa tudi vtis
majhnega industrijsikega
PROIZVODNI
PROGRAM
SPE cevi iz visoko-
tlačnega polietilena
premera 20—63 mm
TPE cevi iz nizkotlač-
nega polietilena pre-
mera 75—300 mm
Za delovni tlak 6 in
10 atm. Po naročilu
delovni tlak poljubno.
kraja. Zaupanje v ime
ix>djetja z manj slavno
zgodovino se je že vrnilo
in lahko rečemo, tudi
trdilo.
Glede na poslovanje v
preteklosti je moral ko-
lektiv Minerve prebrodi-
ti veliko težav. Kakor
pravijo vodilni, so naj-
hujše že prestali. Podoba
Minerve, o kakršni bo te-
kla sedaj beseda, pa je
današnja.
Minerva Žalec ima ob-
rate in upravo podjetja
v Zabukovici. Nekdanji
prostori rudniške umival-
nice, garderobe in delav-
nàqe 2ia vzdrževanje so
spremenjeni v upravno
zgradlbo. Prijetni poslov-
ni prostori in delovno vz-
dušje so prvi korak do
PREDNOSTI
Majhna teža — eno-
staven in cenen tran-
sport — neomejene
dolžine — hitro pola-
ganje — upogljivost
cevi — nezahtevna pri-
prava terena — od-
pornost cevi na nizke
temperature, žarčenje,
kisline in luge — eno-
stavno in lahko spaja-
nje — odličen pretok
vode skozi cev — cevi
so odporne proti zaje-
dicvem — nizka cena
cevovoda.
resnice, ki jo v pogovoru
razodevajo delovni ljudje.
Zato bomo besedo prepu-
stili kar tistim, ki bodo
dejavnost najbolje pred-
stavili.
Direktor podjetja, Bo-
najo Leopold, dipl. ing.,
je preteklost podjetja ob-
ravnaval kritično, vendar
z veliko mero prizaneslji-
vosti. V sproščenem raz-
govoru je povedal:
»Minerva« je bila na
najboljši poti, da bi pro-
padla. Ce smo hoteli za-
gotoviti njen obstoj, je
bilo treba najprej razči-
stiti delovne odnose. Pri
tem je nadvse pozitivno
vlogo odigral ves kolek-
tiv, ki se je jasno in te-
meljito opredelil za po-
pvolno izključitev privat-
rdh interesov. Minerva se
je zinašla v materialnih
težavah, ki smo jih že
prestah.
Proizvodi našega podje-
tja so plastične cevi, ki
imajo široko uporabnost.
Surovina zanje je polie-
tilen, ki ga pretežno uva-
žamo.
Naša osnovna sredstva
so stroji ekstrudorji in
že malce zastareli. Za
vzdrževanje strojev in
predelavo kovin imamo v
sklopu podjetja strojni in
elektro obrat. Stroje iako-
riščamo do najvišje mož-
ne mere, saj tečejo sko-
rajda neprekinjeno. S
tem se znižujejo fiksni
stroški poslovanja, skladi
pa se večajo. Normiranje
posameznih del se nam
je bogato obrestoval. Za-
stoji v obratih so hitreje
odpravljeni. Delo na lini-
jah teče nepretrgoma, saj
delamo v štirih izmer..ah.
Najzgovornejše v porastu
proizvodnje bodo števil-
ke, če jih navedem. Od
leta 1970 do 1972 se je naš
bruto produkt občutno
povečal. Tako je znašal
leta 1970 0,8 stare mili-
jarde, leto kasneje že ce-
lo mihjardo več, letos pa
naj bi dosegli vsaj 2,2
milijajrdi.
Povprečje osebnih do-
hodkov zaposlenih je bilo
v preteklem letu čez 1,800
dinarjev. Razmerje med
najnižjim in najvišjim OD
pa je 1:4,2. Gibljemo se v
mejah družbenega spora-
zuma.
O perspektivi podjetja
je Bonajo Leopold, dipl.
ing., dejal še naslednje:
»V planu razvoja in pro-
izvodnje ostaneono pri
ceveh in strojnih elemen-
tih. Smo edini v Jugosla-
viji, ki v industriji plasti-
ke izdelujemo le cevi, e-
dini pa tudi v tem, da za
svoj proizvod napravimo
ustrezno količino spojr.e-
ga materiala. Le tako la-
hko zagotovimo uspešen
nastop na tržišču.
Želimo p>oatati proizva-
jalci cevi z lastnim pro-
gramom v jugoslovan-
skem prostoru. Obenem
pa proučujemo nova pod-
ročja, kjer bi se naše ce-
vi še lahko uveljavile. Re-
zultat teh raziskav bodo
drenažne cevi za izsuše-
vanje večjih obdelovalnih
površin in p>olietilen9kih
ploščic za hidrotehniko in
cevi za ogrevanje. Do
konca letošnjega leta bi
radi, tak je ttidi plan, i-
meli v pogonu še nekaj
dodatnih linij. Sedanje
kapacitete skladiščnih
prostorov bo treba pove-
čati tako za surovine kot
za končni proizvod. Dela
so v teku, prvi rezultati
pa že vidni.
Na vprašanje, kje so
vzroki za tako očiten na-
predek podjetja, je direk-
tor odgovoril skopo, a
prepričljivo:
»V produktivnosti, za-
vesti zaposlenih, v varč-
nosti materiala in časa,
v dobrih delovnih odno-
sih znotraj podjetja, v u-
poštevanju realnih eko-
nomskih možnosti in še
kaj«.
Marjan Zagožen, ing.
org. — tehnični vodja
podjetja, je med razkazo-
vanjem obratov podjet-
ja naštel še nekaj podat-
kov, ki Sve nanašajo na
kadre, proces dela in kva-
liteto izdelkov.
V i>odjetju je zaposle-
VZDRŽUIVOST
Delovni tlak 6 atm,
10 atm ali več
Mehanska trdnost
—	visokotlačnega po-
lietilena 129 kp/cm^
—	nizkotlačnega po-
lietilena 240 kp/cm^
Preizkusni tlak je
večji od 4 kratnega
del. tlaka.
Delovno temperatur-
no območje od 300 do
+ 650 C.
Življenjska doba nad
50 let.
nih 50 delavcev, kvalifika-
cijska sestava je ugodna:
vodilni kader je višje ali
visoke izobrazbe, v pro-
izvodnji pa je le 20 de-
lavcev nekvalificiranih,
ki zato opravljajo tudi u-
strezna, a potrebna dela.
Proizvodnja teče v šti-
rih izmenah — pet dni de-
UPORABNOST
SPE IN TPE CEVI
Za vodovode — za
toplovode do 600 C —
za plinovode — za od-
zračevanje — za ki-
slinske in bazične vo-
de — za kabelsko ka-
nalizacijo — za odpla-
ke.
la, dva dni počitka. Ta-
ka organizacija proizvo-
dnega procesa omogoča
največji izkoristek stro-
jev.
Cevi hi visokotlačnega
in nizkotlačnega polietile-
na v ustreznih dimenzi-
jah ter zahtevane dolžine
uspešno izpodrivajo kla-
sični kovinski inštalacij-
ski material. Vse kvahte-
te, razvidne s preglednic,
otavljajo še nadaljnji
prodor na tržišče. Z na-
šo proizvodnjo zalagamo
pretežno območje Slove
nije, z razširitvijo kapa-
citet pa bomo razširili
prodajo po vsej Jugosla-
viji. Prednost naših cevi
je tudi v tem, da zanj«
izdelujemo spojni kovinsk
in plastični material. Cev
večjih dimenzij termácn<
spadamo na terenu. Po že
Iji naročnika se naš ser
visni voz pojavi na tere
nu kjerkoli v Jugoslavij]
Treba je vedeti, da si de
laivci samá močno prizad«
vajo, da ne bi bUo večji!
zastojev, in so pripravlje
ni storiti več, kot od rujá]
zahteva gola delovna doli
nost. Delovni kolekti
Minerve je prizadever
Zaenkrat mmaano kriti<
nih upnikov in ne dolžn
kov. Veliko vlagamo
obratna sredstva. Perspel
tiva podjetja je v razš
ritvi proizvodnih kapac
teit, za kar naj bi dobi'
podporo družbe.
Pogovor s predsedniikoi
delavskega sveta je b
krajši. Zupane Albert, iz-
voljeni predstavnik kolek-
tiva, je domačih. O delav-
skem samoupravljanju je
povedal, da so pravice za-
poslenih spoštovane, da
sta upravni odbor in de-
lavski svet ključna foru-
ma, ki obravnavata pro-
blematiko podijetja. Ker
je kolektiv majhen, je v
delavskem svetu vehk
procent zaposleni. Kljub
temu, da je ta samoupra-
vni organ star šele eno
leto, je pokazal veliko zre-
lost'in odigral pomembno
vlogo pri ozdravitvi pod-
jetja.
Skrb za vsaikega posa-
meznika je velika. Zago-
tovljen je osebni dohodek
po družbenem sporazumu.
Regresirana imamo leto-
vanja. V ta namen гдро-
rabljajo dve IMV priko-
lici, ki bosta postavljeni
ob obali in bosta znatno
počenih stroške letovanja.
Zato ga lahko koristi sle-
herni delavec v Minervi.
Problem, ki pa ni tako
pereč, so tople malice.
Nekdaj so tople obroke
hrane dobivah iz gostišča,
ki zdaj ne obraituje več.
Ker je v podjetju vse na
izračunu rentabilnosti, si
za četrtino delavcev v eni
i2aneni ne morejo privo-
ščiti samostojne kuhinje.
Pri delu posvečajo veliko
skrbi. Ko so z nakupom
viličarja modernizirali
transport velikih in težkih
kolobarjev cevi, je bila
edina možna nevarnost za
hujše poškodbe izključe-
na. Vsi delavci v podjet-
ju so o važnejših sklepüi
DS ah UO seznanjeni, če
ne kot člana teh organor/
pa po zapisnikih sej, ki
imajo rezerviran prostor
na oglasni desiki.
So še problemi in tudi
ie bodo, a premagali so
najhujše. Čeprav so vsi
zaposleni zadovoljni z do-
sedanjimi uspehi, pa pra-
vijo, da je še veliko dela.
5. obletnica podjetja, ki
jo bodo praznovaU ob
koncu letošnjega leta, bo
kolektiv Minerve slavil z
velikim delovnim uspe-
hom, ki je nedvomno re-
zultat zdravih medseboj-
nih in dobrih proizvodnih
odnosov.
JOŽEF KAKER
Leopold Bonajo
Zupane Albert
It. 21 — 25. maj 1972
NOVI TEDNIK
23. stran
MLADI
MLADIM
V počastiU^v (KSfiiMlesetJetnice ro.jslva maršaln Tita
je bila pretekli teden v veliki dvorani NariMine^a duma '
v Clelju zanimiva prireditev |мк1 naslovom Mladi mla-
dim. V skoraj dveurnem programu so sodelovale ekiptv
ki so jih sestavljali pripadniki ILA, ш!а<И i/ Aera, pe-
dagoške gimnazije in Mladinskega kluba i/ Olja ter
beat ansambel Plaz. V okviru prireditve .¡e bil tu<li kviz
o maršalu Titu, v katerem so sodelovale v.se štiri eki-
pe. Prvo mesto .je d<)seKla ekipa JL.A, drugo ekipa pe-
dagoške gimnazî.je, tretja .je bila ekipa Mladiiiskeaa
doma, kot posledn.ja pa .je bila ekipa tovarne AERO.
Prireditev Mladi mladim .je organiziral Mlatlinski
klub Clelje v počastitev osemdesetletnice maršala lita
in meseca mladosti. Mladi mladim .je bila peta letošn.ja
javna prireditev, ki .}o ,je oruaiiiziral mladinski klub.
POD PLAZOM SKOPEČNEGA
Med Podsredo in Bistrico ob Sotli, v kraju Skopečno, se je utrgal plaz. Zato je
potreben obvoz čez Buče. Točno pod plazom je velika grapa, po kateri si utira pot
hitra Bistrica. Ob vodi je bil svoje čase cesarski mlin, ob njem pa v neposredni
bližini hiša dobro nam znane Titove tete Ane.
Ko sean se spuščal po
blatni grapi proti vodi,
ki je sicer nisem videl,
me je pa privabljalo nje-
no šumenje, sem srečal
na blatnem kolovozu
moškega in žensko. K
njunim nogam se je sti-
skal velik rjav pes, ki
sta ga gospodarja klicala
ker Peso. E ila sta to
Karel in Amalija Zivič,
na tabu njune bise pa
piše Trepče 45.
Hiša je videti bolj za-
puščena in pod streho
je še vidnih nekaj golo-
binjekov. Pa saj ni čud-
no, Karel mi je s po-
riosom povedal, da je
imel včasih sto petde-
set golobov. Danes ta
kraj ni videti tak — da
je tu živelo toliko ptic
miru. Kamor seže oko,
je ena sama divjina in
v očeh teh dveh samo-
tarjev se zrcali nemir.
Karel je prišel na svet
1907. leta v Pišecah,
kraj Podgorje. Povila ga
je mama Terezija, ki je
dve leti zatem umrla.
Očeta so klicali Anton,
bil pa je posestnik in
vinski trgovec, kasneje
pa v Zagrebu tudi »Zä-
hlkellner«. Karel pripo-
veduje, da se je ata o-
ženil še ankrat, vendar
je že leta 1912 umrl,
ker se je zastrupil na
črnem trnu. Od takrat
dalje je bil Karel živič
pastir pri tujih ljudeh.
Leta 1927 je spozmal A-
malijo, ki je bila rojena
1909 v Bistrici ob Sot-
li. Poročila sta se i.stega
leta v Bistrici.
Kljub svojim pastir-
skim opravilom se je
Karel uspel izučiti za
mlinarja v Pišecah pri
Mihi Prosevcu. Ta še
danes melje in ga bomo
predstavili v eni prihod-
njih številk. Kadar Ka-
rel ni imel dela v mli-
nu, je delal pri pekih.
1934. leta pa sta prišla
z Amalijo v Trepče, kjer
sta še danes in kjer je
imel mlin, ki je bil ne-
kdaj cesarski, Janez I-
vanc, Amalijiin oče. Ti-
stega leta sta mlin ob-
novila in naredila tudi
nov jez. Leta 1939 je i-
mela pri sebi Ana Ko-
larjeva," Živičeva najbli-
žja soseda, nečaka Jo-
žo. Karel pripoveduje:
»Joža je prišel k meni,
jaz še takrat seveda ni-
sem vedel, kdo je to.
Rad je lovil ribe, teta
pa ga je ob Bistrici pu-
stila le do našega mli-
na. Obut je bil v visoke
čevlje in velike pumpa-
rice. Dobro se spomi-
njam, bil je lep dan,
ko je prišel do reke, da
bi lovil postrvi, ki jih
takrat ni manjkalo. Po
dolgem času še ni nič
ulovil. Pa stopim bliže
k njemu in mu predla-
gam, da izpustim vodo
iz struge. On pa naj po-
bira ribe. Pa je smeje
dejal in me po zagorsko
»našpotal«, da zaradi
njega pač ni potreben
Karel in Amalija živič
takšen cirkus. Jaz pa
sem mu odvrnil, da bo
kar dobro, če bo mlin
nekaj časa stal, da se
mi ohladi orodje. Na
te moje besede je kon
čno privolil in jaz sem
strugo izpraznil. Res je
bilo v njej nekaj po-
strvi. Joža si je sezul
čevlje, pumparice pa si
je zavihal visoko nad
kolena in zakoračil v
blato. Ko je segal za
ribami, je Ш po vsem
obrazu oškropljen od
blata. Ko sem se vrnil
1945. iz taborišča v
Nemčiji, sem šele tak-
rat zvedel, kdo je prav-
zaprav bil tisti zagorski
Joža. Z ženo sva dobro
popravila mlin in v .sed-
mih letih tudi nekaj na-
redila.
Prišla je vojna in z
njo gorje, ki ga vi, mla-
denič, ne pomnite, ker
ste še premladi, že pr-
vo leto okupacije so me
z mojo Amalijo deporti-
rali v logor ■ Würtenberg
na Nemškem, kjer sva
skupaj dočakala koner
vseh vojnih straliot. I-
stega leta, ko so naju
odgnali v Nemčijo, na-
ma je umrl sirj&k Kar-
lek, star komaj tri le-
ta.«
Ob teh besedah se je
Karel Živič zastrmel v
majhno fotografijo, ki
je bila obdana z okor-
nim lesenim okvirjem,
globokim kakor rakev.
Na sliki pa je bil fan-
tek z zaprtimi očmi in
ni bilo bolečnine na nje-
govem obrazu. Potem se
je Karlov pogled od te-
ga, njemu dobro zna-
nega prizora odlepil in
odtaval skozi majhno
okno v divjino pod plaz.
Cez čas mi je dejal, da
je imel doma knjigo, v
kateri je vse pisalo o
mlinu, pa so mu jo uk-
radli. Zunaj je imel na
hiši tudi tablico zava-
rovalnice, na kateri je
bila letnica 1809 in na
njej je pisalo z velikimi
črkami CARITAS,
»Ko sva po vojni pri-
šla z ženo nazaj domov,
je bilo vse močno ra?-
dejano in mlin je bil
popolnoma onesposob-
ljen. Od tistega časa se
tukaj več ni vrtelo mlin-
sko kolo«.
Ko sem ob samem
prihodu segel v roko
Karlu Ziviču, sem opa-
zil, da ima na desnici
samo tri prste, na le-
vici pa nobenega. Kljub
temu je bil njegov stisk
dovolj krepak. S pridr-
žanim glasom je dejal,
da mu je dve leti po
vojni v rokah eksplodi-
rala mina, ki jo je na-
šel v zemlji pred hišo.
Takrat mu je odtrgalo
prste, na de.sno oko je
popolnoma oslepel, na
levega pa tudi bolj sla-
bo vidi. Ko sem že od-
hajal, mi je ves vzrado-
ščen povedal še tole;
»Ko je Titova teta Ana
prišla 1946. leta iz Beo-
grada, kjer je bila pri
njem na obisku, je pri-
šla takoj k meni in de-,
jala, da jo je Tito vpra-
šal, če še živi tisti mli-
nar v Trepčah^ pri ka-
terem je lovil' ribe in
če še ima tako izvrst-
no ajdovo moko, kot jo
je imel .svoj čas. Le za-
pišite to! Jaz vem, da
naš maršal vse prebere
in ko bo tudi to prebral,
ga bo povzdignilo.«
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij Sociahstične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slovenske Konjice,
Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161; Naročnina in oglasi: Trg
V. kongresa 10. — Glavni in odgovorni urednik: Jože Volfand; Tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan Božič.
Eldi Goršič, Jure Krašovec, Milan Seničar, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Bemi Strmčnik — Izhaja vsak četrtek —
Izdaja ga ČGP »Delo« — Tisk in khšeji: CGP »Delo« Ljublj ana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke
1 din — Tekoči račun: 501-1-167/2, CGP <DELO« Ljubljana — Tel.: uredništvo 23-69 in 31-05, mali oglasi in naročnine 28 00.