GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE
agis
Ptuj
ŠT. 2—3
Naloge, ki se jih moramo lotiti vsi
Ob koncu preteklega leta ter s pospešeno aktivnostjo v začetku tega leta so stekli občni zbori osnovnih organizacij zveze sindikatov DO AGIS.
Razprave so bile v večini usmerjene v pregled aktivnosti za preteklo mandatno obdobje ter obenem vnaprej — za delo, ki nas čaka, predvsem na področju ustalitve gospodarskih razmer.
Udeleženci občnega zbora konference OOS AGIS
iz obilice naštetih prisotnosti ob različnih problemih ter težavah izhaja, da se kvaliteta tudi teh aktivnih dejavnikov družbenopolitičnega življenja dviga na delno zadovoljiv nivo, kar pa še seveda zdaleč ni nivo celovitosti ter željene kakovosti dela. Ta kakovost pa se ne bi smela odražati samo v izvršnih odborih, tudi izven njihovih okvirjev bi morali doseči na sestankih, kjer delavci uresničujemo svoje samoupravne pravice, boj mnenj ter odkrit in jasen prikaz razmer, ki nas vodijo mimo uspeha. Morda prevečkrat usmerjamo razprave na tla »ekonomske propagande« in se tako začetna težava v proizvodnji ali drugje »izgubi« namerno — seveda v dobri veri, da bo brez hudih problemov prebrodena. Torej tako so ognemu tudi kritiki, s tem pa konstruktivnemu ter smotrnejšemu pristopu k odpravi motenj.
Na vseh osnovnih organizacijah smo ugotovili, da so »mandatni« programi dela dokaj zadovoljivo izčrpani. Bistveno pri vsem pa je še to, da smo končno tudi tu ugotovili vlogo in vsebino sindikata, da to niso zgolj posredniki prodaje paketov ozimnice itd., temveč je njihova vloga usmerjena v pomembne dolžnosti širšega družbenega pomena in življenja.
Rdeča nit posameznih razprav je bila problematika o poslabšanem stanju gospodarjenja v drugi polovici preteklega leta. Prisotni so ugotavljali, da bo potrebno precejšnjo angažiranje predvsem na področju kadrovanja, sistema delitve dohodka in čistega dohodka. Nadalje so delegati ugotovili, da bomo za pristop k tem težavam morali združiti strokovne moči ter tako kolektivno reševati motnje gospodarjenja. Bistveno pri tem pa je, da se (predvsem v tem letu in vnaprej obnašamo stabilizacijsko na vseh področjih. Omenjeno je bilo tudi to, da delno zaostajamo za cilji razvoja delovne organizacije, kot posledico »suše« na področju pridobivanja strokovnega kadra, zaradi nizkih osebnih dohodkov. Mnogo je bilo rečenega tudi o delegatskih odnosih, kjer je preveč kratkih stikov na relaciji delegat — delegatska baza. Nadalje o delovni disciplini, medsebojnih odnosih, stanovanjski problematiki in o slabem medsebojnem sodelovanju z drugimi, predvsem mladino.
Vse to pa je bilo nato ponovno obravnavano na občnem zboru konference OOS. Razprava je odprla vrsto področij, ki hromijo naša prizadevanja ter tako dala skelet usmeritvam za delo vnaprej.
Smernice za nadaljnjo delo konference OOS:
— Pripombe na obveščenost kolektiva zahtevajo pristop, s katerim bi dosegli celovitost, pravočasnost, razumljivost ter korektnost. Vodilna vloga sindikata tudi tu ne sme izostati.
Z aktivnostjo na tem področju bi dosegli tudi večjo demokratičnost obveščanja. Vzporedno s tem pa uspešnejše uveljavljanje samoupravnih odnosov, z odločanjem delavcev o dohodku, razporejanju dohodka in gospodarjenju.
— Izostati vsekakor ne smejo aktivnosti pri spremljanju uresničevanja razvojnih programov, od srednjeročnih, ki morajo biti
osnova sestave planov delovne organizacije, do letnih planov.
— Predreferendumske razprave, ugotavljamo, niso dovolj učinkovite. To lahko potrdimo s primeri, ko smo morali referendume ponavljati zaradi preskopih razprav na informativnih skupinah in zborih delovnih ljudi. Torej vse spremembe in dopolnitve samoupravnih sporazumov, pravilnikov itd., morajo biti pred sprejemanjem dosledno in celovito obravnavane med ljudmi.
— Nadalje se mora dati po-vdarek v sindikatu razpravam o vseh rezultatih gospodarjenja v tem letu, ter na osnovi tega predlagati ukrepe za odpravo težav in izboljšanja gospodarskega stanja.
— Velika fluktuacija delavcev, ki predstavljajo domala v vseh TOZD in DSSS velik problem je posledica nekaterih nerešenih vprašanj, kot so nagrajevanje po delu, stanovanjska problematika in nenazadnje medsebojni odnosi. Tudi na teh področjih bo moral sindikat v bodoče odločneje ukrepati.
— O delegatskem sistemu smo že mnogokrat spregovorili dokaj kritično. Ugotovili smo, da nam kljub prizadevanjem ne uspe urediti povezave med delegati in delegatsko bazo. Delegati v mnogih primerih odločajo samostojno, o pomembnih zadevah, kar ni v skladu z družbenopolitično odgovornostjo delegata. Torej tudi tu je potrebna v bodoče naša kreativna in odgovornejša prisotnost.
— Nadalje ne sme izostati naša aktivnost pri reševanju in krepitvi medsebojnih odnosov, disciplini delavcev na delovnih mestih, delovanju mladinskih organizacij, o pereči stanovanjski problematiki itd.
— Pred vse pa bi bilo brez dvoma nujno postaviti reševanje proizvodne problematike in skrb za večjo produktivnost. Enkrat mesečno bi morale vse osnovne organizacije obravnavati proizvodno problematiko. Pri tem je pomembno ali bodo delavci dovolj obveščeni o vseh problemih svojega TOZD-a, saj bodo le tako lahko doprinašali k reševanju le-teh.
— Še mnogo bo treba storiti na področju delitve dohodka in osebnih dohodkov, zajeziti bo potrebno naraščajočo fluktuaci-jo in še bolj uveljaviti delegatske in samoupravne odnose,
— Naslednja pomembna naloga za v bodoče je tudi posebna skrb za izobraževanje naših delavcev.
— Pozabiti ne smemo tudi na reševanje perečih življenjskih problemov naših delavcev, ki v veliki meri vplivajo na produktivnost,
— na naših sestankih ne sme manjkati tudi aktivnost s področja SLO in DS. Tudi k temu moramo pristopiti resneje. Slehernemu izmed nas morajo biti te naloge stalna skrb, da nas v slučaju potrebe ne bi našli nepripravljene.
Šneberger
V mesecu februarju smo izčrpno razpravljali o doseženih poslovnih rezultatih TOZD za leto 1979 ter se tudi odločali, kam in kako bomo nalagali ostanek čistega dohodka. Pri tem pa ne moremo mimo dejstva, ki nakazuje, da so doseženi poslovni rezultati razmeroma skromni, v primerjavi s planiranimi, saj se le-ti gibljejo zelo blizu planiranih na področju materialnih stroškov in osebnih dohodkov, občutno pa odstopajo od dosežene akumulacije in s tem v zvezi od planiranih naložb za razširjeno materialno osnovo dela. Tako ugotavljamo, da je celotni prihodek DO — AGIS za 4 % večji od planiranega in za 15 % večji od doseženega v letu 1978. Pri tem pa tudi ugotavljamo, da so porabljena sredstva za materialne stroške rastla še hitreje saj smo jih presegli za 8 % v primerjavi s planiranimi in za 16 % v primerjavi z doseženimi v letu 1978. Takšen razkorak, med rastjo celotnega prihodka in porabljenimi sredstvi pa ima za posledico zaostajanje rasti dohodka za delitev in čistega dohodka, ki sta bila dosežena 99 % od planiranega, oziroma sta 13 % večja od doseženega v letu 1978.
Takšni pogoji gospodarjenja pa so tudi vplivali na nenormalno rast posameznih kazalcev rezultatov dela in poslovanja, ki jih prikazujemo v posebni tabeli. Iz dinamike teh kazalcev povzemamo, da se je dohodek na delavca povečal, tako v primerjavi s planom, kot doseženim v letu 1978, kar je posledica povečane produktivnosti, kajti vpliva rasti cen gotovih proizvodov v letu 1979 praktično ni, saj so se le-te spremenile šele konec novembra 1979. Tudi (pokazatelj povprečno porabljenih sredstev in obračanja obratnih stredstev izkazuje ekonomično uporabo sredstev. Kazalci osebnih dohodkov in skupne porabe nakazujejo hitrejšo rast od rasti dohodka ter smo zato v tem delu izven resolucijskih določil za leto 1979. Posebaj kritični pa so kazalci akumulacije, kjer smo dosegli komaj nekaj več kot 50 % planirane akumulacije in dosežene v letu 1978.
Poglobljena analiza vzrokov za izpad dohodka in čistega dohodka pa kaže, da gre za vrsto objektivnih in subjektivnih razlogov, in to:
— po podatkih nabavnega sektorja in službe AOP ugotavlja-ma, da so se cene repromateri-alu in uslug v letu 1979, v primerjavi z letom 1978 dvignile v povprečju od 12 do 35%. Pri tem posebaj izstopajo podražit-
ve materiala barvne in črne metalurgije, embalaže in energetskih virov. Prav tako pa so znatno podražile cene transport-se znatno podražile cene transportnih storitev kot posledica nastalih sprememb cen naftnih derivatov;
— posebaj so bile prizadete TOZD z uveljavitvijo zunanjetrgovinskih omejitev, ki so bistveno zavrle rast realizacije v drugi polovici leta, prav tako pa tudi vplivale na povečano vezavo obratnih sredstev v raznih oblikah zalog, ki jih nismo mogli znižati, zaradi nekompletne dobave repromaterialov iz uvoza. Ta motnja je v toliki meri vplivala na rezultate poslovanja posameznih TOZD, da je do konca leta skopnela tudi tista akumu-lacija, ki je bila ugotovljena ob polletju 1979, Izredno težka zunanjetrgovinska situacija in pa šibka kadrovska zasedba v službi zunanje trgovine ter velik devizni primanjkljaj, so narekovale imenovanje posebne komisije za nadzor nad uvozom reproma-teriala. Temeljna naloga te komisije je proučiti vse razpoložljive možnosti, na osnovi katerih lahko TOZD pokrijejo devizni primanjkljaj zaradi premajhnega izvoza. Prav tako ima komisija funkcijo vsklajevanja razpoložljivih deviznih in režimskih pravic znotraj DO. V letu 1980 pričakujemo na zunanjetrgovinskem pod-
ročju nadaljnje zaostritve, zato se bo morala komisija še bolj angažirati. Posebaj kritična bo situacija pri pridobivanju režimskih pravic, ker le-teh nismo v celoti izkoristili v odobreni višini iz leta 1979. V tej situaciji vidimo največjo možnost le v povečanem lastnem izvozu, za katerega so dani določeni pogoji.
— Na področju cen lastnih proizvodov in storitev pa ugotavljamo, da so te izredno zaostale v letu 1979, saj smo jih uspeli dvigniti v mesecu novembru 1979 za cirka 9 % ter niso imele več ekonomskega učinka na poslovne (rezultate v letu 1979. Tako zaostajanje cen gotovih proizvodov, na eni strani in pa rast cen repromateriala na drugi strani, je občutno vplivalo na doseganje akumulacije, oziroma na prelivanje akumulacije druge strukture.
— Analiza pa je tudi pokazala, da je nastal izpad dohodka tudi zaradi posameznih organizacijskih spodrsljajev. Tako še vedno ugotavljamo visok procent režijskih ur v proizvodnji, visok škart ter izpade delovnih ur zaradi nediscipline. V izogib temu so bile začrtane akcije s strani centra kakovosti, ki bi naj bistveno vplival na zmanjšanje reklamacij, lotih pa smo se tudi reorganizacije informacijskega sistema ter v ta namen izločili več kot 10 milijonov investicijskih sredstev za nabavo računalniške opreme in potrebnih prostorov. Prav tako moramo še nadalje analizirati možnosti uvajanja novih kriterijev, osnov in meril za delitev po deiu, ter na ta način še bolj animirati vsakega delavca v delovni organizaciji k večjemu delovnemu učinku.
— Pregled doseženih delitvenih razmerij čistega dohodka pokaže, da so se le-ta spremenila v korist osebnih dohodkov, kar pa pomeni, da niso bile izpolnjene planirane naložbe v razširjeno materialno osnovo dela, in bo zato zelo težko izvesti nove investicijske dosege v letu 1980.
— Pri razporejanju ostanka čistega dohodka so se delavci v posameznih TOZD zavestno odrekli dela sredstev za skupno porabo, v korist naložb za razširjeno materialno osnovo dela.
Dosežena akumulacija v DO AGIS je 1,62% od celotnega prihodka oziroma 5,73 % od čistega dohodka. Najtežja situacija je v TOZD — TAP, kjer ni bilo naložbe v poslovni sklad pa tiudi ne dogovorjenih naložb za sklad skupne porabe. Zato pričakujemo, da bomo s solidarnim dogovorom enotno rešili vprašanja na področju izplačil iz sredstev skupne porabe.
Izračun dogovorjenih osebnih dohodkov pokaže, da sta nad 10 % presegle panoški sporazum TOZD — Gumama in TOZD
—	Kovinska obdelava, izplačane osebne dohodka pa sta poleg teh TOZD prekoračili še TOZD
—	Precizna mehanika in TOZD
—	Orodjarna. Povprečni osebni dohodek v DO — AGIS za leto 1979 je din 6.136 ter niha od 5.699 v TOZD — TAP do 7.235 v TOZD — Vzdrževanje. Povprečni osebni dohodek je porasel v DO
—	AGIS za 15 % v primerjavi z letom 1978, kar pa pomeni da je pri 24 % rasti pri življenjskih stroških padel realni osebni dohodek za cirka 5 %. Povprečni osebni dohodek v DO — AGIS zaostaja za povprečnim osebnim dohodkom v Sloveniji za 20,4 % in za povprečnim osebnim dohodkom v gospodarstvu v SR Sloveniji za 16,67%.
Fond delovnih ur v letu 1979 je bil v primerjavi z letom 1978 bolje izkoriščen, saj so izgubljene ure bile večja za 4 % medtem, ko je število zaposlenih poraslo za 7 %, Predvsem se je znižalo število bolniškega stale-ža, ki je nižji v povprečju za 3 %. Prav tako pa se niža število izgubljenih ur iz izrednih dopustov.
Na področju investicij sta bila zaključena objekta skladišče gotovih proizvodov in nova hala
(Nadaljevanje na 3. strani)
Kazalci rezultatov dela in poslovanja
Zap. št.	Kazalec		Izkazani		Leto		Indeks	
		V	1978	plan	1979	6:4	6:5
1 .	2	3	4	5	6	7	8
1.	Dohodek (na delavca	dim	163.476	168.323	175.202	107	104
2.	Dohodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi	%	88,04	93,42	76,41	87	82
3.	Ustvarjeni čisti dohodek na delavca	din	119.191	117.900	122.367	103	104
4.	Akumulacija v primerjavi z dohodkom	%	7,59	7,48	4,02	43	54
5.	Akumulacija v primerjavi z ustvarjenim čistim dohodkom	%	10,42	10,68	5,75	55	54
6.	Akumulacija v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi	%	6,69	6,99	3,07	46	44
7.	Osebni dob. im sred. za skup. porabo na delavca — mes. povp.	din	8.898	8.800	9.613	108	109
8.	Čisti osebni dohodek nadela,vca — mesečno (povprečje	din	5.021	5.293	5.847	116	110
9.	Izločanja 'z osebnega dohodka na delavca — mesečno povp.	din	2.149	2.354	2.599	121	110
10.	Izločanje iz dohodka na delavca	din	18.643	22.514	22.604	121	100
11.	Akumulacija z amort. v primerjavi s povp. uporab, sred.	%	10,21	11,00	6,41	63	58
12.	Povprečno porabljena sredstva na delavca	din	185.687	180.170	229.296	123	127
13.	Celotni prihodek v primerjavi s porabljenimi sredstvi	%	169,98	174,55	167,86	99	96
14.	Celotni prihodek v primerjavi s povp. uporab, obrat. sred.	št. cbr.	3,00	3,25	2,80	93	86
15.	Izguba na delavca	din	—	—	—	—	—
16.	Dohodek v primerjavi z načrtovanim dohodkom	%	107	—	99	93	—
17.	Del čistegadoh. za osebne doh. v primerjavi z načrtovanim	%	111	—	106	95	—
Urejanje osnov vrednotenja del in nalog
Proces izvedbe vrednotenja del že traja dve leti. Mnogi delavci niso z osnovo zadovoljni, kar so dokazali z vlogami za varstvo pravic na DS in tudi na sodišču združenega dela.
Izredno težko nalogo je poskušal rešiti odbor za spremljanje sistema delitve dohodka in OD
O končnih ugotovitvah tega odbora piše predsednik tov. Kranjc, naslednje:
Na osnovi sklepa problemske konference 10 OOS DO AGIS, z dne 25. 10. 1979 in zadolžitve z dne 26. 10. 1979 določene na posvetu poslovodnih organov DO AGIS je »Odbor« pristopil k vsklajevanju ovrednotenja tistih del in delovnih nalog, ki so prišla v neskladje, glede na ugodno rešene posamezne ali grupne zahtevke za varstvo pravic (vsklajevanje po ugodno rešenih pritožbah na DS posameznih TOZD in DSSS).
Odbor je na svoji 21. redni seji ugotovil, da sam tej nalogi ne bo kos, zato je zadolžil direktorja DO, da mu za izvedbo zadanih nalog določi v pomoč strokovne sodelavce.
Direktor DO je 3. 11. 1979 z odločbo imenoval 5 strokovnih komisij z nalogo opredeliti in vskladiti:
—	linijsko montažna dela (zahtevno, manj zahtevno) struženje na avtomatskih ter posebej na univerzalnih stružnicah,
—	strugarska, rezkarska, bru-silska, elektroerozijska dela, dela na koordinatnem stroju, o-rodjarska, ključavničarska, av-tomehanska, avtokleparska ter avtoličarska dela,
—	planersko, tehnološko, konstruktorsko, razvojna dela kontrolorjev,
—	tajniška dela, dela analitikov, dela na raznih evidencah (knjigovodska, plansko-analitska, kadrovska, finančna v TOZD in DSSS) in skladiščna dela,
—	vodenje sektorjev, služb, obratov, oddelkov, izmen, računovodskih del itd.
(Nadaljevanje z 2. strani)
TOZD — Servis. Pričeli pa smo z gradnjo objekta za novo Gu-marno, kjer so pa nastopile občutne podražitve pri gradbenih in instalacijskih delih (18,7 mio din). Prav tako smo začeli z adaptacijskimi deli na gradbenem objektu v Forminu, kjer načrtujemo otvoritev obrata Vzme-tarne v mesecu aprilu 1980. Pričeta so tudi dela na prostorih računalniškega centra, oprema za center je že nabavljena ter pričakujemo, da bodo vsa dela, in montaža računalnika zaključena v mesecu maju 1980. V okviru službe plana in izgradnje tovarne pa nadaljujemo z aktivnostmi na področju urejanja potrebnih soglasij za pridobitev in urejanje zemljišč v industrijski coni AGIS-a. Posebej velike težave smo imeli v letu 1979 pri pridobivanju mnenj in soglasij na SISEOT-u in drugih institucijah ki izdajajo soglasja za uvoz opreme. Prav tako pa so bili zavlečeni tudi posamezni postopki
Strokovne komisije so podale svoja mišljenja v času od 15. 11. 1979 do 20. 12. 1979. Ker se posamezne strokovne komisije niso želele opredeliti ali so k delu pristopile površno (o tem je odbor obvestil direktorja DO AGIS in dežurnega sekretarja), smo bili prisiljeni čakati na definitivna stališča strokovnih komisij, skoraj do sredine, januarja 1980. leta.
Na seje odbora (delali smo na osnovi mnenj strokovnih komisij) smo redno vabili predsednike IO OOS po TOZD in DSSS, predsednike komisij za DR in OD po TOZD in DSSS, ter predsednike posameznih strokovnih komisij, imenovanih s strani direktorja DO AGIS.
Sredi februarja 1980, ko je »Odbor« imel zadnjo sejo, pred izdajo vsklajenega predloga, je ugotovil več bistvenih napak v »Sporazumu o enotni metodi opisovanja, kategorizacije in vrednotenja del oz. delovnih nalog.« To so predvsem napake v čl. 4. toč. 14, tabele za vrednotenje v čl. 7 in pa dodatni količniki za vrednotenje del poslovodnih organov in delavcev pod reelekcijo v TOZD ali DSSS v čl. 9, ter tretja alinea člena 11.
Ce te napake odpravimo ugotovimo dobesedno porušitev dosedanjega samoupravnega sporazuma, o enotni metodi opisovanja, kategorizacije in vrednotenja del oz. delovnih nalog. S tem pa ugotovimo, da je bilo delo »Odbora« glede na zadolžitev prav tako nično.
Po posvetu z direktorjem DO,
pri reševanju kreditnih zahtevkov na poslovnih bankah. Glede na izredno neugodna razmerja med lastnimi in bančnimi sredstvi, smo se preko TOZD — Komerciale samoupravno povezali z Beograjsko banko — temeljno banko —- Ljubljana. S tem smo si zagotovili dodatno pokrivanje manjkajočih sredstev za investicijo v Gumami in prostorov za računalnik.
Za zaključek še mnenje, da so doseženi poslovni rezultati vsesplošni odraz nastale gospodarske situacije v SFRJ, posebej pa še v industriji prometnih sredstev. Zato bomo morali vložiti maksimalne napore za doseganje boljših poslovnih rezultatov v letu 1980. V ta namen smo ponovno proučili že sprejete letne plane TOZD ter dodatno sprejeli stabilizacijske in varčevalne programe.
Vodja sektorja PAS: Zlatko Špoljar
dežurnim sekretarjem ter DPO je »Odbor« dobil naslednje smernice za nadaljnje delo;
—	skupno s strokovno komisijo za pripravo samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v DO AGIS pripraviti in predlagati ustrezne spremembe samoupravnega sporazuma.
—	na osnovi predlaganih sprememb že v naprej pripraviti prikaz (izdelati predlog) vsklaje-nih ovrednotenj za celotno DO.
—	tak prikaz plansko analitski sektor preračuna, s tem da bo nedvosmiselno primerjava: stara ovrednotenja (izražena v številu razredov), stari koeficient, stari neto mesečni osebni dohodek, proti predlogu. Rok 27. 3. 1980.
—	družbenopolitične organizacije po TOZD in DSSS ter komisije za DR in GD po TOZD in DSSS do vključno 29. 3. 1980 preanalizirajo predložene spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma ter ga družbenopolitično ocenijo.
—	v kolikor bo ta družbena
Pred nedavnim smo na pobudo poslovnega odbora TOZD Av-tooprema, sprejeli v našem uredništvu odločitev, da v časopisu mesečno beležimo pregled gospodarjenja za krajše preteklo obdobje. Že pred tem pa so tudi družbenopolitične organizacije naše delovne organizacije ugotovile in bile mnenja, da bi bilo prav tako umesno mesečno posvetiti nekaj časa, razpravam osnovnim kazalcem poslovanja za pretekli mesec. Torej zadali smo si nalogo, da skupno samoupravno in širše, kot doslej spremljamo problematiko po TOZD, s ciljem pravočasnega odpravljanja zavirajočih nastalih težav v proizvodnji. Da bi pa to lahko dosegli je nujno potrebno sodelovanje posameznih strokovnih delavcev temeljnih organizacij, ki težave tudi dnevno spremljajo, s strokovnimi službami DSSS. Le tako lahko pridemo pravočasno do podatkov, za sicer krajšo pa vendar objektivno prikazano željeno informacijo.
V tej številki časopisa smo tudi želeli posredovati omenjene informacije in tako izpolniti iniciativo poslovnega odbora TOZD Avtooprema. Kot smo že zapisali pa zavisi to sporočilo tudi od posameznih strokovnih delavcev TOZD, zato je plansko analitska služba 14. 3. 1980 posredovala vsem direktorjem TOZD krajši dopis, z željo, da odgovorijo na dvoje vprašanj in dajo tako nekaj osnovnih (brez številk) podatkov, za oblikovanje sporočila oziroma prikaza težav gospodarjenja. Z ostalimi podatki, predvsem številčnimi pa bi dokončno oblikovala prispevek
ocena pozitivna se predlagane spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma dajo v nadaljnjo razpravo (do vključno 14.
4.	1980).
JK
Pripis uredništva!
Iz članka je ugotoviti, da so nujne spremembe o vrednotenju del. Odbor je pripravil novo paleto ocen del, ki so odraz zamišljenih predlaganih sprememb sporazuma. Iz prakse vemo, da sporazum, ki tangira osebne dohodke nikoli ne zadovolji vseh delavcev. Ker se sporazum sprejema na referendumu, želi odbor dobiti zlasti od DPO in komfsij za delovna razmerja in OD, mnenje o sprejemljivosti predloga.
Na referendum mora priti tak predlog, ki bo sprejemljiv za večino, sicer je bolje, da ga ne dajemo v odločanje. Torej članek ima namen seznaniti vse delavce in jih vzpodbuditi k aktivnemu sodelovanju, s ciljem, da se najde najboljša možna rešitev.
plansko analitska služba (ločeno po posameznih TOZD).
Vzporedno z usmeritvami sestave prikaza problematike je bil postavljen tudi rok 18. 3. 1980, do katerega se morajo vsi potrebni podatki zbrati v plansko analitski službi. Do tega dne, kljub opozorilom ni posredovala podatkov niti ena TOZD, temveč šele na ponovno opozorilo, TOZD Vzdrževanje 19. 3. 1980 in TOZD Avtooprema 21. 3. 1980. Ostale TOZD pa so se sklicevale na preobremenitev in pomanjkanje časa.
No, to je nekaj vzrokov zaradi česa je tudi izpadlo sporočilo o pregledu problematike gospodarjenja za posamezne TOZD v DO AGIS, iz te številke časopisa. Rok, do kdaj se morajo zbrati podatki je bil postavljen iz razloga, ker nas obvezuje čas izdajanja glasila, ki ga pa že zdavnaj več ne upoštevamo zaradi našega skupnega odnosa do obveščanja kolektiva, s časopisom.
In zapisati bi želel še to, da samoupravljanje ni samo dosledno spoštovanje dela, zakonov in ozkih strokovnih nalog, da je tudi obveščanje kolektiva, kar mnogokrat strokovni in odgovorni delavci postavljajo na zadnje mesto, vsaj kar zadeva posredovanje informacij preko časopisa. S tem pa vas želim opozoriti, odgovorni delavci, ki imate dnevno opraviti z vsem, da bi nekaj izmed tega, več kot doslej, želeli prebrati tudi vaši sodelavci, delavci v proizvodnji. Le dobro obveščeni bodo tudi dobri samoupravljale! in dobri sodelovale! pri reševanju težav, ki pa jih ni malo!	Š.S.
Ali res ne moremo biti boljši
Vzdrževanje industrijskih sredstev za delo s posebnim povdarkom varstva pri delu
Pri analizi določene tehnologije proizvajanja, predstavlja vzdrže' vanje sredstev za delo, enega od ključnih elementov, ki pogojujejo varnost pri delu.
Z dobro organiziranim vzdrževanjem delovnih sredstev ni samo zagotovljena njihova neoporečna proizvodna sposobnost, temveč tudi varno delo z njimi. To pa ima, po drugi strani stranski učinek, ki je zelo pomemben za ekonomiko proizvajanja. Dobro organizirano vzdrževanje delovnih sredstev osebno dviga strokovno usposobljenost tako delavcev-vzdrževalcev, kakor tudi delavcev v neposredni proizvodnji. Iz navedenega torej lahko zaključimo, da j e dobra in ustrezna organizacija dela tudi temelj za varno delo v vsaki proizvodnji. Brezhiben potek tehnološkega procesa pogojuje stalna skrb za vse proizvodne priprave rn naprave. Pri tem bazira težišče nalog na tako imenovanem preventivnem vzdrževanju. Bistvo takega načina vzdrževanja so planirani strokovni pregledi in preizkusi produkcijskih naprav.
Tak način vzdrževanja zmanjša na najmanjšo možno mero nepredvidene zastoje proizvodnih delovnih sredstev in z njimi povezana popravila. Prednost preventivnega vzdrževanja je tudi v tem, da je mogoče planirati nabavo potrebnih rezervnih delov za produkcijske naprave in tako zagotoviti kvalitetno popravilo v razmeroma kratkem času.
TOZD Vzdrževanje v delovni organizaciji predstavlja tisti element v proizvodnem procesu, ki zagotavlja stalno usposobljenost vseh proizvodnih delovnih priprav in naprav, upoštevaje potrebne varnostne ukrepe s katerimi preprečujemo nastanek nesreče pri delu in bolezni v zvezi z delom. Funkcija vzdrževanja torej ne more biti samo izvajalna, temveč tudi ustvarjalna, zato lahko naloge vzdrževanja razdelimo v naslednje skupine:
1.	Preventivno vzdrževanje vseh delovnih priprav in naprav
2.	Organizirano izvajanje popravil, zaradi nepredvidenih defektov in poškodb produkcijskih sredstev v čim krajšem času
3.	Popravilo in izdelava orodij, potrebnih v tehnološkem procesu in delovnem postopku.
4.	Skrb za proizvodnjo in porabo energije.
5.	Organizacija tehničnih pregledov s področnimi inšpekcijskimi službami in organi ter realizacija zahtev, kot posledico ugotovitev teh organov oziroma služb
6.	Izvajanje navodil za delo na proizvodnih pripravah in napravah ob upoštevanju splošnih predpisov in varnostnih navodil.
7.	Organizacija strokovnega
Novosti s področja Ijodske obrambe in drožbene samozaščite
Komiteji za SLO in DSZ
Zaradi uresničevanja vodilne vloge zveze komunistov in doslednega izvajanja politike splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter uresničevanja enotnosti obrambno-zaščitnega mehanizma, smo v vseh organizacijah združenega dela, kot v vseh krajevnih skupnostih ustanovili komiteje za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Prav tako je prišlo do formiranja komitejev v naši delovni organizaciji. Ustanovili smo jih v vseh TOZD.
Z organiziranostjo komitejev za SLO in DSZ in še obstoječimi odbori za SLO in DSZ, pa je prišlo do raznih nesporazumov. Dobili smo namreč dva organa z enakimi oziroma podobnimi nalogami, ki pa povsem niso enake. Formirani komiteji imajo
namreč večje pristojnosti, kot so jih imeli odbori za SLO in DSZ.
Tako se predvideva, da bi se odbori za SLO in DSZ razformi-rali, ko bo delo komitejev za SLO in DSZ v celoti zaživelo in po izidu novega zakona o ljudski
izobraževanja (zlasti ob delu) vseh delavcev v službi vzdrževanja.
Skupine nalog in opravil od 1—4 točke predstavljajo ustrezno delovanje vzdrževalne službe na področju varstva pri delu. To je mogoče utemeljiti s preprosto ugotovitvijo, da stalno kontrolirana usposobljenost proizvodnih sredstev za delo pogojuje njihovo popolnost, kar je osnovni pogoj za varno izvedbo dela. Skupina nalog in opravil od 5—7 pa predstavlja vključevanje znanja ter splošnih družbenih norm in predpisov v neposredni produkcijski proces.
Vključevanje strokovnih služb zunaj delovne organizacije v analizo tehničnih in bioloških pogojev v proizvodnji zagotavlja realno najboljše pogoje za varnost
ljudi pri delu. Iz psihologije je znana ugotovitev, da zaprtost in nekomunikativnost človeka pogojuje njegovo ozko gledanje in samozadovoljstvo. Analogen pojav je mogoče zaslediti v vsakem proizvodnem procesu, kjer se delavci strokovno ne izobražujejo. Temu pravimo tudi »industrijsko slepilo«.
Vsakdanje ponavljanje delovnih operacij namreč privede delavce, kot celoto, do mnenja, da je proizvodni proces — v katerem delajo — dober in ni potrebno uvesti nobenih dopolnitev ali sprememb. Prav to pa je mogoče preprečiti z nenehnim izobraževanjem in dopolnjevanjem ob delu delavcev, v proizvodnem procesu, torej tudi v službi vzdrževanja.
Enco Perič
obrambi in družbeni samozaščiti, ki je prav ta čas v javni razpravi.
Komiteji za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito bi imeli na področju ljudske obrambe zlasti naslednje naloge:
—	spremlja in ocenjuje politične, varnostne in obrambne razmere v delovni organizaciji, usmerja obrambo zaščitne aktivnosti delavcev in odloča o obrambnih pripravah delovne organizacije.
—	skrbi za organiziranje in usposabljanje enot teritorialne obrambe, če ima delovna organizacija takšno enoto.
—	organizira obrambno in samozaščitno vzgojo in usposabljanje delavcev ter jih seznanja z njihovimi dolžnostmi v vojni ter ob naravnih in drugih nesrečah.
—	skrbi za organiziranje in usposabljanje delavcev za izvajanje ukrepov civilne zaščite ter za ustanavljanje, pripravljenost in delovanje enot civilne zaščite.
—• skrbi za opravljanje mobilizacijskih nalog za oborožene sile ter predlaga pristojnim upravnim organom za ljudsko ob-
rambo razpored svojih delavcev, ki so vojaški obvezniki za razporeditve na delovno obveznost, v enote teritorialne obrambe in enote civilne zaščite.
S področja družbene samozaščite, pa bi imei komite za SLO in DSZ zlasti naslednje naloge:
—	spremlja in ocenjuje varnostne razmere ter stanje družbene samozaščite v organizaciji združenega dela,
—	izdela predlog varnostne ocene,
—	sprejema in dopolnjuje varnostni načrt in skrbi za njegovo izvajanje,
—	usklajuje izvajanje družbene samozaščite in spremlja ter usmerja delo narodne zaščite,
—	aktivira narodno zaščito in odredi druge nujne ukrepe, ko pride ali obstaja neposredna nevarnost, da bo prišlo v organizaciji združenega dela do družbi škodljivih posledic.
—• organizira usposabljanje in vzgojo delavcev na področju družbene samozaščite,
—	opravlja druge naloge družbene samozaščite, določene v samoupravnih splošnih aktih organizacije združenega dela.
Morda še nekaj besed o sestavi komitejev za splošno Ijud-
Zakaj smo jekultonf do dobrio, ki oas „kultoroo“ bogatijo?
V preteklosti je bilo že mnogo zapisanega, o naporih »kulturnih« aktivistov, za prisotnost pomembnega »spremljevalca« vsakodnevnega življenja in dela nas vseh v AGISU. Vendar na vse naše »klice« ni bilo odziva. Je pač že obremenjenost z bitko za materialno zmago in premago drugega, velika, prevelika. Materialni standard si tako res dvigujemo in krepimo. Ali s tem tudi duševnega, življenjski? Pa ne življenjski v odnosu z nujnim, temveč v odnosu z dobrim, lepim. In kaj pravi o vsem tem predsednik komisije za kulturno dejavnost pri konferenci OOS AGIS, Maks Menoni.
Si predsednik komisije za kulturno dejavnost, od kdaj?
Predsednik komisije za kulturno dejavnost v DO AGIS sem sedaj že drugo mandatno obdobje, to pomeni od leta 1978 dalje. Da sem bil izvoljen že drugič, si lahko štejem kot priznanje, za dosedanje delo na področju kulture v DO.
Ali ti je ta interesna funkcija edina?
Ne, to mi ni edina funkcija v DO. V DSSS sem predsednik DS ter v komisiji za družbeni standard. Izven DO pa še član komisije za medrepubliško sodelovanje pri občinskem sindikalnem svetu. Dalje pa sledijo funkcije v KS Rogoznici, kjer sem član sveta KS, nenazadnje pa sem tudi član vaške samouprave, v kraju kjer živim.
Aktivnosti so bile usmerjene predvsem na področje prirejanj raznih kulturnih programov. Ali je to poglavitna naloga komisije?
Res je, da je bila dejavnost komisije za kulturno življenje usmerjena predvsem na pripravo kulturnih programov ob praznikih, kar smatram, da je poglavitna naloga te komisije, čeprav mora biti dejavnost le-te prisotna nenehno. To se pravi vedno in povsod. S svojo aktivnostjo bi komisija morala seči do slehernega delovnega mesta, v cilju le-tega polepšati in delo na njem popestriti. Zavedati se moramo, da ljudje v boju za boljši
(Nadaljevanje s 4. strani)
sko obrambo in družbeno samozaščito.
Komite za SLO in DSZ ima predsednika in člane komiteja. Predsednik komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je praviloma sekretar OOZK, člani pa so predsedniki družbenopolitičnih organizacij, načelnik NZ, poveljnik štaba CZ (kjer štab obstoja) individualni poslovodni organ ter predstavniki strokovnih organov in služb ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Aktivnost komitejev za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v naši delovni organizaciji še ni zaživela v zaže-Ijeni meri, saj je opaziti aktivnost komitejev le v nekaterih temeljnih organizacijah in še tu gre za aktivnost posameznikov (predsednikov komitejev za splošno ljudsko obrambo).
SKRT
standard pozabljajo na soseda, na sotovariša. Ljudje se preveč zapirajo vase in le malo jih je, ki so se pripravljeni razdvajati za ljubiteljsko dejavnost, kar potrjuje dejstvo tako malega odziva ob vabilu komisije k sodelovanju. Ljudje vse preveč hitimo, ne zavedajoč se, da je čas neponovljiv. Kaj za to, kar trdim, ni dokaz, naravnost porazen obisk na kulturnih prireditvah. Nekaj let nazaj je bilo pravgo-tovo drugače!
Letos praznujemo obletnice samoupravljanja. Kako komisija razmišlja o obeležju tega v AGIS?
Priznati moram, da naša razmišljanja o obeležju obletnice samoupravljanja še niso segla do dokončne sestave programa. Vendar pa lahko povem, da jo bomo dostojno proslavili. Smatram, da bo zelo primerno ob tej priložnosti pripraviti razstavo zgodovine samoupravljanja. Vendar pri vsem tem le ni odvisno vse od nas. Tu nam bo priskočila na pomoč TKS.
Ali ima komisija zastavljen tudi svoj program?
Ne morem si zamisliti uspešnega dela kakršnekoli komisije brez programa. Komisija za kulturno aktivnost sestavi okvirni program dela. Detajlirati ga seveda ni mogoče, saj bi bilo to le teoretično možno. Izhajati moramo iz dejstva, da nimamo lastnih kulturnih programov. Zato ne moreš nikoli naprej zagotovo predvidevati kakšen program bomo lahko dobili. Kot dopolnilo in pomoč nam bo sedaj seveda lastno ozvočenje nameščeno v ODP, preko katerega bomo lahko posredovali nekatere programe.
Za boljše delo in aktivnost bi bilo potrebno navezati stike še z drugimi v AGIS. Kako si to zamišljaš?
Najti način, kako navezati stike z ostalimi v AGIS predstavlja za vse nas velik problem. Kako priti do ljudi, jih zainteresirati, sem prepričan, da ni lahko in storjen bo velik korak, ko bo to doseženo. Vsem nam je znano, da ljudje odklanjajo vsak način sodelovanja, kar je razvidno že iz odnosa do časopisa, do sodelovanja pri nastajanju tega. Pravzaprav so ljudje kronično nezadovoljni. Velikokrat je slišati ljudi, da niso dovolj informirani. Sedaj pa moramo potrkati na lastno vest in se vprašati, koliko pa nas je, ki želimo biti informirani? Obvestila na oglasnih deskah so velikokrat same
Maks Menoni »Več za kulturo, interesa, volje . . .«
sebi v namen, kar se žal dogaja tudi z časopisom, biltenom itd.
Kulturno življenje v AGIS sigurno ni takšno, kot si prizadevamo. Kje so vzroki tega stanja?
Pravgotovo da kulturno življenje v AGISU ni takšno, kot bi moralo biti. Osnovni vzrok za to je pravgotovo nezainteresiranost ljudi. Če bi ljudje pokazali voljo sodelovanja ali pa vsaj sprejemanja ponujenih kulturnh dobrin, bi se marsikaj dalo spremeniti. Če bi ljudje izražali želje, kakšno obliko si želijo, bi nam bilo že lažje, bilo bi nam napotilo. Tako pa smo prepuščeni lastni iznajdljivosti in občutkom.
Bi po tvojem bilo nujno zaposliti delavca, profesionalca, za vspodbuditev teh aktivnosti (aktivnega kulturnega življenja)?
Delavski svet DO je na 3. redni seji razpisal referendum, za dne 20. 3. 1980, na katerem smo se delavci odločali z osebnim izjavljanjem o:
—	spremembi in dopolnitvi SS o združevanju v DO AGIS
—	spremembi in dopolnitvi statuta DO.
Referendum je potekal, kot je bilo sklenjeno na delavskem svetu DO, 20. 3. 1980.
Po končanem referendumu je komisija za izvedbo referenduma pregledala zapisnike volilnih komisij in ugotovila, da referendum ni uspel v TOZD TAP in TOZD Kovinska obdelava. Za predlog Samoupravnih sporazumov se je odločilo v omenjenih TOZD premalo število delavcev.
Domnevamo, da DPO in vodje informativnih skupin v omenjenih TOZD, niso delovali dovolj aktivno na zborih delavcev, pri tolmačenju gradiva, za katerega
Dejstvo je, da tudi profesionalec, ki bi bil zadolžen za kulturne aktivnosti ne bi mogel brez sodelovanja širše skupnosti storiti veliko več. Res pa je, da bi se lahko posvečal v celoti le tem problemom. Sedaj pa vemo, da morajo biti najprej opravljene naloge, za katere prejemam OD, šele nato interesne dejavnosti, to se pravi izven delovnega časa.
Smoterno bi bilo nastaviti človeka ne le za DO AGIS ampak mogoče za celotno industrijsko področje. Vsem nam je znano, da bo sedaj industrija tudi lokacijsko združena, kar pa bi tudi dalo pogoje za delo tega človeka. Osnovna naloga bi mu bila koordiniranje med komisijami, po DO, s ciljem pomagati jim. Kasneje pa bi iz rezultatov lahko videli upravičenost dela takega človeka, za AGIS.
Skozi ves razgovor sva več ali manj govorila o tretjem, zato dovoli za konec osebno vprašanje. Kot si dejal opravljaš tudi funkcijo predsednika DS DSSS, aktivno se ukvarjaš z amaterskim slikarstvom, dodatno se izobražuješ, kaj pa prosti čas, ali ti ga še kaj ostane?
Če strnem vse do sedaj izrečeno bi lahko rekel, da prostega časa ni, pa vendar je, ko lahko počenjam kar imam rad, rišem, torej ne morem govoriti, da mi to jemlje prosti čas, temveč mi ga le dopolnjuje in mu daje vrednost.
Zato mi naj bo ob koncu dovoljeno svetovati: »Živeti je treba danes in ne čakati na jutri, kajti le tako bomo živeli življenje vredno tega!«
so se delavci odločali na referendumu.
Menimo, da bi morale organizacije ZK, sindikata, kot tudi vodstvo TOZD podati izčrpna poročila ter navesti vzroke za neuspeh referenduma.
Odgovorni za neuspeh referenduma bi naj pomislili na leto stabilizacije, saj je razpis referenduma vezan s precejšnjimi finančnimi stroški. Če pomislimo, da se bomo septembra ponovno na referendumu odločali o istih aktih, se lahko vprašamo, koliko delovni ur bo izgubljenih in koliko dela bo vloženega v pripravo za drugi referendum.
Kdo bo to plačal, verjetno mi vsi!
Ob vsem napisanem je nujno poklicati odgovorne za neuspeh in zavzeti najostrejša merila, v nasprotnem se lahko takšni neuspehi še večkrat pojavijo.
Franjo Vlah
PONOVNO CEZ ŠEST MESECEV...
Glede na temeljne strukture značilnosti je mogoče v mednarodni menjavi jugoslovanskega gospodarstva v dolgoročnejšem razdobju, razločevati tri osnovne stadije:
a)	prvi študij zajema čas od približno leta 1958 in je značilen po tem, da je pretežni del izvozne vrednosti slovel na izdelkih bolj ali manj predelanih naravnih bogastev in kmetijstva. Regionalno je bil izvoz najiten-zivneje usmerjen v zahodnoevropske dežele, od koder je jugoslovansko gospodarstvo hkrati uvažalo največ opreme. Glavne izvozne postavke so bile: barvne kovine, leseni hlodi, žagan les, drva, pohištvo, vezane plošče, surove tkanine, živina, konzerve, goveje meso, hmelj in vino.
b)	naslednji stadij zajema razdobje do konca 60-let in je značilen na eni strani po zelo dinamičnem naraščanju izvoza in na drugi strani po načinu oblikovanja izvozne vrednosti. Ta se je oblikovala z vključevanjem vedno večjega števila novih industrijskih izvoznih proizvodov, čeprav so le redki med njimi dosegli večje izvozne vrednosti, trajnejšo izvozno usmeritev na posamezna tuja tržišča in višjo stopnjo izvozne usmerjenosti. Zaradi izredno hitrega širjenja izvozne nomenklature, ki je bila povezana z uvajanjem vedno no-
c)	za čas po letu 1970 postaja značilno, da izvozna dinamika ne temelji več na vključevanju vedno novih proizvodenj v izvoz, ampak na hitrejši izvozni rasti manjšega števila izvoznih proizvodenj z večjimi izvoznimi vrednostmi (polizd. aluminija in AI-zlitin, ladje, elektromotorji, elektrotehnični aparati in sestavni deli, transformatorji...). Ta proces je povezan s snovanjem večjih gospodarskih enot v jugoslovanskem gospodarstvu in tudi s specializacijo tujih tržišč, še posebno v EGS, ki so vse manj primerni za Izvoz velikega števila izdelkov nizkih vrednosti.
Po letu 1970 postane uvozna dinamika Jugoslavije v menjavi z EGS hitrejša od izvozne, kar je pripisati tako zadržani visoki stopnji reprodukcijske odvisnosti pri izvozno najpomembnejših proizvodnjah, kot tudi pri večini ostale industrijske proizvodnje, namenjene pretežno notranjemu tržišču. Osnovni problem vse večjega neskladja med izvozno in uvozno vrednostjo v menjavi z EGS, se kaže v naši teh no I oško-trazvoj ni	strateg i j i,
saj je našim proizvajalcem za proizvodnjo kakovostnih končnih
vih proizvodenj v jugoslovanskem gospodarstvu, je tudi uvozna struktura dobivala, poleg opreme, novo in to vse močnejšo dinamiko na področju uvoza reprodukcijskih materialov in sestavnih delov za uvajanje novih proizvodenj, vse s ciljem, da jih osvoji domače gospodarstvo. Na ta način je prišlo v dobrem desetletju do bistvene spremembe izvozne strukture jugoslovanskega gospodarstva, ki je konec šestdesetih let slonela na izredno velikem številu izvoznih pozicij manjše vrednosti, s tem da je pretežni dei izvozne vrednosti odpadel na izdelke industrijske predelave, pri čemer se je bistveno zmanjšal izvozni delež naravnih bogastev in najnižje obdelanih industrijskih surovin.
izdelkov potreben 'najprej uvoz opreme in tehnologije (licence, know-how) večine reprodukcijskih materialov, posebno še teh nološko zahtevnejših. Neosvojeni proizvodni postopki in stalna odvisnost od tujih licenc, reprodukcijskih materialov in sestavnih delov pri večini izvozno dinamičnih proizvodenj in tudi pri večini proizvodenj za domače tržišče se kaže v tem, da omejevanje uvoza reprodukcijskih materialov In sestavnih delov pogojuje zmanjševanje izvoza, zniževanje rasti domače proizvodnje ter zniževanje dosežene kvalitete industrijskih izdelkov.
Po drugi strani pa visoka stopnja reprodukcijske odvisnosti našega gospodarstva od razvitejšega sveta nima za posledi-
co samo uvoza tehnološko najzahtevnejših sestavnih delov in reprodukcijskih materialov, ampak se ta odvisnost nadaljuje vse do višine osnovnih surovin. V ceiob pa pomeni visoka stopnja tehnološke in reprodukcijske odvisnosti našega gospodarstva od razvitejših dežel in predvsem še EGS uvoz znanja v najdražji obliki, to je v obliki tehnološke in razvojne odvisnosti ter v obliki množičnega uvoza tehnološko bolj a!i tudi manj zahtevnih •reprodukcijskih materialov. Sicer pa je ta pojav splošna značilnost manjših gospodarjev na stopnji srednje razvitosti, pri katerih temeljita proizvodna struktura in visoka gospodarska rast predvsem na kriteriju uvozne substitucije, ki pa ne le da ne rešuje plačilno bilančnega problema, ampak ga pogosto celo vse bolj poglablja.
Glede na to je mogoče domnevati, da je centralno jedro uvozne odvisnosti Jugoslavije in tudi razvojne odvisnosti jugoslovanskega gospodarstva prav v menjavi z evropsko gospodarsko skupnostjo.
Normalno je pričakovati, da bo visoko razviti svet zainteresiran na tem, da oddaja v nižje razviti svet predvsem delovno intenzivne, manj kakovostne ter za razvite države vse manj konkurenčne proizvodnje, ekološko nezdrave in druge podobne proizvodnje. V procesu pričakovanih sprememb v proizvodni in zu-nanje-trgovinski strukturi razvitih dežel lahko jugoslovansko gospodarstvo pričakuje trajnejše uveljavitve na proizvodnjah, ki bodo v največji meri ustrezale njegovim sposobnostim. Čim jasneje bo v našem gospodarstvu začrtana zasnova strukturnih in razvojnih sprememb in s čim primernejšimi gospodarskopoli-tičnimi ukrepi bo uresničena, tem kvalitetnejše proizvodne programe lahko pričakuje, tako v menjavi z visoko razvitim, kot tudi z nižje razvitim svetom. Vendar pa je jasno, da brez od-ločilnejše vloge tehnološke in razvojne politike jugoslovanskega gospodarstva ne more pričakovati niti odločilnih sprememb svojega položaja v mednarodni menjavi niti razmeroma hitre priključitve razvitemu svetu.
Pomembna gibanja se dogajajo tudi na področju odnosov med visoko razvitim svetom in de-
želami v razvoju, kjer ne gre samo za odnose cen in moči med izvozniki nafte in surovin ter izvozniki tehnologije in opreme, namreč gre tudi za to, katere srednje razvite dežele bodo najbolj sposobne svoja razvojna in tehnološka prizadevanja oplemenititi s tehnologijo visoko razvitih gospodarstev, predvsem še EGS. Te dežele bodo imele v obliki skupnega nastopa, skupnih vlaganj im drugih oblik poslovnega sodelovanja velike prednosti, tako v ekonomskih odnosih z deželami v razvoju kot tudi z deželami SEV. Nedvomno pa bodo ti odnosi temeljili na solidnih in uspešnih tehnologijah im stalnem razvoju. Primer intenzivne usmeritve gospodarstva ZR Nemčije in gospodarstva Irana, Španije in Brazilije jasno potrjuje to mnenje.
Iz objektivnih okolnosti, ki so povezane s stanjem razvitosti jugoslovanskega gospodarstva med katerimi je zelo pomembno dejstvo, da je trenutno zaposlenih okrog milijon naših delavcev v tujini, da je še vedno prisotna delna latentna nezaposlenost (kmetijstvo) in tudi dejanska nezaposlenost (v jugoslovanskem gospodarstvu, da industrijska kultura dela ni povsod dovolj razvita, da gre za pomanjkanje kapitala, izhaja, da lahko jugoslovansko gospodarstvo v prihodnjem daljšem srednjeročnem obdobju uspe. Tudi delovno intenzivne proizvodnje še vedno lahko doprinesejo k rasti družbenega proizvoda in narodnega dohodka na prebivalca. Ne glede na to pa je s splošno industrializacijo jugoslovansko gospodarstvo vendar že doseglo tisto stopnjo v industrijski razvitosti, katera omogoča in zahteva načrtno in aktivno izvajanje tehnološke in razvojne politike, s katero si bo naše gospodarstvo ustvarjalo čvrste temelje za tehnološko in razvojno neodvisnost in s tem zanesljivo pot v gospodarsko razvitost.
Utemeljen je zaključek, da predvsem tehnološko in razvojno zasnovana industrijska politika Jugoslavije lahko predstavlja objektivno osnovo za selektivno izvozno ekspanzijo, le-ta pa lahko v prihodnjem obdobju odločilno pripomore k doseganju nadpoprečne stopnje gospodarske rasti Jugoslavije,
Pripravila: Č, A.
Varjenje posod za gorivo, (rezervoarjev) v TOZD Velika oprema
Delavka ob stiskalnici v TOZD Avtoopre-ma-TAP
Aktiv krvodajalcev podelil zoačke
in priznanja
IMI1IDEUVNOST
Komisija za inovacije, ki je bila imenovana na 1. redni seji delavskega sveta DO dne 15. 2. 1980 je imela svojo 1. redno sejo dne 25. 2. 1980 na kateri je na predlog IO konference OOS DO AGIS izvolila predsednika in namestnika predsednika. V komisijo je DS DO imenoval naslednje člane kolektiva:
—	Vladimir Jankovič, DSSS — predsednik
—	Vlasta Bombek, TOZD Gumama — nam. predsednika
—	Peter Repič, TOZD Avtoopre-ma — član
—	Srečko Pukšič, TOZD Kovinska obdelava — član
—	Stanko Zupanič, TOZD Precizna mehanika — član
—	Franc Debeljak, TOZD Velika oprema — član
—	Viktor Hotko, TOZD Orodjarna — član
—	Pongrac Golob, TOZD Vzdrževanje — član
—	Janez Rižner, TOZD Servisi -— član
—	Miro Dajčman, TOZD Komerciala — član
Na tej seji je referent za inovacije poročal o delu komisije v prejšnji mandatni dobi, ki je imela 18 rednih in 6 izrednih sej na katerih je bilo obravnavanih 160 prijavljenih predlogov. Zastoji, ki so nastopali pri delu komisije so bili predvsem v večkratni nesklepčnosti in pri po-sredovaniju pismenih mnenj, saj se posamezne TOZD v večini primerov niso pridrževale predpisanega roka (30dni) za dostavo strokovnih mnenj o prijavljenih inovacijah.
Nadalje je komisija imela dne
3.	3. 1980 svojo 2. redno sejo, na kateri je obravnavala 7 tehničnih izboljšav in 3 koristne predloge. Obravnavani so bili inventivni predlogi naslednjih članov kolektiva:
Obravnavane tehnične izboljšave:
Priimek in ime	Zaposlen v TOZD	Inovac. za TOZD	Gosp. korist	Odškodnina ali enkratna nagrada	Opomba
Lah Miran	OR	KO			preloženo
Pukšič Srečko	KO	KO			preloženo
Vidovič Adolf	OR	OR		6.960,00	
Hostnik Vekoslav PM		PM	21.813,75	4.141,20	
Peklar Franc	TAP	TAP		2.400,00	
Brezinšek Jože	PM	PM	72.121,85	12.587,35	
Stubičar Tomislav TAP		TAP		5.610,00	
Obravnavani koristni predlogi:					
Rasi Branko	TAP	TAP			zavrnjeno
Tomažič Jože	TAP	TAP		2.600,00	
Galun Jože	GUM	GUM		5.600,00	
Ob tej priliki želim seznaniti inovatorje v AGISU, da bo letošnje srečanje ob dnevu INOVATORJEV dne 31. marca 1980 v
DO »Olga Meglič« Dolane. Na tem srečanju bodo občinska priznanja prejeli tudi 3 inovatorji iz naše DO.	Dušan Žnidarič
Dne 29. 2. 1080 je naš aktiv krvodajalcev organiziral svečano prireditev podelitve značk za 5, 10, 15 ali 20 ter plaket za 25-kratno darovanje krvi. Bila je v jedilnici ODP. Od 120 vabljenih se je prireditve udeležilo okoli 85 krvodajalcev.
Prisostvovali so tudi povabljeni gostje in sicer tov. Marija GNILŠEK — sekretarka občinskega odbora RK Ptuj, tov. Janko KORPAR — podpredsednik občinskega odbora RK Ptuj in predsednik komisije za krvodajalstvo pri občinskem odboru RK Ptuj in tov. dr. Jožica VREČKO — predstojnik transfuzijske postaje v Splošni bolnišnici Ptuj. Od domačih vabljenih gostov (iz DO AGIS), se prireditve ža1 nobeden ni udeležil.
Prisotne je pozdravil aktivist in član aktiva tov. Franc ŽITNIK, nekaj o nastanku aktiva in o finančnem stanju je povedala taj-nik-blagajnik aktiva tov. HVALEC Erna. O pomenu krvodajalstva pa je spregovoril tov. KORPAR Janko.
Tov. Marija GNILŠEK je podelila petim zaslužnim članom našega aktiva priznanja, ki jih podeljuje RK Slovenije.
Nato je tov. Janko KORPAR podelil značke in plakete.
Značko za 5-kratno darovanje krvi je prejelo 67 krvodajalcev, značko za 10-kratno darovanje krvi je prejelo 32 krvodajalcev, značko za 15-kratno darovanje krvi je prejelo 15 krvodajalcev, značko za 20-kratno darovanje krvi je prejelo 10 krvodajalcev.
Plakete za 25-kratno darovanje krvi so prejeli:
Forstnarič Justina, TOZD TAP
Črešnik Janez, TOZD KOM.
Munda Milan, TOZD KO
Muhič Robert, TOZD KOM.
Učakar Emil, DSSS
Tistim krvodajalcem, ki so že prejeli vse značke in plaketo, pa so bili izročeni šopki cvetja.
Po slovesnem delu prireditve je sledila pogostitev.
Ob tej priliki se želi aktiv krvodajalcev AGIS-a zahvaliti vsem OOS TOZD in DSSS za finančno pomoč, s čemer je bila omogočena uspešna izpeljava prireditve.
Hkrati pozivamo vse tiste krvodajalce, ki smatrajo, da se število darovanj krvi ne ujema z našo evidenco, da se z dokazili oglasijo pri tajniku aktiva. Prav tako prosimo vse tiste krvodajalce, katere transfuzijska postaja pokliče na nujen odvzem krvi in pa tiste, ki dajo kri izven naših krvodajalskih akcij, da to javijo na isto mesto, zaradi pravilne evidence.
Pa še nekaj! Zgodilo se je nekaj, česar ni bilo pričakovati. Namreč, nekateri izmed prisotnih na prireditvi so se na svojo roko »obdarovali« z značkami za 5-kratno darovanje krvi, ki so bile po moji »malomarnosti« oz. zaupanju preveč dostopne. Vsled tega bodo ostali brez značke tisti, ki so si jih zaslužili s krvjo. Je mar taka značka za kolekcijo?
Ema Hvalec
Iz gumarne
PREDVSEM DOBRA ORGANIZACIJA DELA
iemeljna organizacija orodjarna je poslovala v preteklem obdobju tako, kot smo si s poslovno politiko to začrtali; smo ugotovili na skupnem sestanku, katerega iniciator je bil družbenopolitični zbor skupščine občine Ptuj.
Osrednja tema sestanka je bila »Spremljanje političnega in ekonomskega delovanja v TOZD orodjarni«.
Z grobimi potezami smo orisali delo družbenopolitičnih organizacij v TOZD orodjarna ter zaključili, da 00 zveze socialistične mladine, OO zveze sindikatov in 00 zveze komunistov delujejo zadovoljivo, vendar bo potrebno pri nadaljnjem delu še več iniciative in kreativnosti. Vedno je še opravljenega največ tistega dela, za katerega iniciativo dajejo občinski forumi, manj pa se dela z oziroma na lastna prizadevanja.
Delovanje delegatskega sistema v TOZD orodjarna:
Delo delegatov še vedno ne poteka povsem v skladu z Zakonom o združenem delu. Bistvena odstopanja so predvsem pri obravnavi gradiva, ki je mnogokrat tudi prepozno posredovano v obravnavo, kar je nedvomno napaka strokovnih delavcev v TOZD.
Struktura sestave delegacij samoupravnih organov v TOZD orodjarni je primerna, saj so delegacije sestavljene iz delegatov vseh enot delovnega procesa, pa tudi družbenopolitične organizacije so primerno zastopane.
Med delegati so tudi skoraj vse ženske TOZD orodjarne. Predlog kandidatov samoupravnih organov je v celoti pripravila 00 zveze sindikatov.
realnem nagrajevanju po delu, če vemo, da nimamo realno ovrednotena dela. Precej bolje je urejeno nagrajevanje s stališča stimulacije uspešnosti dela. V TOZD orodjarni imamo vpeljan timski način organizacije dela, ki temelji na najboljših medčloveških odnosih in največji osebni odgovornosti. Zavedamo se, da so dobri medčloveški odnosi in realna stimulacija za opravljeno delo najboljša motivacija za uspešnost dela, zato bomo usmerili vsa prizadevanja, da bomo do podrobnosti obvladali začrtan sistem.
Fluktuacija kadrov:
Problem odhoda orodjarjev iz TOZD orodjarne je v zadnjem času izredno zaskrbljujoč kljub temu, da smo že nekaj let ta pojav pričakovali, saj je v drugih regijah enak problem že nekaj let prisoten.
Prepričani smo, da bomo odhod orodjarjev zajezili s pravilnim ovrednotenjem strokovnega dela — delo v neposredni proizvodnji. Seveda se moramo tega problema zavedati vsi v DO AGIS, sicer je predlagana rešitev nerealna, če upoštevamo, da imamo enotno metodologijo vrednotenja del.
Dohodkovni odnosi:
Po izredno dolgem obdobju prizadevanja, da dosežemo ustrezen sporazum, s katerim bomo urejali dohodkovne odnose med TOZD orodjarno in ostalimi TOZD v DO AGIS, je končno tik pred sprejetjem. Dolgotrajno delo na oblikovanju ustreznega sporazuma je bilo neizogibno, če upoštevamo, da je vsebina takšnega sporazuma izredno zahtevna, saj zajema domala vsa področja skupnega poslovanja.
Nagrajevanju po delu:
Ugotavljamo, da je v sedanjem času še nemogoče govoriti o
Izvozno — uvozna problematika:
TOZD orodjarna ne izdeluje orodij in priprav, ki bi jih direktno izvažali, ker ni razpoložljivih kapacitet v proizvodnji orodij. Mnogokrat pa je prisoten tudi problem doseganja zahtevnih toleranc, saj so naša delovna sredstva precej izrabljena in dokaj zastarela.
Posredno pa TOZD orodjarna uspešno sodeluje pri izvozu na način, da s posebno pozornostjo osvajamo orodja za izdelavo finalov za izvoz. Z doma izdelanimi orodji smo vplivali tudi na zmanjšanje uvoza določenih polizdelkov.
Srednjeročni program razvoja TOZD orodjarna:
Srednjeročni program smo začrtali zelo smelo, saj obsega v strukturi nabavo sodobnejših orodjarskih strojev in izgradnjo skupnega prostora z nad tisoč metri uporabne površine.
Za realizacijo srednjeročnega plana predvidevamo tudi vzdrževanje sredstev v občini, tako bi dobila orodjarna skupen pomen, kar je že nekaj let tudi zapisano v občinskih resolucijah.
Prepričani smo, da je nadaljni razvoj orodjarstva v občini edino ekonomičen, če bomo to dejavnost razvijali tu, kjer je tudi dolgoletna tradicija.
Kakšen pomen ima dobro opremljena orodjarna za hitro prodiranje na vedno bolj konkurenčni trg z novimi izdelki, pa ne bi posebej povdarjali, če se zavedamo, da so slednje težave dnevno prisotne pri delu prodajnega sektorja TOZD Komerciala in službe marketinga.
Poslovanje v preteklem obdobju:
Z zaključnim računom TOZD orodjarne za leto 1979 smo dokončno ovrednotili uspeh poslovanja TOZD orodjarne v preteklem obdobju. Lahko rečemo, da smo poslovali dobro, da smo bili varčni in, da so posamezniki re-
alizirali cilje, ki smo si jih zastavili za lansko leto. Finančni kazalci nam narekujejo, da imamo dobro začrtano organizacijo dela in, da velja v naslednjem obdobju nadaljevati delo po začrtanem sistemu s tem, da še popravimo nekatere pomanjkljivosti.
V nobenem primeru pa nismo zadovoljni z realizacijo investicij. Občutna preusmeritev nabave proizvodnih sredstev iz Vzhodne Nemčije nam je močno spremenila postavljene smernice razvoja tehnologije izdelave orodij in priprav.
Osnovni cilji naše TOZD so usmerjeni k boljši kakovosti izdelanih orodij in priprav, k večji produktivnosti in k trajnemu spoštovanju postavljenih rokov. To pa bomo dosegli s strokovnim usposabljanjem, s polno mero odgovornosti pri delu in z boljšo disciplino pri delu.
Franc Krabonja
Iz obrata družbene prehrane
V	prejšnjem letu 1979 smo v obratu družbene prehrane pripravili 506.061 obrokov malice. Od tega za delavce DO AGIS 425.690 in 80.371 malic za zunanje koristnike. Cena za zunanje koristnike je bila višja, kot za delavce DO AGIS.
Posnetek, ki ga vidite je bil narejen po končani malici dne 29. 2. 1980 ob 11. uri. Ni nam treba posebej govoriti na kakšen red in čistočo so navajeni naši delavci, saj nam slika kaže dovolj jasen videz.
Zaželjeno bi bilo, da bi se delavci bolj kulturno obnašali do osebja v ODP, posebej še do tistih, ki so zaposleni ob delilnem pultu, saj le ti nedai smeli biti tarča za vsakega posameznika. Malica v našem obratu je pripravljena vedno pod nadzorstvom zavoda za zdravstveno varstvo iz Maribora, ki redno po pogodbi hrano kontrolira (mikrobiološko, kemično) in opravlja računsko analizo obroka (kalo-ričnost).
V	mesecu februarju smo pripravili 38.581 malic za delavce DO AGISA in 8340 za zunanje delavce, materiala smo pa za te malice porabili za 671.103,87 din.
Branko Pintarič
Dopisujte v svoje glasilo
Na obisku pri upokojenkah
Kot leta nazaj, smo tudi letos, ob 8. marcu, obiskali naše nekdanje soustvarjalke, ki danes uživajo zasluženo upokojitev. Mnoge med njimi smo našli pri raznih spomladanskih, lažjih opravilih, kar je več kot zgovorio, da jih je še večina dokaj krepkega zdravja in seveda tudi volje, da kaj malega postori okrog hiše.
Posebej pomembno je zapisati, da so se vse, kar smo jih našli doma, zelo razveselile našega obiska in se predvsem zanimale, kako napreduje kolektiv. Skromno praktično darilo je bilo vsekakor odraz pozornosti, vendar ni odtehtalo prijetnega občutka, da so se lahko za nekaj trenutkov »vrnile« v čas, ko so tudi same dodajale k celoti, danes dvatisoč članskega kolektiva Agis.
Živahen ter prijeten razgovor, z nekaterimi, smo si poskušali tudi zapisati.
SEROMA ANGELA upokojenka
Osem let je poteklo odkar sem se upokojila, torej v letu 1972 in nekaj let predčasno, kajti bolezen je zahtevala dolgotrajnejše zdravljenje in delno mirovanje.
Zelo rada se za kratek čas povrnem tja, kjer sem nekoč tudi sama združevala delo. Mnogo prijetnega ostane v spominu, pa čeprav so se začetki razlikovali od današnjih pogojev in možnosti. Ves čas sem opravljala delo vodje meznega oddelka. S sodelavkami smo morale mnogokrat po poteku rednega delovnega časa nadaljevati z nalogami, kajti preveč različnih opravil, ki so danes porazdeljene, se je moralo opraviti, pa tudi razni pripomočki za delo niso bili tako pri roki, kot danes. Po vrhu vsega pa je bilo na sporedu tudi skoraj redno preseljevanje iz prostora v prostor.
Brez dvoma, da z zanimanjem spremljam vsak vaš uspeh in se ga tudi sama tiho veselim. Silvestrska srečanja in časopis nas redno obveščata o napredku in rasti kolektiva.
K vašim prizadevanjem, za še boljše in ugodnejše rezultate, se pridružujem tudi s svojimi željami, da bi z razvojem dosegli še več in si tako ustvarili ugodne pogoje dela.
PAPDS MARIJA upokojenka
Vseh dvanajst let mojega dela v Agisu sem opravljala naloge
čiščenja pisarniških prostorov. Z vsemi, ki sem kakorkoli sodelovala sem se dobro razumela. Prav neprijetni so bili tisti trenutki, ko sem se morala zaradi bolezni predčasno upokojiti, tako da imam skupne delovne dobe le šestnajst let. Pred zaposlitvijo v Agisu sem opravljala naloge industrijske gasilke v »Nafti« Lendava. Tudi to delo ni bilo težko, toda odgovornejše, kot pa delo čistilke. Sedaj pa še kaj malega opravim tudi okrog hiše, seveda ko mi zdravje to dovoli. Prosti čas pa vlagam tudi v sodelovanje pri ženskem pevskem zboru upokojencev naše krajevne skupnosti.
Ob vsakem srečanju s kolektivom za Silvestrovo, upokojenci doživimo prijetna presenečenja Napredek je viden na vsakem koraku in prijetno je ugotoviti da kolektiv iz dneva v dan dosega več. Novi objekti, boljši delovni pogoji in tudi rezultati dela so vsekakor uspeh, ki ga pozdravljam in obenem želim, da tako uspešno tudi nadaljujete.
Tov. Marija je tega dne praznovala tudi svoj devetinštirideseti rojstni dan in ta prijeten dogodek ter življenjski praznik je »segel« tudi do nas, ki smo jo obiskali. Postregla nam je s pe-
civom in razpoložena dejala, da se pravkar odpravlja k svojim tovarišicam, pevkam, kajti navada je, da se ob življenjskem prazniku, katerekoli izmed njih, skupno poveselijo. Ob tem pa tudi naše čestitke, predvsem želje po dobrem zdravju in prijetnem počutju.
IVANČIČ DANICA upokojenka
Nerada se spominjam tistega dne v letu 1977, ko se mi je
pričelo komaj štirinajsto leto dela. Bolezen je zahtevala, česar si takrat nisem želela, invalidsko upokojitev. Težko sem se ločila od rednega, vsakodnevnega sodelovanja s tovarišicami, s katerimi sem ves ta čas skupno premagovala vse težave in tudi doživljala prijetne trenutke. Vendar ni šlo drugače. Sčasoma sem spoznala, da z razmišljanji in vprašanji »zakaj«, ne bom dodala ničesar, k boljšemu zdravju, ter počutju.
Danes sem članica društva upokojencev naše krajevne skupnosti. Moja prisotnost se občuti predvsem pri opravljanju različnih administrativnih del za društvo. Vse to pa opravljam doma, kajti vsak napor pri hoji mi pusti neprijetne posledice, in zato moram precej mirovati. Ostali prosti čas pa namenjam pletenju, kvačkanju in še nekaterim ročnim spretnostim. Oblikujem in ustvarjam različne predmete iz vsakdanjega življenja, vse to pa nato ponavadi podarim znancem in prijateljem.
Kolektivu Agis želim, da še naprej tako uspešno dosega cilje, izpolnjuje začrtane smernice in izpolnjuje naloge za ustalitev gospodarjenja. Sodelavkam, ki me vsako leto ob 8. marcu obiščejo in me tako preselijo za kratek čas medse, želim uspeha pri opravljanju delovnih nalog in dolžnosti.
Za zaključek še to, da se tov. Danica v prostem času posveča tudi pisanju. Pritegnila jo je predvsem oddaja tadia Maribor — rubrika »zvočna domislica«. Na posredovano glazbo je bilo potrebno vtise in domisli, ob poslušanju, prenesti z besedami na papir. Nekaj njenih prispevkov je bilo tudi objavljeno in nagrajeno. Tri izmed njih pa objavljamo tudi mi.
— Lovci so v nedeljo 28. 10. 1979 s pomočjo dobrega lovskega psa zasledili in ustrelili »GREŠNEGA KOZLA«, ki je zagrešil več hudih prekrškov. 0-čitno je kriv za neredno obve-
ščanje javnosti o dobavi premoga.
Ko so ga identificirali, so mu poleg drugega našli v mapi prekrškov tudi »osnutek za redno dobavo premoga«, V njem pod točko »razno« namreč piše, da se je premog podražil za 20 %, žepnina za. premog pa 40 % Premog dobiš lahko na kredit brez pologa, žepnino pa plačaš v gotovini.
Ker v časopisu ni točke »razno«, seveda to marsikomu ni znano. Vsi, ki še nimate premoga upoštevajte točko »razno« in kmalu vam bo toplo.
— Konec spotikanja! Delegati so se ob koncu leta res potrudili, da so bili produktivni. Zapeli so nam tisto staro »neizpeto pesem«, ki se rima samo po samoupravnih aktih, Štirna pa kakor komu uspe .., veste tisto, da bo delavec v prihodnje nagrajen le po produktivnosti dela, za nedelavce bomo poiskali skupen faktor med produktivnostjo in neproduktivnostjo, za tiste pa, ki so neproduktivno-produktivni, to so tisti, ki med delovnim časom neproduktivnoproduktivno »fušajo« pa bomo predlagali, da se združijo v svoj TOZD »fušar-jev med delovnim časom«.
Le tako bomo uspeli, da ne bodo delavci silili za popoldanskim zaslužkom!
— Micki brzojavno so spanočliiii, da so v mesnici meso dobili. Micka hitro sedla je na ikallo im se loidpeilijailia z velikim oekanjem po meso.
Micki tam so- torna j raztliožii, da -mesa več na zailogii ni, ker so pred kratkim ga podražili, so zato gia manj inainočtfi.
Toda, če sedla 'bi na avtom, diolbia bi mesa še za cel vagon.
Micka vsa žalostna je ugotovia, da je gos neumna bila, če sosede me bi obvestila, bi meso morda še4e dobita!
Res lepa pesem! Ko bomo dobili note za njo, nam res ne bo več ušla!
Ce želimo boljše, moramo tudi več »sejati”
Občni zbori osnovnih organizacij sindikata in konference, so vzporedno s pregledom dela in aktivnosti ter zadanih smernic vnaprej, prinesli v večini primerov tudi sveže moči na svoja »krmila«. Upajmo, da je bila kadrovska politika izvedena tako, da delo ne bo nedelo, da bo aktivnost na vseh področjih takšna, kot mora biti, kot jo želimo. Nedvomno pa to ne zavisi samo od tistega, ki »upravlja« temveč od sodelovanja vseh. Toda ne moremo mimo tega, da pa ima sigurno pomembno gonilno silo v svojih rokah predsednik, tisti, ki okvirno vodi in usmerja.
Odgovornosti povezovanja interesov in aktivnosti sindikata, oziroma vseh delavcev v AGIS, članov naše najmasovnejše politične organizacije, so bile na občnem zboru konference OOS zaupane, Savič Momčilu.
V našem uredništvu smo čutili za dolžnost, da novega predsednika konference OOS, predstavimo s krajšim razgovorom.
Postal si predsednik konference OOS DO AGIS, prevzel si eno odgovornih nalog. Ne dvomimo v pozitivno razpoloženje ob zaupanju vseh delavcev vate, vendar pa bi bilo zanimivo slišati, tvojo oceno od kandidature pa do izvolitve na to odgovorno nalogo. Kakšna so tvoja osebna gledanja na to funkcijo?
Z vprašanjem postavljaš moje dolžnosti nad obveznosti predsednikov OOS TOZD in DSSS, zato je moj odgovor ta, da delavci morajo najti v osnovi zaupanje v svoje izvoljene organe, torej v svoje organe sindikata v TOZD in DSSS, ker so le-ti nosilci vseh aktivnosti. Moje gledanje na to funkcijo, kot predsednika konference in na nalo-loge, ki stojijo pred izvršnim odborom konference, je vezano na aktivnost vseh OOS v DO, zato konferenca nima karakterja odločanja temveč samo koordinacije, usklajevanja in usmerjanja. S tem pa ne mislim, da se aktivnost v konferenci zmanjšuje ali je zaradi tega delo manj odgovorno.
O vseh vprašanjih o katerih se sprejemajo sklepi z osebnim izjavljanjem delavcev se mora zagotoviti njihova predhodna obravnava. Zgodi se, da kdaj pa kdaj predreferendumske razprave ne potekajo tako, kot bi želeli. Zateči je tudi preveliko molčečnost delavcev. Vemo pa, da je ena izmed bistvenih nalog sindikata tudi, da zagotovi kvalitetno ter celovito predhodno razpravo. Kakšni so tvoji predlogi za dosego namenov predhodnih
razprav, kot pogoj pozitivne izvedbe referendumov ter drugih oblik osebnega izjavljanja?
Da bi v naši delovni organizaciji dosegli namen in vsebino ob razpravah, ki jih vodimo ob periodičnih obračunih in zaključnih računih, o samoupravnih aktih, samoupravnih sporazumih, na kratko povedano o vsem, o čemer se morajo delavci osebno izjavlati, naj si bo to na zborih delavcev, referendumih in drugih oblikah osebnega izjavljanja, je predpogoj, da je na razpolago gradivo in to pravočasno ter v razumljivi obliki. Nadalje bi morali biti predhodno seznanjeni 10 OOS TOZD in DSSS z namenom da gradivo (dobro spoznajo in razumejo, da kot takega lahko podajajo oziroma obrazlagajo na sindikalnih skupinah. Predlogi bi morali biti vskiajeni v DO, vsekakor pa bi na vsako vprašanje in predlog moral biti podan temeljiti odgovor. S tem bi zainteresirali vse člane DO in bi se tako popolarna »molčečnost delavcev« prenehala. Nastal bo interes.
Čest problem se pojavlja tudi na področju uveljavljanja delegatskega načela. Kaj tu storiti za približek k boljši kvaliteti?
Uveljavljanje delegatskega sistema si tudi v naši DO utira svojo razvojno pot. Da bi ta sistem docela zaživel, bo potrebno, da DPO v DO v svojih programih dajo razvoju delegatskega sistema glavni povdarek. Prav tako je naloga posameznih delegacij in delegatov, da se povežejo s sindikalnimi skupinami OOS TOZD in DSSS z namenom, da jih seznanijo z gradivom, od njih dobijo mnenja, prav tako pa jim posredujejo odgovore.
Prav tako se moramo prizadevati, da delavci postanejo zavestni nosilci uveljavljanja ekonomske stabilizacije, za učinkovito odstranjevanje vzrokov ekonomske nestabilnosti.
Programi so znani, njihova uresničitev pa brez dvoma zahteva odgovoren odnos do začrtanih nalog, vseh. Kakšno je tvoje razmišljanje o tem?
Sprejeti stabilizacijski programi, za katere smo se odločali vsi, nam nalagajo odgovornost, da se vsak posameznik stabilizacijsko obnaša.
Bistvena za dobro poslovanje je tudi sestava različnih programov oz. gospodarskih načrtov od letnih do srednjeročnih. Kakšno sodelovanje sindikata je v bodoče predvideno na tem področju?
Če se zavedamo, da je TOZD osnovni nosilec planiranja je jasno, da morajo tudi OOS TOZD in DSSS odigrati v letnih, srednjeročnih in dolgoročnih planih svojo vlogo.
Brez dvoma bo nujno na sestankih spregovoriti tudi o reševanju in krepitvi medsebojnih odnosov, disciplini delavcev. Kaj meniš o tem?
Če do dobra razumemo stabilizacijo in njen cilj potem se mo-
ramo zavzemati za krepitev medsebojnih odnosov, vstrajati na disciplini in odgovornosti.
Za konec — kvaliteta dela zavisi od vseh, ne samo od posameznikov in članov 10 OOS. predvsem odčlanov ZK in mladine. Torej okrepiti bo nujno te medsebojne vezi in dvigniti sodelovanje na željeno raven. Kako si zamišljaš ureditev tega za dobro skupno delo v bodoče?
Sindikat, kot najbolj množična DPO v DO mora biti podprta z aktivnostjo predvsem članov ZK, ZB in ZSM, saj smo vsi skupaj odgovorni za razvoj odnosov, razvoj samoupravljanja in razvoj posameznih TOZD in DO.
Š. S.
OSEBNI DOHODKI V FEBRUARJU
Bruto masa OD
TOZD	februar 1980 plan	realizacija		ind.	Poprečni bruto OD	Poprečni neto OD
TAP	5.621.891,67	5.601.463,47	100	8.725,02	6.007,18
KO in AKG	1.882.591,67	1.695.125,00	90	9.212,64	6.342,90
Gumama	2.336.775,00	2.142.682,93	92	8.927,85	6.146,82
PM	927.800,00	878.270,05	95	8.695,74	5.987,02
DSSS	2.478.927,00	2.421.290,13	98	10.259,70	7.063,80
KOM	1.043.558,33	1.051.121,17	101	11.182,14	7.698,90
Serv.	1.084.217,50	1.010.744,86	93	9.446,21	6.503,72
Orod.	1.449.875,00	1.277.274,15	88	10.469,46	7.208,22
Vzdr.	864.925,00	811.022,57	94	11.264,20	7.755,40
VO	1.033.304,17	1.003.906,15	100	8.963,45	6.171,34
DO «Agis«	18.723.865,34	17.892.900,48	96	9.368,01	6.449,87
V mesecu februarju smo izplačali za osebne dohodke 17.892.900,48 din, kar v primerjavi s planom 18.723.863,34 din da indeks 96. To pomeni, da z izplačilom nismo presegli postavljenih planskih okvirov. Manjša preseganja plana zasledimo pri TOZD TAP, Velika oprema in TOZD Komerciala. Vzrok teh preseganj je v izplačilu sorazmerno visokega procenta stimulacije (preko 20 %).
Povprečni bruto in neto osebni dohodki po TOZD in delovni skupnosti so prikazani glede na stanje povprečnega števila zaposlenih na koncu meseca.
Kljub visokem izplačanem stimulativnem delu masa OD ne presega planskih okvirov. Vzrok za to je v manjšem številu delovnih dni, ki jih je bilo v februarju.
EA
STRAN 10 S AGIS
OBČNI ZBOR IGO AGIS
SAHISTI SO SE POMERILI ZA TITOV POKAL
V četrtek 21. 2. 1980 ob 14. uri so se v obratu družbene prehrane DO AGIS zbrali člani IGD Agis na svojem 23. rednem občnem zboru. Prisotnih je bilo 30 članov od skupno 46, vabilu pa so se odzvali tudi predstavniki IGO Železniške delavnico, IGD TGA Kidričevo, GD Ptuj in občinske gasilske zveze. Žal pa je bilo tudi letos ugotoviti premajhno zanimanje vodilnih družbenopolitičnih delavcev v DO AGIS za IGD, saj se vabilu ni odzval nobeden, če izvzamemo tov. Kelenc Viktorja direktorja TOZD Servis, ki je v upravnem odboru IGD Agis. dilnih družbenopolitičnih delavcev za IGD Agis, ter slabi organiziranosti. Strinjali pa so se tudi s tem, da je eden poglavitnih vzrokov ta, da je sredi največjega dela v IGD DO zapustil
Janez Feguš, takratni predsednik. Tako je društvo ostalo brez predsednika, tov. Podpečan Edi je sicer prevzel funkcijo vršilca dolžnosti predsednika vendar delo po daljšem premoru ni moglo tako steči, kot bi si želeli. Na občnem zboru je bila tudi izrečena razrešnica staremu odboru, člani pa so izvolili novega. Funkcijo predsednika IGD AGIS je prevzel tov. Franc Stopajnik referent za požarno varnost službe varstva pri delu, funkcijo poveljnika pa tov. Janez Flameršek.
Novi odbor je že začel z delom, mi pa upamo, da se bo stanje spremenilo, v samem IGD AGIS, kakor tudi v odnosu vodilnih družbenopolitičnih delavcev do našega IGD.
V SLUŽBI LJUDSTVA NA POMOČ!	Ljubo Jurič
Že nekaj let je v občinskem merilu organizirano šahovsko tekmovanje za Titov pokal. Letošnjega srečanja se je udeležilo 17 ekip, med njimi tudi naša ekipa. Pomerili so se v treh skupinah. Naša ekipa je igrala z ekipo KB Maribor, podr. Ptuj, z rezultatom 4:0, z ekipo PP z rezultatom 2:2, z ekipo Vidma z rezultatom 2:2, z ekipo Elektro-
Letošnjega srečanja delavcev--smučarjev »SPAIS« (smučarsko prvenstvo avtomobilske industrije Slovenije) ne bo. Pred kratkim je vse članice, med njimi je tudi naša DO, letošnji organizator Vozila Gorica, obvestil, da so takšno odločitev sprejeli na podlagi stališč predsedstva republiškega sveta ZSS. Stališče je gotovo vsem znano. Menijo namreč, da je treba take oblike športno rekreativnih dejavnosti
kovine z rezultatom 3:1 ter z ekipo Kmetijskega kombinata z rezultatom 1:3.
1.	TGA Kidričevo 15	točk
2.	Budina	13	točk
3.	Žetale	12,5	točk
4.	SO Ptuj	12,5	točk
5.	AGIS	12	točk
Za ekipo so igrali Flabjanič, Reberc, Gasparič in Fridauer.
opustiti, kajti delavske športne igre na republiški in zvezni ravni ne spadajo v okvir športne rekreacije.
Tako stališče je najbrž marsikaterega smučarskega zagnanca ali tekmovalca prizadelo, toda stabilizacija zahteva svoje. Po dosedaj že znanih podatkih letos tudi ne bo športnih iger motorne industrije Jugoslavije.	M.Š.
PLAVANJE V OKVIRU DŠI
SPAlS-a NE BO!
V okviru delavskih športnih iger ptujske občine so se ekipe delovnih kolektivov pomerile v plavanju.
Za to športno disciplino je nekoliko teže zbrati ekipo, kar je pokazalo razmeroma malo število ekip v moški konkurenci, v ženski konkurenci pa se je tekmovanja udeležila le naša ekipa, ki zasluži vso priznanje za udeležbo. Zensko ekipo so sestavljale: Kmetec Štefka, Zajšek Mira, Grabner Alojzija, Žuran Stanka in Matič Marica. Tekmovanje je bilo organizirano kot štafeta 4x50 m v obeh konkurencah.
Moško ekipo v sestavi Potočnik Marko, Gramc Dušan, Reberc Alojz in Potočnik Martin se je uvrstila na tretje mesto s časom 2,38,2.
PSavaini tečaj
Prva skupina udeležencev pla-
Skok v vodo in tekmovanje se je pričelo
valnega tečaja je uspešno zaključila. Z ozirom na to, da je še interes za tečaj, obveščamg vse zainteresirane, da bomo tečaj za neplavalce ponovno organizirali, ko bo dovolj prijavljenih. Prijavite se organizatorju rekreacije v kadrovski službi, kjer boste do-biii podrobnejše informacije.
M.Š.
Plavalni ekipi na DŠI
TEKMOVANJE V VELESLALOMU
V	lepi sončni marčevski soboti smo organizirali tekmovanje delavcev AGIS-a v veleslalomu na Arehu.
Tekmovalci, ki se jih je na startu zbralo 31, so bili razdeljeni v tri starostne kategorije.
1.	do 25 let	9 tekmov.
2.	od 25 — 35 let 18 tekmov.
3.	od 35 — 45 let 4 tekmov.
Proga je bila precej ledena, zato je kar 13 tekmovalcev ni uspelo prevoziti ali pa so jo prevozili z napako — bili so diskvalificirani. Progo je najuspešneje prevozila lil. skupina, saj so do cilja, čeprav s precejšnjim pluženjem, prispeli vsi. V najmlajši skupini tekmovalcev je v želji za čim boljšo uvrstitvijo, uspelo priti na cilj le dvema tekmovalcema.
V	skupni uvrstitvi je najboljši čas dosegel Joha Branko, ki mu
sledita Rola Marjan Marjan.	in Gajzer
III. skupina	
Vindiš Edvard	1.01.13
Ozmec Anton	1.01.21
Fluher Oto	1.12.54
Kozar Silvo	1.30.29
II. skupina	
Joha Branko	51.07
Rola Marjan	52.01
Gajzer Marjan	52.26
Fuks Marjan	52.94
Kelc Alojz	54.27
Hostnik Slavko	54.38
Turnšek Valentin	54.76
Muratovič Emi!	58.36
Rogelj Ivan	58.44
Petrovič Stanko	59.81
Cestnik Mirko	1.00.59
Primožič Valentin	1.15.74
1. skupina	
Matjašič Vlado	55.55
Vtič Vlado	59.59
»KAJ VEŠ 0 PROMETU?«
Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SO Ptuj, v sodelovanju z republiškim, je v tem letu 19. in 20. apriia zaupana organizacija republiškega tekmovanja v preizkusu znanj osnovnošolcev iz naše republike, v cestno prometnih predpisih.
Tega vsakoletnega tekmovanja pod naslovom: »Kaj veš o prometu«, se bo po predvidevanjih udeležilo okrog 600 pionirjev, z
vseh občin naše republike.
Torej 19. in 20. apriia, dragi starši, bo v naši občini tekmovanje, ki se ga bo morda udeležil tudi vaš otrok. Če pa ne, je prav da ga skupno s šolo spodbujate k učenju in spoznavanju cestno prometnih predpisov. Tako bo varneje hodil po cesti, kajti z njim bo znanje o pravilnem odnosu do vseh nevarnosti, ki prežijo na vsakem koraku, in
SMEROKAZ KADROV
<Cprišli~~~ lin ^
OPŠLI >
8
Delavci, ki so prekinili delovno razmerje v mesecu januarju in februarju 1980
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
— PLANINC Marija, dipl. ekonomist vodenje sam. finančne službe — redni odpovedni rok
Delavci, ki so sklenili delovno razmerje v mesecu januarju in februarju 1980
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
—	FERČEC Darinka, natakarica v prodaja pijač in tobačnih izdelkov
—	določen čas
—	RAJH Majda, pravnik pripravnik — določen čas
—	PLAVČAK Darinka, NK delavka čiščenje posltvnih prostorov in sanitarij — določen čas
—	JURIČ Ljubo, strojni tehnik pripravnik — nedoločen čas
TOZD KOMERCIALA
—	REBERC Marija, ekonomski tehnik vodenje in organiziranje računovod.
—	nedoločen čas
—	PAPST Cvetka — dipl. ekonomist vodenje TOZD Komerciala — nedoločen čas
TOZD AVTOOPREMA
—	OSTERC Milan, strojni ključavničar vrtanje polizd. na enovret. vrtal, stroju — nedoločen čas
—	SLODNJAK Franc, kovač statistično tek. kontrol, polizdelkoi
—	nedoločen čas
—	TERBUC Branko, strugar
struženje na BRT-36, BRT-50 — nedoločen čas
TOZD GUMARNA
—	KUREŽ Jožef, priuč. uprai. gr. meh. vulkaniziranje gumi tehn. izdelkov — nedoločen čas
TOZD AVTOOPREMA
—	KRAMBERGER Jožef, strugar struženje na Monsorts-u — sporazumno
—	ZELENKO Stanko, NK delavec stiskanje na težjih stiskalnicah — sporazumno
—	FEGUŠ Anton, vozni ličar lakiranje izdelkov — sporazumno
TOZD GUMARNA
—	MALEK Jožef, NK delavec vulkaniziranje gumi tehn. izdelkov
—	sporazumno
TOZD KOVINSKA OBDELAVA
—	SLANIC Silvester, predelovalec mesa šabloniranje manj zaht. vzmeti — sporazumno
—	ZORKO Stanko, NK delavec struženje zelo zahtevnih odlitkov — v času posk. dela
—	VOČANEC Marijan, ključavničar izdelovanje sred. zaht. priprav in vzmeti — sporazumno
TOZD ORODJARNA
—	VINDIŠ NADA, tehn. risar
konstr. gum. or. in or. zapred. pl. mas — sporazumno
—	PISLAK Jože, orodjar
izdel. manj zaht. št. or. in priprav
—	redni odpovedni rok
—	PETROVIČ Janez, strojni tehnik vodenje in org. dela v proizv. or. in pripr. — sporazumno
TOZD VELIKA OPREMA
—	VOLGEMUT Franc, NK delavec plamensko var. posod in gl. ter opreme — sporazumno
—	SVENŠEK Jožef, priuč. varilec ročna dela — priprav, dela — sporazumno
TOZD KOVINSKA OBDELAVA
—	GAJIČ Joviča, avtomehanik struženje polizdelkov in izdelkov — nedoločen čas
—	OZVATIČ Stanislav, NK delavec struženje polizdelkov in izdelkov — nedoločen čas
TOZD VELIKA OPREMA
—	KOSI^ Sonja, administratorka obračun ur ro delovnih nalogih — nedoločen čas
—	SKLEDAR Stanko, strojni delovodja vodenje izmene na stiskalnicah — nedoločen čas
TOZD SERVISI
—	PETROVIČ Slava, prodajalka kasiranje prodanega blaga — nedoločen čas
—	CIGLAR Branko, avtomehanik najzaht. avtomeh. dela na tov. vozilih — nedoločen čas
—	TOPLAK Viktorija, trg. pomočnica izdaja in prevzem blaga, gume — nedoločen čas
—	ŠMIGOC Silva, prodajalka kasiranje prodanega blaga — nedoločen čas
—	MILOŠIČ Simon, avtoklepar avtokleparska dela — vrnitev iz JLA
—	KRALJ Zinka, prodajalka
kasiranje gotov, vplač. obračun DN
—	določen čas
—	PLOHL Jožef, NK delavec pranje vozil — nedoločen čas
—	ROŠKAR Nevenka, ekonomski teh. pripravnik — določen čas
TOZD PRECIZNA MEHANIKA
—	FRIŠČIČ Ana, urarka
statist, kontrol, podsklopov tahogr.
—	nedoločen čas
—	OSENJAK Stanislav, gimn. maturant pripravnik — določen čas
—	LETONJA Miroslav, NK delavec čiščenje odlitkov — nedoločen čas
TOZD VZDRŽEVANJE
—	GAŠPARIČ Darko, ključavničar manj zaht. prevent. dela na str. in stroj. napr. — nedoločen čas
—	KAUČEVIČ Mtrko, ključavničar-zaht. prevent. dela na str. in stroj, napr. — nedoločen čas
—	DUH Stanislav, ključavničar
zaht. intervenc. dela in str. In str. napr. — vrnitev iz JLA
TOZD SERVISI
—	HODŽAR Rudolf, avtomehanik
izd. inprevzem blaga, gume — v času posk. dela
—	LOVREC Franc, NK delavec vodenje skupine avtoličarskih del — upokojitev
TOZD PRECIZNA MEHANIKA
—	SEVER Anton, radiomehanik vodenjedela v eksperiment, delavnici — upokojitev
TOZD VZDRŽEVANJE
—	KOZAR Tomi, elektrotehnik pripravnik — odslužitev vojaškega roka
Razlog odhodov iz DO AGIS je v večini primerov višji OD v drugi delovni organizaciji ali pri obrtniku.
Oton Coklin
ZAHVALA
Ob boleči in nenadni smrti mojega očeta, Maže-ra Dura, se iskreno zahvaljujem sodelavcem OPD TOZD Avtooprema, za darovani venec, denarno pomoč in izraze sožalja.
Žalujoča hčerka Anica Mazera
ZAHVALA
Ob prerani izgubi tasta, Dura Mazera, se zahvaljujem sodelavcem TOZD Precizna mehanika za darovano cvetje in denarno pomoč v teh težkih trenutkih,
Katica Mazera
Pred dnevi je v krogu svoje družine praznovala petdesetletni življenjski jubilej sodelavka, Mazera Katica.
Rodila se je 10. marca 1930, v Futohu v Vojvodini. Leta 1947 je končala poklicno šolo. Izučila se je poklica šivilje. V času šolanja je sodelovala v mladinski organizaciji, kjer je bila aktivna in leta 1947 sprejeta v SKOJ. Sodelovala je na mladinski akciji pri izgradnji Novega Beograda. Leta 1950 je postala članica KPJ.
Z družino se je leta 1951 preselila v Kidričevo. V DO AGIS se je zaposlila 1. julija 1970, kot monter na tekočem traku. Sedaj opravlja delovne naloge vodje skladišča orodja v TOZD Precizna mehanika. Vse od časa zaposlitve v DO AGIS deluje v samoupravnih organih in v družbenopolitičnih organizacijah.
K življenjskemu jubileju ji vsi čestitamo ter žilimo obilo zdravja, uspehov in zadovoljstva.
Sodelavke in sodelavci
IN OBUDILI SO SE Ml SPOMINI:
»V imenu delovnega kolektiva »AGIS« čestitava za 8. marec,« sta z nasmehom dejala takoj, ko sem odprla duri. Bila sem presenečena, da nisem ničesar odgovorila, niti tisto najskromnejše, hvala ...!
Čeprav kratek, toda prijeten je bil razgovor z njima. Nista imela veliko časa, čakalo ju je še veliko dela. Odhitela sta po svojih dolžnostih, jaz pa sem nemo gledala za njima, po licu pa so mi privrele grenke solze in obudili so se mi spomini.
Samo 14 let delovne dobe imam in 4 leta bo 13. marca, odkar sem odšla zadnjič z dela in se nisem vrnila.
Toda zdi se mi, da sem včeraj pisala potrdila o osebnih dohodkih in še ta mesec delila osebni dohodek. In, če bi me vprašali, kdaj sem bila najbolj zadovoljna, bi vam dejala: »Takrat, ko je bilo izplačilo osebnih dohodkov redno 15. v mesecu brez kakršnih-koli spodrsljajev.
Vedno rada obiščem svoje delovne tovariše. Ob težki bolezni sem spoznala, da sem delala resnično med iskrenimi tovariši, ki so me znali v najtežjih trenutkih vzpodbujati, da sem zlahka premagala tisto, kar skoraj ne zmore medicina.
In kadar obiščem svoj kolektiv, se počutim kakor doma, čeprav se vsakič znova na široko odpre stara rana, ki ne bo nikoli zacelila . .. Vrnila bi se, kakor se bo kmalu vrnila lastovička in si bo poiskala staro gnezdo, da bo vanj znesla jajca za svoj nov zarod.
Svojemu kolektivu se najtopleje zahvaljujem za izkazano pozornost in darilo ob dnevu žena.
V letošnjem stabilizacijskem letu pa mu želim, da bi znova pokazal svojo zrelo sposobnost, premagal vse težave s skupnimi močmi in s sporazumevanjem čimbolj prispeval k razvoju gospodarstva in tako še utrdil našo samoupravno družbo.
Delati in ustvarjati v Titovem času je res lepo!
Danica Ivančič Lovrenc na Dr. polju 21 A
V AGISU — glasilo delovnega kolektiva AGIS Ptuj. Izdaja izdajateljski svet. Ureja uredniški odbor: Ivan šebela, Franc Krabonja, Maks Potočnik, Janez Pičerko, Jože Jančič, Mijo Bračko, Saša Štros, Alojz Šalamun, Milan Arnuš, Silva šmigoc. Odgovorni urednik: Srečko Šneberger, tehnični urednik Franc Simonič. Naklada 2100 izvodov. Tiska: Ptujska tiskarna, Ptuj. Uredništvo: 62250 Ptuj, Rajšpova 12. Rokopisov ne vračamo. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije št. 421/1-72 z dne 30. maja 1977.