Osnutek ustavnih amandmajev k ustavi SR Slovenije v n zpravi Skupna komisija vseh zborov skupščine SR Slovenije za ustavna vprašanja je sprejela besedilo osnutka ustavnih amandmajev od XXV do XLVII in jih dala tudi v objavo in razpravo. M8H°^OTNESa K0LH1,1VA zp 'SK'IA KRANJ *ST'33 *LErQ x *23 AVGUSTA 'm ELEKTROMEHANIKA KRANJ, OBRAT ŠTEVCI — Fotokamera je v sredini zajela tekoči trak enofaznega števca, desno linijo navijalnik strojčkov za napetostne tuljave, levo pa je delno opazen trak trifaznega števca »Elektromehanika« Kranj Polletni plan proizvodnje presežen za 15 odstotkov POVEČANJE PROIZVODNJE IN BOLJŠA PORAZDELITEV FIKSNIH STROŠKOV Tovarna jc v tem obdobju dosegla velik gospodarski napredek po obsegu in vsebini svojega poslovanja. Z obsegom mislimo predvsem povečanje proizvodnje, po vsebini pa ekonomičnost poslovanja glede na vložena sredstva in delovno silo. V tem sklopu je pomembno povečanje produktivnosti in boljša porazdelitev fiksnih stroškov. Povečanje proizvodnje je bilo smotrno, ker so jo narekovale večje potrebe, kar se do-dokazuje z relativno nižjimi halogami. Največ so se povešale zaloge telefonskih aparatov, sicer pa je bila tudi njihova proizvodnja podvojena. UVOZNI MATERIAL PPAzMT Kot povsod, so bili tudi pri nas osrednji problemi plačilna sposobnost in vsklajanje Poslovnih elementov za izboljšanje rentabilnosti. Medtem ko beležimo v tovarni boljše obračanje obratnih sredstev. Pa se je stanje kupcev bistveno povečalo. Zaradi ustreznega razporeda finančnih sred? ev ni prišlo do zakasnitve ^Plačila OD in zastojev v pro-t^odnji zaradi neplačevanja ^produkcijskega materiala. Izveden jc bil tudi ustrezen r" financiranja investicij iz Poslovnega sklada in izplačila “ sklada skupne porabe. Gle- de rentabilnosti so bili osrednji problemi vsklajevanje nominalnih OD z gibanjem živ- ljenjskih stroškov, obenem pa dosegati tak dobiček, ki (Dalje na ?. strani) V ustavnem amandmaju XXV je govora o Socialistični republiki Sloveniji kot državi v sestavu Socialistične federativne republike Jugoslavije. Socialistična republika Slovenija je država, ki temelji na suverenosti slovenskega naroda in na oblasti in samoupravljanju delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, in socialistična samoupravna demokratična skupnost delovnih ljudi in občanov, slovenskega naroda ter italijanske in madžarske narodnosti. Skupne interese v SR Sloveniji uresničujejo delovni ljudje in občani — z neposrednim sodelova- njem krajevnih skupnosti in občin; - — v temeljnih organizacijah združenega dela in vseh oblikah njihovega združevanja, samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in občinah, ter v skupnih medobčinskih organih samoupravljanja; — s samoupravnim sporazumevanjem ter z družbenim dogovarjanjem; — po organih in organizacijah republike; — z dejavnostjo družbenopolitičnih organizacij in drugih organizacij in društev; — s svojimi svobodnimi in vsestranskimi aktivnostmi. Amandma XXVI obravnava družbeno-ckonomski položaj delovnega človeka, temeljno organizacijo združenega dela, neodtujljivo pravico delavcev v temeljni organizaciji združenega dela do pridobivanja in delitve dohodka, nadalje delitve dohodka in osebnih dohodkov, zagotavlja enak družbeno-ckonomski položaj delavcem zaposlenim v orga- nizacijah združenega dela družbenih dejavnosti. Po tein amandmaju so možni tudi dogovori o ustanovitvi samoupravnih interesnih skupnosti in to med delavci v organizaciji združenega dela družbenih dejavnosti in uporabniki njihovih storitev. Ta amandma je v glavnem povzetek XXI. amandmaja k zvezni ustavi. O organizacijah združenega dela, ki so posebnega družbenega pomena govori XXVII ustavni amandma. 7. zakonom oziroma odlokom občinske skupščine na podlagi zakona se lahko določijo temeljni pogoji za delo in način upravljanja ter poslovanja organizacij združenega dela, ki upravljajo zadeve ali dejavnosti posebnega družbenega pomena. S pogodbo, sklenjeno, med organizacijo združenega dela. ki opravlja zadeve ali dejavnosti posebnega družbenega pomena, in družbeno-politično skupnostjo, krajevno skupnostjo oziroma interesne» skupnostjo, se uredijo raz. merja, pomembna za uporabnike storitev in delovne ljudi v organizaciji združenega dela. V posebnem amandmaju in to XXVIII, so določeni osnovni odnosi med različnimi organizacijami združenega dela, ki nastanejo z združevanjem dela in sredstev, posebej so določeni odnosi, ki nastanejo z združevanjem sredstev v obliki kreditov ali tako imenovanim skupnim vlaganjem s pravico sodelovanja pri dohodku. Ta amandma v bistvu povzema XXII amandma k zvezni (Dalje na 2. strani) Luksuzni kombinirani štedilnik M-93 je izdelan iz nerjavnega jekla in plastificirane pločevine, kar zadovoljuje najzahtevnejše potrošnike gospodinjskih aparatov. Tehniški podatki: Zunanje mere 920 X 570 X 910 mm. Mere pečice: 410 X 240 X445 mm, 2 električni plošči 0 145 1000 W, 0 180, 1500 W, 3 plinski gorilniki, osvetljena električna pečica z vgrajenim termostatom, ražnjem in infra grelci: zgornji 900 W. spodnji 1400 W, signalna lučka za raženj, vgrajena opozorilna ura, prostor za plinsko jeklenko. (Več o tej proizvodnji na str. 5 in 6) Kongres IHH — mednarodnj federacije za obdelavo podatkov Tivolska dvorana v Ljubljani je bila 23. avgusta dopoldne prizorišče slavnostne otvoritve 4. kongresa mednarodne federacije za obdelavo podatkov. Udeležencem kongresa iz 45 dežel je predsednik izvršnega sveta SRS Stane Kavčič zaželel dobrodošlico, nato pa predal besedo članu predsedstva SFRJ Krstu Crvenkovskemu, ki je kongres odprl v imenu njegovega pokrovitelja — predsednika Tita. Po slavnostnih govorih so delegatom predvajali impresivno baletno točko ob spremljavi orkestra Slovenske filharmonije. Glede na številne delegate in obsežno gradivo, ki naj bi ga na 4. kongresu obdelali do 28. avgusta, ko se bo le-ta končal, je kongres popoldne začel s svojim strokovnim delom kar v šestih ljubljanskih dvoranah in sicer v hali Tivoli, Festivalni dvorani. Slovenski filharmoniji in kinodvoranah Union, Komuna in šiška. Hkrati je bila na gospodarskem razstavišču odprta zanimiva razstava najnovejših dosežkov na področju računalniške tehnike, ki bo odprta vse dni kongresa. O delu kongresa in razstavi bomo še podrobneje poročali. Gsnutek ustavnih amadmajev Proizvodnja ZP v juliju 1971 k ustavi SR Slovenije v razpravi (Nadaljevanje s 1. strani) ustavi. Tako imamo tudi v tem amandmaju določbe o bankah in drugih organizacijah, ki se ukvarjajo z bančnim in podobnim poslovanjem, o organizacijah, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev. Pomembna novost pa je v tem amandmaju združevanje organizacij združenega dela v zbornice, kjer je načeloma določena fakultativnost, navaja pa ta ustavni amandma, da se lahko predpiše z zakonom obvezno združevanje organizacij združenega dela v zbornice. Poseben amandma in to XXIX imamo v samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju Postopek pri sklepanju in izvajanju tako samoupravnega sporazuma kot družbenega dogovora temelji na načelih javnosti in enakopravnosti udeležencev sporazumevanja in dogovarjanja. V posebnem amandmaju XXIX imamo o samouprav-sferi osebnega dela s sredstvi, ki so last občanov in ki je v glavnem povzetek amandmaja XXIV. zvezne ustave. Več poudarka pa daje ta amandma k slovenski ustavi, družbeno ekonomskem položaju kmetov, prav tako pa tudi posebej navaja, da se zadruge in diuge podobne organizacije v katerih kmetje združujejo svoje delo in delovna sredstva z delom drugih oseb, organizirajo kot posebne organizacije združenega dela. Kmetom je zajamčena lastninska pravica ■na obdelovalnem kmetijskem zemljišču v izmeri največ 10 ha na gospodarstvo, v gorskih, hribovitih in hribovitih kraških krajih pa v večji izmeri, ki jo določi zakon. Že v zveznih ustavnih amandmajih je posebej poudarjeno enotno jugoslovansko tržišče. V ustavnem amandmaju XXXI. k republiški ustavi, se nalaga SR Sloveniji odgovornost pri zagotovitvi enotnega jugoslovanskega trga. Ta amandma tudi posebej govori o kompenzacijah, ko določa: »Kadar organ družbeno-politične skupnosti z akti, s katerimi se določa skupna ekonomska politika, določi pogoje poslo-yanja, ki trajneje in v večjem obsegu zmanjšuje dohodek organizacij združenega dela in onemogočajo normalno reprodukcijo, je hkrati dolžan določiti in zagotoviti ustrezno nadomestilo.« Družbeni plan Slovenije temelji na družbenem dogovoru delovnih ljudi, organi-zacu združenega dela interesnih in drugih samouprav-"'h skupnosti ter občin o Poirk: ekonomskega in di" -ličnega razveja Slovenilo io je cnr. izmed določb Posebnega amandmaja, ki govori o družbenem planira nju v SR Sloveniji V skladu z novimi ekonomskimi funkcijami federacije in z novimi odnosi med federacijo, republikami in av-tonimnimi pokrajinami, so v predlogu ustavnih amandmajev podane tudi rešitve glede položaja Narodne banke Slovenije in Službe družbenega knjigovodstva. O tem govorita dva posebna amandmaja. Narodna banka Slovenije, kot ustanova enotnega monetarnega sistema, sodeluje z narodno banko Jugoslavije, narodnimi bankami drugih republik in narodnima bankama avtonomnih pokrajin pri uresničevanju skupne emisijske politike ter skupaj z njimi odgovarja, v okviru svojih pravic in dolžnosti, za stabilnost valute, splošno plačilno likvidnost in za uresničevanje skupno določene monetarne politike. Služba družbenega knjigovodstva zagotavlja v skladu z zakonom evidenco o ustvarjanju, delitvi in uporabi družbenih sredstev; nadzoruje zakonitost ustvarjanja, delitve in uporabe družbenih sredstev ter zagotavlja izvrševanje obveznosti, ki jih zakon in na podlagi zakona izdani predpisi, samoupravni sporazumi ali družbeni dogovori nalagajo uporabnikom družbenih sredstev. Davčni sistem je prav tako predmet posebnega amandmaja. Za zadovoljitev tistih splošnih družbenih potreb, ki se financirajo iz proračunov družbeno-političnih skupnosti, plačujejo delavci iz dohodka temeljne organizacije združenega dela ali iz svojih osebnih dohodkov davke, občani pa iz svojih osebnih dohodkov, drugih dohodkov ter premoženja, davke, takse in druge davščine. Iz te določbe je razvidno, da prihajamo tako na možnosti obdavčenja dohodka kot osebnih dohodkov. (Dalje prihodnjič) šifra Organizacije Izpolnitev I—VII/70 v 000 I—VII/71 Mesečna r. Odnosi v •% 4/5 _ O 03 c C T3 jg O ”0. I Odnos do plana I—VII rp rt 1 2 3 4 5 6 7 7 30 Elektromehanika 190.553 241.808 28.093 105,5 63.4 126.5 40 Elementi 104.441 83.771 11.159 61,1 43.3 80.2 50 Avtomatika 46.186 66.878 6.267 — 56.5 1443 59 Sprejemniki 32.416 45.649 3.121 100.2 57.1 1403 60 Aparati 58.527 77.556 8.154 100.8 56.0 1323 70 Avtoclektrika 106.080 106.829 8.423 73.2 56.2 1007 71 Elektromotorji 27361 30.109 3.829 73.3 413 110.0 72 Naprave 15.163 19.267 3.158 80.4 45.7 1270 73 Elektronika 11.430 14.171 2.282 76.1 483 1240 74 Kondenzatorji 34.398 - 43.782 4.459 114.0 55.5 1273 75 Instrumenti 18.491 21.466 2.264 183.5 55.5 116.1 76 Polprevodniki 14.356 14.020 2.532 110.8 38.9 97.7 77 Usmerniki 10.914 15.069 2348 115.8 57.1 138.1 79 Gospodinjski aparati 24.462 35.475 1.850 108.4 57.0 145.0 97 Orodjarna . 3.620 4.342 478 75.5 57.1 1190 Skupaj tovarne 698.398 820.192 88.617 96.6 54.9 117.4 11 ZZA 58.992 38.086 5.545 85.3 48.9 64.6 20 Commerce-proizv. d. 16.701 27.473 3.857 121.9 60.4 1645 20 Commerce-inženir. 98.972 118.520 19.472 144.8 613 119.8 78 CAOP 1.139 1.750 250 100.0 583 153.6 Skupaj organizacije 175.804 185.829 29.124 124.7 58.1 105.7 Združeno podjetje 874.202 1006.021 117.741 102.3 55.4 115.1 Delo v obratu v Idriji teče V 30. letošnji številki našega lista smo poročali, da je tovarna elektromotorjev v Železnikih aprila začela z adaptacijo začasnih prostorov, v katerih naj bi v začetku avgusta stekla montaža lužnih črpalk, elektromotorjev za gramofone in asinhronskih kondenzatorskih motorjev. Takrat smo obljubili reportažni zapis o novem obratu, kjer je med tem delo že steklo in se že kažejo prvi rezultati. Medtem ko so-adaptacijska dela v Idriji v glavnem končana, izdelati morajo namreč še vetrolov, urediti lakirnico in dokončati napeljavo centralne kurjave, so v novi obrat 26. julija začeli seliti po- Kratke vesti NI VZROKOV ZA SPREMEMBE Svet guvernerjev narodne banke je proučeval položaj v svetovnem monetarnem sistemu v zvezi z najnovejšimi ukrepi ameriške vlade, stališča in akcije drugih držav ter možni nadaljnji razvoj. V tej zvezi so objavili naslednje sporočilo; Svet guvernerjev je ocenil, da ni treba spreminjati našega plačilnega prometa s tujino. Terjatve in plačevanja v vseh vrstah deviz in z deviznimi računi gospodarskih organizacij ter občanov naj še nadalje tečejo v okviru zakonskih predpisov. ZASKRBLJENI IZVOZNIKI ZARADI NAJNOVEJŠIH AMERIŠKIH UKREPOV Kljub sporočilu naših najvišjih bančnih strokovnjakov. da bo promet z devizami posebno pa z dolarji tekci po starem tečaju, naši gospodarstveniki še nadalje izražajo vznemirjenost in zaskrbljenost zaradi novih ameriških ukrepov. To predvsem zaradi tega, ker je ameriška vlada uvedla obvezne takse na uvoženo blago. Res je, da še ni točno znano za katero blago ta ukrep • velja, prav gotovo pa se ne bo nanašal na proizvode, ki so jih ZDA uvažale v omejenih količinah oziroma za surovine, ki jih ne ocarinijo. ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ «♦ ♦♦ ♦♦ «♦ ♦♦ tt ♦ ♦ ♦♦ ♦♦ trebno opremo in trakove za montažo lužnih črpalk in elektromotorjev za gramofone, kakor tudi vse potrebno za obdelavo rotorjev za oba izdelka. Selitev je potekala natančno po predvidenem načrtu in tako je že 9. avgusta lahko stekla redna proizvodnja lužne črpalke za pralne stroje in 11. avgusta montaža gramo-ionskih motorčkov. Z delom v novem obratu je začelo 56 delavk in delavcev, ki so jih pred tem za to delo usposobili v matični tovarni v Železnikih. Na priučevanju je v tovarni še nadaljnjih 48 delavk, toda vse kaže, da jih bodo morali priučiti še vsaj deset, če bodo hoteli izpolnjevati predvidene proizvodne obveznosti. Del delavk, ki so trenutno na priučevanju v Železnikih, bo prišlo v Idrijo nekako sredi septembra, ko bodo semkaj preselili tudi mos tažo asinhronskih kondenzatorskih motorjev, ostale priučene delavke pa bodo delo v novem obratu v Idriji zastavile v začetku oktobra. V celoti bo od oktobra naprej v novem obratu delalo 135 delavk in delavcev. Vodja obrata tovarne elektromotorjev Martin Lazar je z upravičenim zadovoljstvom v razgovoru povedal, da je sam začetek proizvodnje v Idriji pokazal boljše rezultate od pričakovanih, kar je dokaz, da so prvo skupino delavk v matični tovarni dodobra usposobili za zahtevne naloge, ki jih bodo morale izpolnjevati. Nekaj težav so imeli sicer prve dni, zaradi tega, ker so se štiri delavke laže poškodovale pri delu na stiskalnicah z nožnim vklo- pom. Zdaj bodo stiskalni« preuredili tako, da jih bodo delavke vklapljalc ročno, hkrati pa si bodo pridobile tudi večjo spretnost in do nezgod ne bo več prihajalo. Zaradi poškodb omenjenih delavk, je bilo seveda treba le-te zamenjati, kar pa je nekoliko zavrlo proizvodnjo, ker nove delavke niso imele izkušenj pri tem delu. Prvotno je bilo planirano, da bodo v «Idriji izdelali v avgustu že 32 tisoč lužnih črpalk, vendar so glede na zahteve »Gorenja«, ki je naročilo povečalo, plan porisali na 38.000. Od 9. avgusta, ko je stekla proizvodnja in do vključno 23. avgusta, ko smo obiskali obrat v Idriji, so pa izdelali že nekaj nad 20.09) lužnih črpalk ter nad 4.000 motorčkov za gramofone, čeprav so slednje začeli montirati šele 11. avgusta. Kljub uspešnemu začetku proizvodnje pa računajo, da bodo do konca meseca izpolnili le okrog 85 % povečanega plana pri lužnih črpalkah in 65®/o planirane količine gramofonskih motorčkov, ker so morali nekaj delavk iz montaže gramofonskih motorčkov preusmeriti v montažo črpalk, dokler ne pridejo še nove delavke iz priučevanja. Pri delu v novem obratu nimajo posebnih problemov, le zaradi kolektivnega dopusta v tovarni in nekaterih kooperantov so doslej izgubili 1-delovnih ur, ker so jim manjkali potrebni sestavni deli-Medtem ko je oprema za montažo lužne črpalke in gramofonskega motorčka kompletna v obratu, manjka le se ena stiskalnica za grampfo'1' »Naprave« Ljubljana Poslovanje v prvem polletju a DOSLEJ NAJVIŠJA PPOIZVODNA REALIZACIJA, ČEPRAV POLLETNI NAČRT NI BIL IZPOLNJEN * RAZLOGI ZA NEDOSEGANJE PLANA V pomanjkanju NEKATERIH MATERIALOV IN ZAMUDI PRI RAZVOJU NOVIH ARTIKLOV 0 V prvem polletju leta 1971 so bili v poslovanju tovarne elektronskih naprav doseženi Proizvodnja je bila za 21 % večja kot v istem obdobju preteklega leta, vendar za 12% nižja kot je bil polletni proizvodni plan. Kljub temu je to najugodnejša dosedanja izpolnitev proizvodnega plana in daje upanje, da bo tudi ob koncu leta izpolnitev presegala vse dosedanje in se približala letnemu planu. Kot razloge zaostanka za proizvodnim planom navajamo predvsem pomanjkanje materialov — predvsem gre tile rezultati: 1. Primerjava z rezultati poslovanja v polletju 1971 za nesortirane materialne zaloge, saj so naše zaloge materiala po znesku ogromne, kljub temu pa pri vseh artiklih ugotavljamo pomanjkanje nekaterih materialov. Drugi razlog za zaostanek pri izpolnitvi plana pa tiči v razvoju artiklov. Realizacija (prodaja) je kar za 67% višja od lanskoletne in za 5 % večja od planirane prodaje. Tu so torej rezultati polletne izpolnitve še ugodnejši od rezultatov. doseženih v proizvodnji. Tak ugoden rezultat je bil dosežen z napori prodajne silužbe tovarne in s pozitivnim sodelovanjem Iskra — Commerce. Za drugo polovico leta sicer programiramo, da bomo za prodajnim planom zaostali, vendar bo to le terminski premik pri realizaciji dopolnilnega asortimenta. Akumulacija tovarne je za 129 % višja od lanskoletne in je ob polletju dosegla znesek 2,801.031 .— ali dobič-kovno stopnjo 12,6 %, primerjano z realizacijo. Tu gre sicer za znesek dobička, ki se ob koncu leta deli na poslovni, rezervni in sklad skupne porabe, vendar pa pričakujemo tudi ob koncu leta približno enak odnos med prodajo in dobičkom, kot smo ga dosegli ob polletju. Poudariti je treba, da so prognoze glede dobička za naslednje obdobje za našo panogo dokaj neugodne, saj smo na eni strani priča stalnim podražitvam materialov — posebno to občutimo pri uvozu iz Nemčije, ki predstavlja večino našega uvoza — po drugi strani pa ni iz-gledov za dvig prodajnih cen. Računati moramo tudi z nujnostjo izvoza in z nižjimi cenami, ki jih lx>mo dosegali pri izvozu. Ob takih razmerah bomo zadovoljivo rentabilnost in akumulacijo lahko dosegli le s povečanjem obsega proizvodnje; ta možnost pa je žal zelo omejena s stalnim pomanjkanjem obratovalnih sredstev. (Dalje na 7. strani) polletje polletje Indeks 1970 1971 1971/1970 proizvodnja 13,346.428,00 16,109.721,00 121 realizacija 13,241.687,47 22,078.879,69 167 btto akumulacija U20.860.71 2,801.031,24 229 štev. zaposlenih 393 425 108 povprečni OD 1.413,08 1.538,01 109 skupne zaloge 35,566.105,98 49,059.05436 138 2. Primerjava z dinamičnim planom za leto 1971 polletni plan doseženi plan Indeks 1971 1971 dos./plan proizvodnja 18,238.760,00 16,109.721,00 88 realizacija 20,924.969,00 22,078.879.69 105 štev. zaposlenih 425 425 100 povprečni OD 1.620,09 1.538,01 95 skupne zaloge ■ 33,900.000,00 49,059.054,36 145 Novi direktor tovarne orodja Lani se je naša tovarna orodja v Stegnah v Ljubljani znašla v položaju, ki je zahteval uvedbo začasne uprave. Glede na ugoden potek sanacije v obdobju do letošnjega junija, je bila začasna uprava spet ukinjena in 22. junija so v tovarni izvolili nov delavski svet. Po uradnem razpisu mesta direktorja tovarne orodja, je bil pred nedavnim za direktorja izvoljen dipl. ing. Drago Suša, pod čigar vodstvom si je pred tem prizadevala za sanacijo tovarne orodja začasna uprava. Informacije Rudi čajavec razširja proizvodnjo V banjaluški tovarni »Rudi čajavec« so se odločili, da S bodo razširili proizvodnjo. Enajst svojih novih obratov bodo dislocirali v izrazito nerazvite predele republike. V vsak novi obrat bodo vložili 20 do 80 milijonov dinarjev. V teh novih obratih bodo v glavnem proizvajali elemente avtomatizacije gospodinjskih aparatov, avtomobilske sirene in regulatorje. »Rudi čaiavcc« in češkoslovaška firma Tesla bosta skupaj gradila celo vrsto tovarn v afriških deželah. Proračun znaša okoli sto milijonov dolarjev. Ta dva proizvajalca elektronike in elektromehanikc bosta omenjene tovarne gradila v letih 1972—1975. Tudi »Fecro« k »Gorenju« Poslovanje v tovarni kovanih izdelkov »Fecro« je že dalj časa na meji rentabilnosti. Zato so v kolektivu že nekaj časa proučevali možnosti, da si v okviru večje in perspektivnejše delovne organizacije zagotovijo uspešen razvoj. Roko je ponudila tovarna gospodinjske opreme »Gorenje« Velenje in izdelala pogoje, pod katerimi pristane na to, da se »Fecro« združi z »Gorenjem«. »Fecro« bo po novem programu obdržal proizvodnjo opreme, za mesarsko predelovalno industrijo. Na novo bi osvojili proizvodnjo nerjavečih pomivalnih korit in nekaterih drugih izdelkov za potrebe tovarne »Gorenje«. V prvi fazi nameravajo povečati realizacijo od 15 na 65 milij. din. flllllllliIIII!|H!!IIIIIin!liflIlIllllllll!illMIIIIIIIIIIIIIIIUIIIllinilllUIIIII!!Illllllill!IIUIIIIIIIHIIlll!lllllllll|}nilllli!imiIIIIIIIl!!llllI!II!lliIfillll!tlllHIHIIMIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIilillllliIllll!lllllllllllllllllllllllll!lll!IIIIIIIIIIIUIimilimim»inimi!!!lllllt Zakaj tako in ne drugače7 Na rob izhodiščem stindika-tov za dajanje soglasij k samoupravnim sporazumom Priprave za podpis samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov potekajo s tako rekoč nezmanjšano prizadevnostjo kljub temu, da smo na višku sezone dopustov. To je tudi razumljivo, saj se približujejo roki, ko bi sporazumi morali biti podpisani. gospodarske organizacije le ta rok 8. oktobra; do takrat mora imeti vsak predlagani sporazum podpis večine delovnih organizacij, ki so “javile, da pristopajo k spo-tuzumevanju, hkrati pa tudi soglasje republiških odborov suidikatov posameznih dejavnosti. V postopku samoupravnega sporazumevanja morajo se» veda sindikati pri dajanju svojih pripomb in soglasja k osnutkom oziroma predlogom sporazumov spoštovati določila zakona in družbenega dogovora usmerjanju dohodka in osebnih dohodkov. Zaradi tega sicer še vedno prihaja do občasnih nesporazumov med njimi in komisijami za pripravo sporazumov, vendar pa so sedaj takšni nesporazumi že precej bolj redki, kot pa so bili ob začetku priprav za podpis samoupravnih sporazumov. Še vedno pa je marsikateri komisiji za pripravo samoupravnega sporazuma težko dopovedati, da mora mimo določil zakona in splošnih družbenih dogovorov upoštevati tudi izhodišča, s katerih sindikati izhajajo pri dajanju svojih pripomb in soglasij k osnutkom in predlogom samoupravnih sporazumov. Takrat je večkrat slišati vprašanja, zakaj mora biti prav tako, ne pa tudi drugače, zakaj je, če že moramo upoštevati zakonska določila, nujno upoštevati tudi izhodišča sindikatov, za katerimi ne stoji državna prisila? O tem, ali naj pri samoupravnem sporazumevanju, ki ni »državna« stvar, upoštevamo samo »državna« določila in predpise, bi seveda lahko marsikaj povedali, vendar pa naj na tem mestu poudarimo samo to, da so sindikati eden izmed treh podpisnikov splošnih družbenih dogovorov o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov in da je zato upoštevanje njihovih stališč s tem v zvezi za podpisnike samoupravnih sporazumov prav tako obvezno, kot so različna »državna« določila. Sindikati vedo, zakaj vztrajajo pri svojih stališčih in če ta stališča ne bodo upoštevana, potem pač ne bodo dali svojega soglasja k sporazumom, (o pa bi povzročilo njihovo neveljavnost. Komisije za pripravo samoupravnih sporazumov so točno seznanjene z izhodišči sindikatov glede dajanja pripomb in soglasij k tem sporazumom, ne bo pa odveč, če vsaj nekatera od teh izhodišč ponovimo. To bo verjetno prav sedaj koristno tudi zato, ker smo v času, ko morajo svoje mnenje o osnutkih in predlogih sporazumov povedati tudi samoupravljavci, saj gre za akte, ki morajo biti sprejeti po istem postopku kot interni akti delovnih organizacij. Sindikati vztrajajo: da mora biti delo v podaljšanem delovnem času (nadurno delo) — plačano najmanj 50 %, nočno delo pa najmanj 25 % več kot delo v rednem delovnem času; da mora biti delo ob nedeljah in praznikih plačano najmanj 30 % več kot delo v normalnih delovnih dnevih; da mora dodatek za težo dela — izražen v denarnem znesku, ali pa v točkah — biti enak za vse delavce, ki opravljajo delo v enakih delovnih razmerah, ne pa odvisen od posameznega delavca; da mora nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni do 30 dni znašati najmanj 80% od osnove oziroma od povprečja osebnega dohodka delavca v minulem letu: da mora najnižji ooseg sredstev za regresiranje letnih dopustov znašati 300 dinarjev neto na zaposlenega; da se podpisnice sporazumov obvežejo, da bodo ob modernizaciji programirale in namenile določena sredstva za odpiranje potrebnih novih delovnih mest in za prekvalifikacijo delavcev, da le-ti ne bi bili socialno ogroženi, če se pojavi presežek delovne sile; »Avtoelektrika« Nova Gorica Politični aktiv tovarne razpravljal o aktualnih vprašanjih Veto več podjetij zajema nelikvidnost VEDNO VEČ PODJETIJ ZAJEMA NEIIKVIDNOST DO MAJA LETOS SO IZDALI 400.000 SODNIH ODLOKOV ZA IZPLAČILO TERJATEV — LANI SODNIH TAKS ZA 766 MILIJONOV (NOVIH) DIN Jugoslavija je edina država s tržnim gospodarstvom, v kateri vlada — splošna nelikvidnost. V drugih državah, s podobnim gospodarskim sistemom, je možno, da so nelikvidna posamezna podjetja, nikakor pa ne celotno gospodarstvo. Vzroki takšnega stanja in iskanje ustreznega zdravila so postali predmet razpravljanj v številnih forumih in organizacijah, kajti že nekaj mesecev je problem nelikvidnosti vedno hujši. Naštejmo samo nekaj podatkov. ISKRA Gospodinjski aparati — Reteče, Škofja Loka Izvolili so člana DS ZP Kot smo že poročali, se je s 1. julijem pripojila tovarna gospodinjskih aparatov Elra v Škofji Loki k Iskri. Ker je vsaka Iskrina organizacija zastopana v delavskem svetu združenega podjetja, so po pripojitvi tudi v tej tovarni izvolili svojega člana. 12. avgusta.so izvedli zadevne volitve. Volitev se je udeležilo 328 volilnih upravičencev. Izmed dveh kandidatov je največ glasov dobil tov. Peter Ceferin, vodja tehniško tehnološke priprave in tako postal član DS združenega podjetja. Čestitamo! M. N. da morajo delovne organh zacije nameniti za stanovanjsko gradnjo najmanj 4%, za izobraževanje delavcev pa najmanj 1 % od bruto osebnih dohodkov; da morajo delovne organizacije zagotoviti sredstva za plačevanje odškodnin nova-torjem, racionalizatorjem in avtorjem tehničnih izboljšav; da naj odškodnina ob odhodu delavca v pokoj oziroma v primeru smrti delavca ne presega dveh mesečnih osebnih dohodkov na zaposlenega. Predstavniki marsikatere komisije za pripravo samoupravnega sporazuma so v dosedanjih razpravah s sindikati večkrat protestirali zaradi navedenih izhodišč sindikatov, češ, kaj nas silite, da sedaj plačujemo več, kot pa so bili naši delavci doslej zadovoljni tudi z manjšimi izplačili. To velja, denimo, za nadurno delo, za katerega sindikati — kot rečeno — za- Konec lanskega leta je imelo 677 delovnih organizacij tri ali več mesecev blokirane račune, v začetku maja letos pa se je število takšnih podjetij dvignilo na 829. V petih mesecih letos je bilo izdanih 400.000 sodnih odlokov za izplačilo terjatev. V vsem lanskem letu je bilo več kakor 700.000 sodnih terjatev, pri čemer so delovne organizacije plačale na račun sodnih taks 766 milijonov novih (!) dinarjev. V prvih mesecih letos je investicijska potrošnja narasla za 17 %. Večina investicij še vedno nima ustreznega materialnega kritja, udeležba delovnih organizacij z lastnimi sredstvi pa komaj dosega četrtino skupnih investicij. Kljub restrikcijam so kratkoročni krediti letos narasli za 14%. ■ Terjatve kupcev so za 35 % večje kakor lani, številne delovne organizacije pa so dolžne proračunom in fondom več kot 400 milijonov dinarjev. Zaloge končnih izdelkov in materiala so bile konec lanskega leta vredne 80 milijonov dinarjev, zdaj pa so se povečale že za 22 %. Delovne organizacije imajo trikrat manjša sredstva, kot jih rabijo za normalno poslovanje, medtem ko je v istem času denarna masa, s katero razpolagajo občani (in ki je v glavnem »mrtev kapital«), za 40% večja od skupne denarne mase v državi. htevajo najmanj 50% večje izplačilo kot za delo v rednem delovnem času. Jasno pa je, da so to bila nižja izplačila v škodo delavcev, ki so v podaljšanem delovnem času največkrat morali opravljati delo, ki bi ga ob bolje organiziranem delovnem procesu lahko opravili v normalnem delovnem času. S tem, da vztrajajo pri najmanj 50% višjih izplačilih za delo v podaljšanem delovnem času, želijo sindikati to delo tako podražiti, da se ga bodo organizatorji dela izogibali — predvsem s tem, da bodo dobro plačevali dobro delo v normalnem delovnem času. Navedena stališča sindikatov izhajajo iz _ zaključkov njihove II. in III. konference, ki obvezujejo vse sindikalne forume in ki nedvomno pomenijo pomembne pridobitve za veliko večino delavcev. (Po »Delavski enotnosti«) Razširjeni političn^ aktiv Tovarne avtoelektričriih izdelkov »ISKRA« Nova Gorica je razpravljal o družbenem dogovoru in pripravah na samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Predstavniki sindikalnega odbora, tovarniškega aktiva mladine, komisije zveze borcev, člani sekretariata osnovne organizacije zveze komunistov, predstavniki delavskega sveta in samoupravnih izvršilnih organov ter člani vodstva tovarne smo najprej poslušali kratko poročilo o namenu in pomenu družbenega dogovora o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, ki ga je podal predsednik občinskega sindikalnega sveta Nova Gorica. član interne komisije je nato poročal o pripravah za sklenitev samoup-—-nega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, v okviru skupine delovnih organizacij elektro in kovinske stroke. Skupina ca. 160 organizacij je formirala komisijo, ki pripravlja delovne osnutke samoupravnega sporazuma. V okviru Združenega podjetja ISKRA KRANJ pa je postavljena še interna komisija, ki je tudi pripravila svoj predlog samoupravnega sporazuma. Oba predloga nimata bistvenih razlik, ki bi se jih ne dalo v razpravi vskladiti. Razprava, ki v začetku še ni ogrela vseh sodelujočih, je dala pozitivno oceno željam in ciljem, h katerim teži družbeni dogovor in samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Ob samem postopku sprejemanja teh dogovorov pa naletimo na nekatere dileme, ki jih družbeni dogovor ne rešuje, niti ne skuša rešiti. Diskutanti so se ostro opredeljevali, da moramo v naši družbi vzpostaviti nekatere normative, ki naj bodo podlaga za nagrajevanje po delu, po drugi strani pa bodo dali možnost primerjav med posameznimi kategorijami delavcev, kakor tudi primerjave teh kategorij v različnih branžah in v družbenih strukturah. Pojavljanje velikih socialnih razlik med nekaterimi kategorijami državljanov je prav gotovo odraz sistemskih nelogičnosti in burnega, premalo kontroliranega gospodarskega razvoja v zadnjem času. Vsi diskutanti so ostro obsodili dejstvo, da sega družbeni dogovor in samoupravni sporazum do vseh kategorij redno zaposlenih v gospodarskih in negospodarskih organizacijah, da pa v to niso vključeni obrtniki in drugi privatni in samostojni poklici, ki so danes brez dvoma tudi eden bistvenih vzrokov za nastajanje socialnih razlik, ki bi si jih v naši družbi ne smeli dovoliti. V gospodarskih organizacijah so prav vse kategorije delavcev podvržene kontroli, pa naj gre za višino osebnih dohodkov, dnevnic, kilometrin in drugih prejemkov, ki jih omenja družbeni dogovor. Monopolitični položaj pa omogoča marsikateremu obrtniku, da lahko izkoristi razmere na trgu za neupravičeno bogatenje. Na račun eksploatacije socialne varnosti svojih delavcev le-tem daje tudi neobičajno visoke osebne dohodke in ustvarja trenje med delavci zaposlenimi v družbenem in privatnem sektorju. Razprava o socialnih razlikah je pri nas še dokaj medla, za družbeni sektor pa sklepamo razmeroma stroge družbene dogovore in samoupravne sporazume. Mnenja smo, da bodo tudi samoupravni sporazumi dosegli le polovičen uspeh, če ne bodo zajeli prav vseh ka- Zadnja seja Sveta Počitniške skupnosti v torek 17. 8. 1971. je pokazala, da se tako uprava kot tudi samoupravni organ PSI dobro zavedajo pomanjkljivosti dosedanjega dela PSI, ki so jo prej posledica premajhnih kapacitet za letovanja naših delavcev in odsotnost osnovnega načrta razvoja PSI in njene dejavnosti, kot pa v nerazumevanju Iskrinih kolektivov za dejavnost PSI. Da bi se delo v PSI in v njenem samoupravnem organu izboljšalo je Svet sprejel tudi naslednje pomembne sklepe: 1. finančno poslovanje PSI se iz uprave PSI prenese v Finančno računovodsko področje strokovnih služb, s čemer se upravo PSI razbremeni za te vrste poslov z željo, da sev celoti angažira za izvršitev nalog, ki jih je PSI prevzela s svojo ustanovitvijo: — organizacija rekreativnih dejavnosti za delavce Iskre in njihove svojce — organizacija izletov, piknikov ter drugih zabavnih prireditev. 2. V PSI se sistemizira novo delovno mesto receptorja PSI, z naslednjimi nalogami: tegorij državljanov, torej tu. ' di privatnega sektorja in svobodnih poklicev. Diskutanti so opozorili na zaprepaščujoče načine in možnosti zaslužka trgovskih potnikov. Trgovske organizacije, prav tako pa tudi nekatere proizvodne organizacije vzpostavljajo nemoral, ne načine stimulacije za prodajo svojih proizvodov. Pre tirani zaslužki, dostikrat zelo neupravičeni, se takoj pre valijo na potrošnika, ki ob nakupu blaga plača vsakdan višje cene. Razna pogodbena dela za lastno organizacijo in za druge organizacije tudi niso podvržene družbeni kontroli in mnogo kdaj presegajo norme plačila po delu. Stalna rast življenjskih stroškov postaja vsak dan bolj pereča, najbolj pa pri. zadene naj nižje kategorije. Družbeni dogovor, ki smo ga sprejemali in o njem razpravljali pred dvema mesecema, je baziral na postavkah, ki že danes, ko pripravljamo samoupravne sporazume, ne morejo biti in niso več realne. (Dalje na 7. strani) — sprejemanje rezervacij in naročil za letovanje v domovih PSI in izven njih — najemanje dodatnih kapacitet za letovanje v letni in zimski sezoni — objavljanje prostih kapacitet in reklama za dejavnost PSI v časopisu Iskra — organizacija prevozov na letovanje — organizacija izletov, ekskurzij in drugih prireditev PSI ter organizacija obiskov takih prireditev — organizacija smučarskih tečajev — druga posredniška opravila v zvezi z rekreacijo delavcev Iskre. 3. Svet PSI predlaga Delavskemu svetu ZP Iskra( ki je ustanovitelj PSI), da se spremeni pogodba med ZP Iskra in PSI v toliko, da se Svet PSI ne sestoji več iz 5 članov, temveč naj svet PSI šteje toliko članov, kolikor je organizacij v sestavi ZP Iskra + člani uprave PSI. Na ta način se hoče vnesti v delo PSI m njen samoupravni organ vpliv vseh organizacij ZP, ki dajejo svoja sredstva za obstoj, razvoj in delovanje PSI. Svet je smatral, da je le z vplivom vseh organizacij možno izdelati in uresničiti plane razvoja PSI v korist vseh delavcev Iskre. I- S. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimmiNiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiimMiiimiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiii Počitniška skupnost Iskre teži za izboljšanjem kvalitete dela vsem emajlimico in lakirnico. Dograjujemo nove prostore cca 2.500 m2, s čemer bo tovarna imela v celoti 7.000 m2 delovne površine. Investicija v lakirnico in emajlirnico bo omogočala povečanje kapacitet oz. konkretno dvakratno v naslednjem letu, v perspektivi pa celo petkratno povečanje. Dosedanja zmogljivost lakirnice je predstavljala cca 250 ton lakiranih izdelkov, po dograditvi pa se bo le-ta povečala na 700 ton. V emajlir-nioi je podobna situacija. Sedaj smo lahko emajlirali 1.500 kg izdelkov dnevno, z novo emajlimico, ki bo popolnoma mehanizirana in modernizirana, pa bomo emajlirali z manj delovne sile do 7.000 kg izdelkov dnevno. Po izračunu bo to zadostovalo za najmanj 5 let. Vprašanje: Kako kaže letošnje polletje; je poslovanje ugodno? motorji, ki jih je cela vrsta, kot so npr. sušilci za lase, mešalci, sesalci za prah, sokovniki itd., vendar nekaterih od teh artiklov še ne delamo, pač jih bomo izdelovali, ko se bo realizirala pogodba med Iskrinimi tovarnami. Rok za realizacijo in prenos proizvodnje pa je datiran do konca leta 1971. (Dalje na 6. strani) P ' P| / • - Električni sušilec za lase »Carmen« je lahek in eleganten aparat za nego las. V sestavu aparata sta puša za ondulacijo moških las in podstavek. Po želji je moč dobiti tudi plastično kapo. Motor ne povzroča radio in TV motenj. — Tehnični podatki: Tip Carmen, moč grelca 300 W, napetost 220 V, teža 0,40 kg Odgovor: V tem polletju je bila proizvodnja razmeroma dobra glede na tržno situacijo, preskrbljenost z re-promaterialom in na devizne težave ob uvozu. V letošnjem letu smo v primerjavi z lansko polletno proizvodnjo dosegli povečanje za 58 %, letošnji plan pa smo presegli za 9%. Vprašanje: Kot je znano, imate v programu več skupin izdelkov, toda vsi spadajo med tkzv. gospodinjske aparate. So vsi programirani izdelki tudi v proizvodnji? Ohišje fena »LEAL« je izdelano iz plastične mase, ki je odporna proti visokim temperaturam. Moderna oblika Predstvalja novost v tej vrsti aparatov. Vgrajeni asinhron-s«i motor omogoča tiho delovanje fena in ne povzroča ra-~° in TV motenj. — Tehniški podatki: Tip RU, moč Sfelca 400 W, napetost 220 V, teza 0,50 kg Odgovor: Naše izdelke lahko razdelimo v več skupin. V prvi so elektrotermični aparati za gospodinjstvo, med katere štejemo štedilnike, kuhalnike in električne peči, v drugo skupino, ki spa-dada v tkzv. plinsko tehniko, štejemo plinske štedilnike in plinske peči, v tretjo skupino pa spadajo vsi drugi gospodinjski aparati z vgrajenimi Luksuzni kombinirani štedilnik M-43 je izdelan iz nerjavnega jekla in plastificirane pločevine, kar zadovoljuje najzahtevnejše potrošnike gospodinjskih aparatov. — Tehnični podatki: Zunanje mere: 1116 X 570 X910 mm; mere pečice: 41) X 240 X 445 mm; mere grill pečice: 220 X 240 X 445 mm; 2 električni plošči 0 145 1000 W, 0 130 1500 W; 5 plinskih gorilnikov, osvetljeni električni pečici s termostati: manjša z ražnjem in infra grelcem 900 YV, večja z infra grelci: zgornji 500 W, spodnji 1400 VV, signalna lučka za raženj, vgrajena opozorilna ura, proilor za plinsko jeklenko za gospodinjske aparate Opis je povzet zato, da bodo bralci čimbolje seznanjeni s proizvodnjo omenjene tovarne, nekaj drugih podatkov pa je dal za naše glasilo direktor tovarne tov. UUBIŠA SLAVKOVIC. Vprašanje: Kot vse kaže, bo tovarna gospodinjskih aparatov v Škofji Loki vodilna tovrstna tovarna v okviru ZP ISKRA. Tovarna je, sodeč po elaboratu, napravila solidno osnovo z vlaganji v modernizacijo, rekonstrukcijo in razvoj proizvodnega programa. Rekonstrukcija je še v teku. Kaj vse je zajeto v investicijah? Odgovor: V letu 1971 investiramo v gradnjo kapacitet za površinsko zaščito, pred- »Iskra« Reteče - Škofja Loka UVEDBA SODOBNE TEHNOLOGIJE IN MODERNIZACIJE DELA BO NEPOSREDNO VPLIVALA NA ZNIŽANJE FIKSNIH STROŠKOV, POVEČANA BO STORILNOST, EKONOMIČNOST IN RENTABILNOST Z integracijo je postavljen cilj, da bo tovarna gospodinjskih aparatov v Škofji Loki dominantna tovarna v okviru združenega podjetja ISKRA in sicer za proizvodnjo gospodinjskih aparatov z vgrajenimi motorji in drugih gospodinjskih aparatov in opreme, kar temelji na ustrezni delitvi dela znotraj združenega podjetja in specializaciji v proizvodnji ter splošnem poslovanju. S to specializacijo se pričakuje doseganje večje produktivnosti in ekonomičnosti ter tudi razčiščevanje proizvodnega programa in jasna proizvodna orientacija znotraj ZP. V tem cilju bo tovarna gospodinjskih aparatov v Škofji Loki prevzela proizvodnjo vseh gospodinjskih aparatov z vgrajenimi motorji od tovarne elektromotorji Železniki, investirala v opremo za proizvodnjo izdelkov iz plastičnih mas, kakor tudi ostalo tehnološko opremo in strokovni kader. Prav tako bo omenjena tovarna v cilju specializacije polagoma oz. do konca 1971. leta prenesla proizvodnjo svojih TV stabilizatorjev in trafo dejavnosti na tovarno Sprejemniki Sežana. Specializirana tovarna Specializirana tovarna za gospodinjske aparate (Nadaljevanje s 4. strani) Vprašanje: Uvedba sodobne tehnologije in modernizacije deia bo zagotovo neposredno vplivala na znižanje fiksnih stroškov, povečana bo storilnost, ekonomičnost in rentabilnost. Ce analizira- te vse to in današnje stanje zaposlenih, ki šteje 417, kakšno število predvidevate v letu 1975? Odgovor: Ker se bo proizvodnja do konca leta 1975 skoraj 6-kratno povečala, je jasno, da kljub vsej moder- nizaciji zdajšnje stanje zaposlenih ne bo zadostovalo, pač pa bo že letos treba zaposliti čez 100 delavcev. V letu 1975 pa bi zaposlovali 920 delavcev. V glavnem dobimo delovno silo iz bižnje okolice, ker je lega tovarne dokaj ugodna, tako za prebivalce iz Medvod in škofje Loke in okoliških vasi, strokovnjaki pa predvsem prihajajo iz Ljubljane, saj je tovarna nasproti železniške postaje, zveze z avtobusi so ugodne, z osebnim avtomobilom pa je Ljubljana dosegljiva v 15 minutah. Prav zato optimistično gledamo v možnost zaposlovanja, seveda če bodo osebni dohodki na zadovoljivi ravni. Nekaj, kar pa ni samo problem v naši tovarni» pa tudi drugod, pa je odhajanje kadrov na delo v' inozemstvo. Glede strokovnjakov bi dejal, da pri nas predvsem potrebujemo ekonomiste, strojne inženirje, kemike in inženirje tehnologe. Vprašanje: Kaj menite o samoupravnem sporazumevanju okoli delitve dohodka in osebnih dohodkov, o katerem je mnogo razpravljanj? Odgovor: O tem smo že razpravljali in se zavzemamo, da sodelujemo v okviru ZP Iskra. Mojc osebno mnenje pa je, da je srednjestrokovni kader premalo ovrednoten, saj predstavlja okostje vsake tovarne. Lahko se namreč zgodi, da bo prav to nizko ovrednotenje pospešilo fluk-tuacijo srednjestrokovnega kadra, posebno mlajšega in najsposobnejšega, če bi se to zgodilo, bi bilo težko popraviti stanje, ki bi s tem nastalo v posameznih organizacijah. Vprašanje: Kako pa je pri vas organizirana prodaja izdelkov? Luksuzni električni štedilnik M-36 je izdelan iz nerjavnega jekla in plastificirane pločevine ali iz nerjavnega jekla in belo emajlirane pločevine. — Tehniški podatki: Zunanje mere: 520 X 570 X910 mm, mere pečice: 410 X 240 x 445 mm, 4 električne plošče 2 X 0 120 650 W, 0 145 1000 W, 180 1500 W, osvetljena električna pečica s termostatom, ražnjem in infra grelci: zgornji 900 W, spodnji 1400 W, signalna lučka za raženj, vgrajena opozorilna ura Dvopložčni električni kuhalnik KU-2 z dvema sedempolnima stikaloma za regulacijo grelne moči plošč, z belo emajliranim ohišjem. Exprès plošča ima vgrajeno termo-varovaiko. Tehnični podatki: tip KU-2, plošča (nun) 0 145, moč (W) 1000, nap. (V) 220, dimenzija (mm) 470 X 310 X 120, teža (kg) 8; tip KU-2, plošča (mm) 0 180, moč (W) 2000, nap. (V) 220, dimenzija (nun) 470 X 310 X 120, teža (kg) 8 Plinska katalitična peč brez odvoda v dimnik! Vgrajena varnostna naprava omogoča varno uporabo peči, možnost regulacije omogoča izbiro željene intenzivnosti gretja. Jeklenka s plinom se nahaja v peči, kar omogoča prevoz peči iz prostora v prostor. Tehnični podatki: tip F-ll, moč (kcal h) 3080, plin butanpropan, poraba (gr/h) od 100 do 250, izkoristek ( ) 98, dimenzija (cm) 430 X 475 X 710, teža (kg) 19 brez jeklenke Odogovor: Po naši pogodbi bomo vse prodajali prek Iskra Commerce razen nekaterih izdelkov drobne kooperacije med tovarnami v sestavi združenega podjetja in drugimi tovarnami, katere blago ni za končno potrošnjo oz. tržišče, temveč služi za nadaljnjo reprodukcijo. Prav tako bo tudi nabava predvsem tekla prek nabavnega sektorja Iskra Commerce. Ohišje kavnih mlinčkov LH in CH-s je izdelano iz plastičnih mas prijetnih pastelnih barv, posodica za mletje pa je iz nerjavnega jekla. Mlinček CH-s ima vgrajeno varnostno stikalo-Motorja ne povzročata radio in IV motenj. Tehnični podatki: tip LH, moč (W) 120, napetost (V) 220, teža (kg) 0,50; tip CB* moč (W) 120, napetost (V) 220, teža (kg) 0.60 Podpora naši plačilni bilanci Narodna banka Jugoslavije je sporočila: maja letos je bila v Beogradu misija mednarodnega monetarnega fonda na rednih letnih konzultacijah. Opravila je tudi vse potrebno, da bi naša država lahko dobila od mednarodnega fonda sredstva za izpolnitev ciljev stabilizacijskega programa. Poročilo te misije je že obravnaval odbor izvršnih direktorjev mednarodnega monetarnega fonda in pozitivno ocenil prizadevanje Jugoslavije-za stabilizacijo gospodarstva. Odobril je, da naša država lahko v enem letu izkoristi 83 milijonov dolarjev kredita kot podporo naši plačilni bilanci. Delo v obratu v Idriji teče Pionir kranjske tovarne, eden izmed jubilantov 25-letnega dela v ISKRI — tov. FRANJO MARTINJAK se je od sodelavcev poslovil in odšel v zasluženi pokoj. Bil je med zvestimi privrženci Iskri, še danes se ga mnogi spominjajo kako se je vsak dan in ob vsakem vremenu vozil iz Cerkelj na delo v Kranj s kolesom. Bolniških izostankov skoraj ni poznal. Med sodelavci je bil poznan kot vesten, preudaren in marljiv; užival je spoštovanje, ki si ga je pridobil z izredno nesebičnostjo, z delom in tovarištvom. Ob slovesu je bil deležen izredne pozornosti, prejel je lepa, praktična spominska darila, izrečenih pa je bilo tudi mnogo prisrčnih želja za činv boljše počutje v pokoju, za kar se tov. Marti ljak iskreno zahvaljuje tudi prek uredništva z željo, da bi Iskra čimbolje poslovala, sodelavcem v orodjarni pa želi čimveč osebnega zadovoljstva. Politični aktiv tovarne razpravljal o aktualnih vprašanjih (Nadaljevanje z 2. strani) ske motorčke in en navijalih stroj za lužne črpalke, vendar pa bodo tudi to ustrezno prirejeno v kratkem dobili iz tovarne v Železnikih. Opremo za ostale vrste izdelkov, ki jih bodo montirali v obratu v Idriji, pa bodo začeli seliti v septembru. S tem je proizvodnja lužnih črpalk in gramofonskih motorčkov v tovarni v Železnikih v celoti končana in delovno silo, ki je doslej delala na teh dveh izdelkih, preusmerjajo v drugo proizvodnjo, za katero je bila tovarna spričo potreb na tržišču prisiljena povečati svoje zmogljivosti. Pred dnevi so v novem obratu v Idriji, kjer trenutno med 56 zaposlenimi dela le 5 moških, imeli zbor delovne skupnosti, na katerem so sc porazgovorili o svojih bodočih nalogah, potrdili pa so tu- (Nadaljevanje s 1. strani) bo omogočal vsaj delno financiranje razširjene reprodukcije. Devalvacija dinarja in re-valvacija nekaterih konvertibilnih valut nam ni ničesar prinesla, ker so se obenem znižale tudi izvozne premije. Ob zadnjih stabilizacijskih ukrepih je uvoženi reprodukcijski material zopet za 4 % dražji, za stimuliranje izvoza pa je Občinska skupščina znižala stopnje prispevkov iz OD za 0,5%. PRESEŽEN PLAN Plan proizvodnje za prvo polletje je bil presežen za 15 odstotkov tako, da smo že v polletju dosegli 57% letnega plana. Vrednost proizvodnje je v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta večja za 43% ob 9% povečanju poprečnega števila zaposlenih. Največ se je povečala proizvodnja stikal, telefonije, števcev in rotacijskih strojev, Z menjavo, oz. prenosom dela proizvodnje številčnikov za števec v obrat števcev se je eksterna proizvodnja relativno največ povečala v obratu mehanizmov v Lipnici. V absolutnem znesku pa je največje povečanje dosegla telefonija, in sicer je razširila proizvodnjo v Kranju, polno Pa je obratovala tudi že lansko leto nanovo organizirana Proizvodna enota na Blejski Dobravi. POPREČNI OD 1.375 DIN Plan zaposlenih za to obdobje je bil presežen samo 23 1 %. Celotno povečanje za- di kandidate za volitve v svet obrata, katere bodo izvedli 4. septembra. Obrat v Idriji bo imel petčlanski svet obrata, na zboru delovne skupnosti pa so hkrati izbrali tudi tri kandidate za delavski svet tovarne. Delo v novem obratu tovarne elektromotorjev v Idriji je torej steklo uspešno in mimo lahko pričakujemo, da bo mladi delovni kolektiv, ko bo v Idrijo prenesena celotna predvidena montažna dejavnost, svoje naloge dobro izpolnjeval. Taka pričakovanja zagotavlja polet, s katerim so delo začeli, čeprav so se za naloge, ki jih čakajo, usposobili v rekordno kratkem času. Ob uspešnem začetku kolektivu v našem novem obratu v Idriji želimo, da bi se kar čim prej vživel in dosegal čim boliše delovne rezultate. -C poslenih se nanaša izključno na povečanje števila produktivnih delavcev. Opravljenih je bilo nekaj več nadur kot v istem času lani. Plan nadur je bil dosežen z 58%, preseganje norm pa se je v primerjavi z lanskim polletjem povečalo za 6%. Planirani obseg proizvodnje po asortima-nu je bil izpolnjen 85 %, kar opominja na potrebo po večji vsklajenosti in redu na področju planiranja plasmana, proizvodnje in oskrbe z reprodukcijskim materialom. Z boljšo vsklajenostjo bi bile dane možnosti za še hitrejši in cenejši potek proizvodnje. Z že znižanimi prispevki za OD za 0,5 % je bilo izplačanih 52% planiranih OD. Vse mesece so bili izplačevaniriie-koliko večji osebni dohodki kot se je predvidevalo, deloma zaradi nekaj več zaposlenih, deloma pa zaradi večjega preseganja norm. ki pa so v celoti kriti z večjo proizvodnjo. Poprečni neto osebni do hodki na zaposlenega, ki so bili za polletje predvideni v višini 1.322 din. so bili doseženi v višini 1.375 din. Zaradi nizkih OD v lanskem letu je bilo letošnje povečanje tolikšno, da smo morali zaprositi za večje povečanje kot je bilo dopustno (11%). Prošnja za odobritev večjega povečanja nam je bila odobrena. Soglasje za odobritev povečanja so dajali republiški sindikati, sekretariat za delo SRS in gospodarska zbornica SRS. V bodoče pa se bo-bodo osebni dohodki morali (Nadaljevanje s 4. strani) Zelo smo zaskrbljeni nad takim trendom, saj v delovnih organizacijah ne znamo več ocenjevati, do kje so upravičeni pritiskati na rast osebnih dohodkov. V naši tovarni je vsa leta nazaj pro- ravnati v skladu s samoupravnim sporazumom o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Poslovni stroški oz. porabljena sredstva so se gibala v sorazmerju z gibanjem proizvodnje in v okviru predvidenih odnosov, ki so omogočili tudi oblikovanje ustrezno večjega dohodka za osebne dohodke in sklade. Nabavna vrednost osnovnih sredstev se je v primerjavi z istim obdobjem lani povečala za 12% in to predvsem delovne priprave, medtem ko je stopnja odpisanosti ostala nespremenjena. Največ so se povečale zaloge drobnega inventarja oz. orodja, dočim pri vseh drugih postavkah zalog ugotavljamo boliše obračanje, zmanjšanje v primerjavi z večanjem proizvodnje. POVEČAN IZVOZ Skladno z večanjem proizvodnje je bila tudi povečana prodaja na domačem trgu. Posebno pomembno pa je, da smo uspeli povečati izvoz in sicer za 45% v primerjavi z istim obdobjem lani in tako že ob polletju dosegli 52 % letošnjega plana izvoza. Tudi plan celotnega dohodka in dohodka je ugodno izpolnjen. Upamo, da bo tudi letni poslovni uspeh boljši kot smo ga predvidevali s planom. Natančnejše bo deianske uspehe mogoče ugotoviti že z devetmesečnim obračunom, kajti julija in avgusta se proizvodnja in poslovni uspeh zaradi dopustov nekoliko zrna niša. L. M. duktivnost veliko hitreje rasla od osebnih dohodkov, osebni standard pa sedaj že lep čas stagnira, v letošnjem letu celo pada. Delovno vzdušje se ruši, priča smo raznim dogodkom, ko se vsi, tudi same družbeno-politične organizacije, zelo težko opredeljujemo. Ce hočemo vzpostaviti zdrave odnose, potem ne moremo vseh sil iztrošiti v razpravah o načinu delitve in višini osebnih dohodkov, ampak moramo strožje zajeti tudi vse ostale vzroke inflacijskih gibanj. ZAKLJUČKI: Smo za konkretne in učinkovite družbene in samoupravne dogovore, ki morajo enakopravno obravnavati vse kategorije državljanov. Pospešiti moramo razpravo in ukrepe za zmanjšanje socialnih razlik v naši družbi, ki niso rezultat družbeno priznanega dela. polletju (Nadaljevanje s 3. strani) Skupne zaloge, ki so daleč nad normativi, saj so za 38 % višje od preteklega leta m za 45 % višje od postavljenega gospodarskega plana kažejo, da je dober del težav z obratnimi sredstvi v tovarni sami, vsekakor pa nam tudi splošna likvidnostna situacija ne gre v prid tako, da je naša trenutno največja problematika prav na področju višine zalog, njihove sortiranosti in likvidnosti. Število zaposlenih je glede na lansko polletje višje za 8 % in enako planiranemu številu zaposlenih, precej težav pa imamo s pridobivanjem predvsem višje kvalificiranih kadrov. Nujen je takojšen ukrep, ki naj zaščiti življenjski standard delavcev, predvsem tistih z nižjimi dohodki. Pri tem pričakujemo učinkovite ukrepe, ki naj zaščitijo delavca proizvajalca pred monopolnim obnašanjem dobaviteljev surovin za reprodukcijo in zaščitijo delavca potrošnika pred vsakodnevnim dviganjem cen osnovnih življenjskih potrebščin. Družbeno-politične skupnosti morajo k temu dati svoj prispevek s primemo davčno politiko, kontrolo cen in s strogim kaznovan ieni kršilcev družbenih norm Sodimo, da samo gospodarstvo že veliko prispeva k temu, saj nosi poglavitno breme v prilagajanju novim razmeram pri izvajanju gospodarske in družbene reforme ter pri stabilizaciji. Družbeno-politični aktiv ISKRA - AVTOELEKTRiKA NOVA GORICA Tudi fluktuacija zaposlenih je bfla velika, saj naši osebni dohodki ne ustrezajo visokim kvalifikacijskim zan-tevam in so ostali glede na lansko leto približno na enaki ravni, oz. so za 5 % nižji od letnega piana. Nekaj izboljšanja pri tem vprašanja si lahko obetamo ob sklenitvi samoupravnega sporazuma, slej ko prej pa je ključ za izplačevanje visokih osebnih dohodkov, ki bodo preprečili fluktuacijo in omogočili pridobitev ustreznih kadrov, v glavnem v rokah kolektiva in vodstva tovarne, ki bosta morala odpravljati vse negativne pojave, ki zavirajo še ugodnejše poslovanje tovarne. -K- Polletni plan proizvodnje presežen za 15 odstotkov Poslovanje v prvem Prijetno letovanje v Poreču Planinci ZZA pred planinskim domom na Kredarici Vzpon na Triglav Med sekcijami Planinskega društva Iskra je prav gotovo najbolj aktivna sekcija v Zavodu za avtomatizacijo, katere člani kaj pogosto prirejajo planinske izlete in ture v naše planine, v lepem številu pa se navadno planinci in planinke iz ZZA udeležijo tudi skupnih izletov, ki jih prireja naše planinsko društvo. Skupina sedmih planincev ZZA se je 7. avgusta t. 1. povz- Upokojenka Marija Lap iz ATN se iskreno zahvaljuje za pozornost in darila ob odhodu v pokoj pela na našo najvišjo goro — Triglav. Alpinisti Jule Stojan, Milivoj Žmitek, Dušan Vuk-mirovič, Andrej Hribar in Adolf Divjak je v dveh navezah premagala severno Triglavsko steno po slovenski smeri, Lojzka Kogoj in Pavle Jereb pa sta se na Triglav povzpela po Tominškovi poti. Pri Aljaževem stolpu so se srečali in se nato skupno vrnili v dom na Kredarici. Naslednji dan so štirje alpinisti ZZA zapustili Triglav in se vrnili po Tominškovi poti, trije pa so se drug dan znova vrnili na sam vrh, tretji dan pa so se vrnili v dolino po Bambergovi poti. Vmes so obiskali še Planiko. Če bo Planinsko društvo ZP Iskra tudi letos priredilo množičen pohod svojih članov na Triglav (v septembru), so člani planinske sekcije v ZZA »zagrozili« z bogato udeležbo z njihove strani, saj je že lani dozorela ideja, naj bi množični obisk Iskrašev na Triglavu postal tradicionalni vsakoletni planinski izlet. V kolikor bo tudi jesen naklonjena izletnikom in še zlasti planincem, bomo prav gotovo imeli priložnost zapisati še kaj o njihovih vzponih v naše gore, kamor jih zvabi tako pogosto. Letošnja sezona letovanja v našem počitniškem domu v Poreču se je začela že 7. junija in menda bo naval na ta dom trajal vse do konca sezone sredi septembra. Čeprav je bilo ob začetku sezone dogovorjeno, da bo letos za letovanje v našem po-reškem domu na voljo samo 48 ležišč v domu, so bili prisiljeni članom kolektiva zagotoviti tudi še 7 zasebnih sob, ki so jih plačevali sami mimo penziona, hranili pa so se v našem domu. Tako je malone vso sezono kuhinja pripravljala obroke za po sto letovalcev, ki so v pretežni meri bili zadovoljni, tako s kakovostjo in pestro izbiro hrane, kakor tudi s porcijami, ki so bile zadostne tudi za jedce »večjega formata«. Seveda se bo morda kdo našel, ki se s takšno oceno v celoti ne bo strinjal, toda z vsem in vsem je pa glede na različne okuse tako in tako nemogoče ustreči do poslednje želje in željice. Razen za poprečno 100 abonentov, pa je opoldne in zvečer kuhinja pripravila tudi lepo število obrokov po naročilu, saj je spričo sprejemljivih cen v našem domu in kvalitete jedil bilo povpraševanje takšno, da bi z gosti lahko napolnili vsak večer tudi tri takšne terase, kakršna je pred našim počitniškim domom. Posebej je vreden omembe roštilj, na katerem je Tone Somrak do pozno v noč »ustvarjal« mamljive dobrote na žaru. Le-te so večer za večerom privabljale zlasti tujce iz kampa, vse to pa je seveda dnevno dalo po 100 in celo več tisočakov prometa, pa čeprav cene specialitet na žaru niso bile pretirane. Pokazalo se je torej, da je roštilj zares donosna dejavnost, ki se je letos v našem domu v Poreču še kako obnesla. Ne bo odveč, če dosedanje ugotovitve okrog letovanja v Poreču podpremo še s številko. Celoten promet doma v Poreču od začetka sezone v juniju in do 1. avgusta je presegel 21,5 milijonov starih dinarjev in tako lahko računamo, da bo do konca sezone I * - Del osebja v počitniškem domu Iskre v Poreču V zasluženi pokoj je pred kratkim odšla tov. Anica Bor, cel j Iz obrata »Števci« kranjske tovarne. Za prejeta darila, dobre žal je In izredno pozornost pri odhodu v pokoj se iskreno zahvaljuje hi želi vsem sodelavcem čim več delovnih uspehov iu osebnega zadovoljstva dosegel 40 milijonov, pri čemer pa niti niso bile upoštevane akontacije, ki so jih letovalci vplačali za letovanje direktno že na Počitniški skupnosti. Vse to pa hkrati najzgovorneje priča, kako potrebne in iskane so med našimi člani prav letovanjske zmogljivosti nekje ob morju, vendar ne daleč od naših krajev. Menda je povsem jasno, da je tolikšen promet terjal tudi ogromno in- težko delo osebja doma. Za ugodno počutje gostov si je prizadeval letos trinajstčlanski kolektiv, ki kljub nekaterim težavam in problemom zasluži kot celota vso pohvalo. Seveda pri izbiri kadra kot po navadi Počitniška skupnost ni imela najbolj srečne roke in bi ob tej priložnosti svetoval, da za prihodnjo sezono začne zbirati ustrezen kader že veliko prej kot navadno in z ostrejšim očesom, saj vsaka težava, ki iz tega nastane, povzroča vrsto problemov in ne nazadnje, vpliva tudi na počutje samih letovalcev. Vodstvo počitniškega doma, je prav zaradi neustreznega kadra (nekaterih posameznikov, ki pa so jih med sezono izmenjali) imelo precej preglavic, zaradi tega pa so tudi dobri delavci morali bolj zagrabiti, kar pa je pri vročini in obilici dela nanje prav gotovo vplivalo kot dodatno breme. K temu sodi še disciplina samih letovalcev. Le-ta vselej in pri vseh ni bila najboljša in tako so & po nepotrebnem zavlekli zajtrki, kosila in večerje čez doiočeno mero, kar je nedvomno strežnemu osebju še otežkočalo že tako obsežno delo. Posebej pa, kot doslej že vsako leto, spregovorimo še besedo, dve o preskrbi doma s hrano in ostalim. Vsekakor je nevzdržno, da bi v bodoče upravnik doma, pa naj bi bil kdorkoli, sam zmogel vse posle upravnika, receptorja, pa ekonoma in prenašalca hrane, ki je v treh mesecih letovanja ni tako malo treba znositi s trga in trgovin v dom. Letos je namreč v Poreču bilo povsem nemogoče doseči, da bi kateri koli dobavitelj hrano karkoli sam dostavil v naš dom. Torej je ostalo na upravniku doma, da je vse to sam znosil v dom, ker pri tako obsežnih nalogah doma nismo znali kako urediti vprašanja dovoza hrane. Ce k vsemu temu še prištejemo težave z nabavo zlasti povrtnine, solate in sadja, za kar je včasih bila potrebna posebna iznajdljivost upravnika in njegova upornost, tedaj kaže ob tolikšnem obsegu poslovanja zares pomisliti tudi na to, da bi dom v Poreču v le namene dobil prevozno sredstvo, ki bi preskrbo s hrano olajšalo, več ko potrebno pa bi bilo za prihodnjo sezono planirati tudi mesto ekonoma. Le-ta bi imel dovolj dela, njegova prisotnost pa bi omogočila upravniku, da bi se laže in bolj lahko poglobil v ostalo problematiko ugodnega letovanja gostov v Poreču. _____ Te misli okrog Poreča naj ne bodo spet kamen spodtike in vzrok za hudo kri, kajti — preprosto — treba jih je dobro urediti vsaj za prihodnjo sezono pa stavim, da bodo vsi, ki jih bo tudi prihodnje leto privabil Poreč, lahko še bolj zadovoljni, kot so bili zadovoljni z letošnjim dopustom. —C— ZAHVALA Ob bridki izgubi mojega dobrega očeta JOŽETA KARTUŽA se iskreno zahvaljujem sodelavcem Iskrini tovarni polprevodnikov Trbovlje za podarjeni venec, kolegicam za cvetje in vsem, ki so sočustvovali z menoj v težkih trenutkih. Iskrena hvala tudi vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Hčerka Jelka Zmrzlak ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj, ndustrije za elektromehaniko, telekomunikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — Odgovorni urednik: Jane2 Sile — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4, telefon 22-221, int. 333 — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj