Povzetki prispevkov Javno zdravje 2022; 5: 1–26 www.nijz.si/revijajavnozdravje 10.26318/JZ-2022-5 12 Zdravstvena odsotnost z dela zaradi demence v Sloveniji v obdobju 2015–2018 Sabina Sedlak1, Barbara Lovrečič1, Jože Sambt2, Marjetka Jelenc1 1 Nacionalni inštitut za javno zdravje, Trubarjeva cesta 2, 1000 Ljubljana 2 Ekonomska fakulteta Ljubljana, Kardeljeva ploščad 17, 1000 Ljubljana Zdravstvena odsotnost z dela je čas, ko zaposleni ne dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege družinskega člana, pri tem naj bi njegova nezmožnost za delo, oz. zmanjšana delovna sposobnost trajala omejen čas (1). Zdravstvena odsotnost z dela v Sloveniji predstavlja resen družbeni, socialni in ekonomski problem, ki bi se ga morali lotiti celovito. Pojem demenca se nanaša na številne nevrološke motnje, ki vodijo do progresivnega upada kognitivnega delovanja obolele osebe. Demenco povezujemo z različnimi nevrološkimi stanji, kot so Alzheimerjeva bolezen in motnje, povezane z Alzheimerjevo boleznijo, Parkinsonova bolezen, Huntingtonova bolezen, demenca Lewyjevih telesc, frontotemporalna demenca in žilne bolezni. Po navadi je demenca diagnosticirana pri ljudeh, starih 70 let ali več, redki so primeri, ko je demenca diagnosticirana pred 65. letom starosti. Če se demenca razvije pred 65. letom starosti, govorimo o zgodnji demenci (2). Posamezniki, ki zbolijo, so v tem obdobju še v delovnem razmerju, kar pomeni, da se jim pojavljajo težave pri delu ter imajo zmanjšano delovno sposobnost. Simptome kognitivnega upada obolele osebe pravzaprav pogosto opazijo drugi ljudje, oz. ljudje, ki z obolelim posameznikom sodelujejo. Gre za težave, ki motijo posameznikovo zmožnost dela, kot so slab spomin in nezmožnost opravljanja več dejavnosti istočasno ali zmedenost ob pojavu hrupa v ozadju. Zato so posamezniki s težavami pogosto odsotni z dela, kar pa pomeni veliko finančno breme za delodajalce in celotno družbo. V nekaterih primerih v podjetjih delodajalci delavcem prilagodijo aktivnosti in lahko zaposleni z zgodnjo demenco ali z blagim kognitivnim upadom še naprej delajo, nekateri pa morajo z delom tudi prenehati. Ker smo v naši raziskavi želeli podatke o zdravstveni odsotnosti z dela prikazati z ekonomskega zornega kota, smo na podlagi podatkov, pridobljenih iz zdravstveno podatkovnih zbirk Nacionalnega inštituta za javno zdravje, izračunali stroške zdravstvene odsotnosti z dela oseb z demenco v Sloveniji v obdobju 2015–2018 ter tako finančno osvetlili ta velik javnozdravstveni izziv. Izbira metodologije je vedno močno vezana na razpoložljivost podatkov v posamezni državi. Dosegljivost in kakovost podatkov je ključna, zato smo v našem primeru uporabili metodologijo neposrednih in posrednih stroškov. Med pomembne posredne stroške tako lahko uvrstimo strošek, povezan z zdravstveno odsotnostjo z dela zaradi demence, ki vključuje tudi nego osebe z demenco. Ocenjeni stroški nadomestila plače za odsotnost z dela temeljijo na povprečni bruto plači. Stroški zdravstvene odsotnosti z dela so za demenco izračunani po diagnozah Mednarodne klasifikacije bolezni – 10. izdaja. Zdravstvena odsotnost z dela zaradi diagnoze demenca je v obdobju 2015–2018 znašala letno okoli 61.310,00 EUR, kar pomeni 0,6 % med vsemi izračunanimi neposrednimi in posrednimi stroški za to obdobje, ki v proučevanem obdobju znašajo 11.037.275,00 EUR. Ocenjen strošek zdravstvene odsotnosti z dela zaradi demence je nastal presečno na ravni enega leta. Rezultati so močno podcenjeni, saj so redki primeri demence diagnosticirani pred 65. letom, a se ti ljudje prav tako soočajo z zdravstvenimi težavami, ki vodijo v slabšo kakovost življenja, kar se kaže prav v odsotnosti z dela. V prihodnjih letih se bo, glede na izračune, v Sloveniji znatno povečalo število prebivalcev, starejših od 65 let, in predvideva se, da se bo tudi delovna doba podaljševala, kar nakazuje na pomen pomembnosti zdravja prebivalstva po 60. letu. Naraščajoči delež starejšega prebivalstva v vseh predelih sveta se odseva v visokih ocenah prihodnjega deleža oseb z demenco v družbi (3). Prav tako se bo povečeval tudi delež zbolelih pred 65. letom. Zato je ključnega pomena destigmatizacija te bolezni ter zavedanje, da je zgodnje diagnosticiranje in zdravljenje demence zelo pomembno. Nastop bolezni je namreč postopen in oseba z demenco lahko ob zgodnjem odkritju in zdravljenju ter ob prilagoditvah dela dlje ostane v delovnem procesu, kar je pomembno z vidika večje kakovosti življenja osebe z demenco. Posledično pa se zmanjša tudi strošek zdravstvene odsotnosti z dela zaradi demence. Tako ima delo v kasnejšem življenjskem obdobju lahko pozitivne finančne učinke, tako na gospodarstvo, podjetja in posameznika, katerim prinaša dodatne koristi. Na državni ravni bi bilo potrebno poskrbeti za ustreznejšo zakonodajo s področja socialne varnosti, delodajalci bi morali skrbeti za svoje zaposlene ter jim prilagoditi delovno okolje, saj bi le tako uspeli povečati zadovoljstvo delavcev na delovnem mestu. Predvsem bi bilo potrebno ustrezno poskrbeti za tiste delavce, ki imajo določene bolezni, oz. težave in ne ostajajo doma namerno in taka bolezen je demenca. Povzetki prispevkov Javno zdravje 2022; 5: 1–26 www.nijz.si/revijajavnozdravje 10.26318/JZ-2022-5 13 Literatura: 1. Vučković R. Zdravstveni absentizem v Sloveniji. Zbornik primerov iz prakse 14 slovenskih podjetij, 2010. Ljubljana: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. 2. Silvaggi F, Leonardi M, Tiraboschi P, Muscio C, Toppo C, Raggi A. Keeping People with Dementia or Mild Cognitive Impairment in Employment: A Literature Review on Its Determinants. Int J Environ Res Public Health, 2020; 17, 842. doi:10.3390/ijerph17030842 3. Gregorič-Kramberger M. Demenca je izziv sodobne družbe. Farmacevtski Vestnik, 2017; 68, 123–8.