Na svitlobo dane krajnske kmetijske družbe VI srédo 2. vèlikiaa serpana 1848. List 31 Slovenije zma m a ? judstev kri se v bôjih štaka, Vojske grom terdnjave stresa: Kaj Slovenja sama caka? Kaj ne vzame si na ušesa^ Mirno zmago če Slovenja! Ona vé, očetov slava Se ne piše sèm od bojev; Čast od del mirú je prava, Ne od zmas: s o vraž n ih rôje v; o Mirno zma go če Slovenja! Kaže ji nekdó Serbljanc , Kot de b' ona v boj ne znala Glej junaške Turjačane! y Vender če se v boj ni bala Mirno zmago če Slovenja! Meč je vzéla proti trumi Kervotočniga Turčina, Ki v divjosti ne razumi Kaka je mirú sladčina; Mir il o zmago če Slovenja! Sveto véro je branila > Varovala dom in svoje; Vender mir je bolj ljubila, Kakor pa kervave bôje ; Mirno zmago če Slovenja! Ved Se za boj vati i ga cesarja; Sama vender napeljati Noče viharj M mago če Slovenj Malo zna od bojev peti, Žal po zgubah glas jí vzame Raj' daří mirú po sveti Ona prepevati jame; Mirno zmago če Slovenja! Serbski pévc naj strune vbira, Čast junakov oznanúje; Gine bolj, ko hrum prepira, Kák Serbljanka de miluje Mirno zmago če Slovenja! Zdaj je vlada razumnosti: 7 7 Kliče vse divjost minila! Mirni vžitik narodnosti Bo Slo venja pac dobila, Mirno zmago če Slovenja! P, Hicinger. Zniota zastran zelene kave (Konec.) Druga boJj občutljiva škodljivost farbanja kave je pa potrata denarjev. De se kava poiarba in potem se zeleniga prahů očisti, je treba delà in stroškov. Dva delavca na dan javalne sto íuntov kave obdelata, in očistiti jo, je treba dveli re šetaríe, ki jim pravijo sezuiote. Plačilo eniga de lavca je v Terstu po navadi en goldinar na dan, ene sezuiote pa po pol goldinarja. Tudi indiga in vitrijol denarje veljata, tako de stroški farbanja na funt kave nar manj na dva krajcarja pridejo, ktere tergovec k ceni pripise, Vi jih pa, ni dru gači, plaćati morate. Verh tega pa še pride povik sanje cene čez pravo vrednost kave, zakaj ogla jena in pofarbana kava je vsa drugacna, vsa lepši "kakor druga, ki je sama na sebi; zató pa tudi šta cunarji slabo kavo za dobro in srednja za nar boljši prodajajo, in Vi, gotova je, funt farbane kave, razun zgorej imenovanih stroškov, še po dva, tri kraj carje čez vrednost plačujete. Nar veči sleparijo pa samogoltni tergovci uganjajo s havarjano ali mornano kavo, to Je s tako, ki je od morske vode přemočena bila. Če tako popolnama sprideno kavo dobro v vrečih ogulijo in pofarbajo, jo lahko ne vednim za kavo saj srednje baže prodajo. Mornana kava se da res nekoliko , pa nikdar ne popol nama, popraviti, če jo z vrelo vodo večkrat zapo redama polijejo in sproti posuše; pa tak opravik je za tergovce predolgočasno innerodno délo, farbanje je ložeje in hitreje. Še ni dolgo, kar je nek ter govec dosti take spridene kave nakupil. Treba je bilo nar pred posušiti jo, in neki delavec jo je na plahtah ob soncu razlečeno varoval; drug ptuj de lavec ga memo gredé posmehovaje praša: kaj se pariš tu, sej ti je nobeden ne vzame, če jo zastonj daš? Kmalo po tem se je slišalo po ulicah šepeta nje in rešetanje, de je bilo kaj; farbali so jo, in tista kava, ki ni bila kar za nič, in ktero berač v Terstu zastonj vzeti se bi pomislil bil, je odrinila na Krajnsko in naprej zelena! 5 prodali so jo, sej je bila De bi se pač kak resnicoljub kupee ali šta cunar med vami najdel, kteri bi farbanje s kavo 5> a be baže,in zna morji sprideno kavo pričo ljudi viditi, kakó de objema očéta, mater, brata, sestre in vse kar jih je v hiši, in kakó de milo plače, de mora zapustiti v » y poskusil: prepričali bi se očitno, kako se zvunanji videz slabiga in sprideniga zernja kave močno po pravi, in kakó lahko je s tako farbano kavo tište svojo domovino; vsaciga prosi za odpušanje , vsaciga oslepariti, kteri menij de 111 J ill/Ult 1 MlVUl Ijv ^ vtl^ j 6 A V MJ VIL/llU IVU T U 11U1 j;U£iUJ Pa sej boste tudi brez take skušnje svojimu vidili bol zelena kava nar pozdravi, kakor de bi se na tem svétu nikoli več ne Potém se ločijo od hiše in gredó veseli proti • v iku verjeli, ki skrivnosti farbanja na tanjko pozná, domu ženina; po poti pojejo „Kralj Mark vam pravo resnico pove in upa, de bo ta sostavek ali pa pesmi, ktere oznanujejo lepe čednosti nevěste krivovero od kmalo kropil. Farbana Predin se od hiše gredó, si vzame stari svat pu zerna med belim popirjem teršek vina za popotnico, kteriga zmiraj po svatam, ampak tudi vsakimu, kteriga srečajo, ponudi Kadar gredo domu prot hiši zemna, on ne pripu- šel od hiše , ampak po kava se od drune že na videz razloči ; če tri, štiri dergneš, se zelena farba saj nekoliko na popirji pozná; če nekoliko zern farbane kave v kozarec vode deneš, se farba kmalo odmoći, narpred zelenkasto-rumena, potem pa, ka der kavo v vodi pomešaš, práv gnjusno umazana ,,u,Aaivui pride. Čista ne farbana kava med popirjem nič farbe zató tudi daj ne pustí, in voda, v kteri jo namočiš še le čez dolgo more uiti. Ravno zató pa. kér ima nevésta poti, ne le sti iti po tišti poti, po kteri je drugi, zató, de bi jih kdo ne čakal, in jim nevéste ne vzel. kakor se je v pervih časih večkrat prigodilo. Ravno ésti nar slabej konj y de jim ne enmalo zelenkasta postane. Xe prašajte tedaj v sta cunah po zeleni kavi, ne kupite je, če vam jo sta cunar se tako hvali. Kupovajte le čisto ne po pačene kave, ktere zernje je vse enakšno slabiga ko nia y tudi zmiram zadej ostaj (Dalj sledí.) ali JPomeiiki ? clo malo raztolceno, razdrobij peská, in ktero med dlanama dergnjeno nic ptujiga ali pa clo zoperniga duha ne kaže. Takó boste laftdiiu, li lo a li £T umriBIll brez prahu in zastran vprašanja v besednih rečéh Slovenije. • v , m m I J «J Ljubi bravci! kér ste nas v predposlednjim listu na prosili svoje domače kupce in štacunarje prisilili le natorno berete ? kavo pri tergovcih naročevati jo boste po nj y de bi Vam nektere besede, ki jih v Sloveuii razjasnili, Vam hočemo , kolikor moremo , na to vprašanje odgovor dati. Pervic opomnimo de v pravi vrednosti plačevali ; oskerbeli si boste svoje deržavskih ali politiških časopisih se je těžko, prostimu zdravje in svoje mošnjice, pa tudi vstregli mnogim ljudstvu neznanih beséd popolnarna ogibati, kér za ve-Teržaškim tergovcam, zakaj vhvaloTersta moramo \[\i0 veliko reči še nobene znane slovenske besede ni- reci j de, če jih je tudi nekoliko tergovcov, ki si z malimi denarji in z malopridnim blagam hitro obo gatéti prizadevajo, vender nar veči del izmed njih so pošteni in pravični možje, kteri sleparsko farbanje kave le prisiljeni in z očitno nejevoljo opravljati dopusté. mamo, in je tudi pri kterih bi jo vselej drugi 1 o v a n s k zamogli na posodo vzeti arodi nimajo, To pa naj bo naše odilo de y če dom 1 o vensk ni m y nej nikar ne mislimo berž na kovanje nove, J. Cerer ampak de poprašamo nar poprej svoje sosede 11 y potem S e rb lj in temi R potem še le Ceh ^ikar i»otl tlrevo o I* Imeli uri! i. t. d. ali imajo slovansko besedo za to rec ali ne. Nesrecna mati cvetero otrocicev, ki je 22. dan trav- in če je pri benim slovanskim narodu ne najdemo ? tega mesca vVelkim Otoku fare Postoj nske potem še le naj skujemo novo v duhu slovenskim niki senó imela y pole cr 9 P° grabila in še pri sebi hčerko tri léta staro zbeži ob budi uri z otrokam pod hrast, in se vstopi še druga de klina 24 lét stara takó ste v sredi otroče iméle. Kar se zabliska in strela vdari v hrast. Mati in deklina ko mertve se sklenete, otroče Kar listu N tedej , dragi bravci, Vase vtiče, je veči del beséd, ki tožite nje y de vprašanje v 29. de jih tudi gerških. y y na včs glas y jokati poenč. Mati je na městu mertva deklino so z veličím trudam oživili, vender še glavi in po eni strani y pa obstala bolna leži in velike bolečine v po kteri je opečena, terpí; le otroče v sredi tikama med njima, je brez opekline, živo in zdravo ostalo; Bog sam vé kakó. Spet strašno svarilo, kakó nevarno je ob hudim vremeni pod dřevo stopiti! ne uméte, latinske koreníne, nekaj pa Take besede so Latir.ci imeli že v silo davnih časih popři jeli so se jih potem drugi narodi v enacih zadevah v kakoršnih so jih Rimljanje rabili. Celo Slovani, kterih jezik se nič lepó ne vjéma s • v • ptujsino, so ga v raziicnih čjili ív rusovskim, poljskim, češkim, ilirskim, slovaškim J polnili s tacimi ptujkami, desiravno bi kér je slovanski jezik gib ci n , jih bili lahko in se z nje- ognili, ^^^^■■■■■■■■■■■■l^H govimi korenikami in končnicami (Stamm- und Bildungs sylben) večidel vse da zaznamnjati, ako se pràv suce. Pa pri unih odih so bili drugi casi, ko so jeli » v / med ïstrijaiiski Slovenci Teržaskim in Reskim morjem (Dalje.) pisati za občinstvo. Ko bi zdej zacéii, menimo, de bi Pa tudi zdej, desirav so drugači zacéii, kakor takrat. ptujih besed zlo vajeni, jih vender domačimi nadomestujejo , razun nekterih , ki se ptujih tertje pocasi z noči zaznamkov ali terminologije derze N manj je pri y Nevésto peljejo od hiše njene v hišo ženina po- okoli polnoči. Vidite, prilika sv. evangelja od tistih Iiervatih čuditi, de imajo polno latinšine v jeziku der deseterih devic, ktere so cakale na ženina, se tukej po navija. možki, ne ženska: ona ffré z družtvam ženina, ktero Z nevésto nobeden od njenih ne smé iti, ne latinšino iméli žavnih opravil, kér so ravno zdej po vsih kancelijah samo iz mozkih obstojí. Pre'din pa nevésta zapu v in je mende še zdej do dobriga niso od pravili. Pri njih je ljudstvo tacih imen zlo vajeno, ka kor so našim kmetam znane nemške in druge iména y sti svoj dom, v kterim je pervič zagledala lue své ta y kér je začéla hoditi, se vadila ovce pasti in dru postavimo: Urtel, Verciht, Licitirenga, Prot okol i. t d gih opravil se učiti, gre se prosit blagoslov svojih starsev in svoje rodbine. Med drugimi pride tudi do Res je pa tudi y de I o vse ptuje beséd se ne morej d in téga nihče ne terja; vender ni sile. Me macina, ktéri ji z vso ojstrostjo priporoča, de nej spolnuje je želeti, de bi se ne ptujčevalo, svoje dolžnosti; de nej ljubi do truge (]do smerti) svo- nimo tudi, de v ti reči bo še le po tem edinost in stav jiga moza, kteriga ji je Bog dal, de nej ljubi in spos nost, ko bojo posebni odbori zaznamke posebnih plemen tuje starše v tišti hiši, v ktero bo prišla; de nej bo učenost izdelali, pri kterim delu bo pa posebne marlji-žena delavna, mirna, in de nej ne pozabi svojih staršev vosti potreba. Sicer pa, ljubi bravci! smo tudi mé vaših in rodbine svoje. — Nevésta, še zmirej v poprejšnji oble- misel, de bi bilo bolj práv, ptujši ki y do, kolikor je moc, posluša vse to podučenje, in žalostno je večkrat opušati in se domaćih besed deržati, de tudi posihmal 133 ohranimo imé. de Slovenci imamo čisto narečje, za svojo rodovino vpije, in nič ne razloči, koliko misli de malo Slovanov tako čistiga. sosedu veljave dati. Ko bi rodovi ne bili zlasti na me pot Vam bomo, po posvetovanji z gosp. Pod- jah zlo namešani, bi se lahko ločitev storiia , in bi se korenčanam razložile besede, za ktere ste nas unidan reklo: „tvoj jezik veljá uno stran, moj to stran meje." vprašali. Drugo Novice. % reèéli slovenski a pravopisa* Na večkrat ponovlj prošnjo, de bi gosp profe Zdaj pa je drugači; naj bi Slovenii stavili meje, kakor bi hotli, nekaj Nemcov tukej, nekaj Italijanov tamkej bomo zajeli ; in ti se bodo za svoje vlekli, zlasti kér so sor Metelko v prid slovensine opustili svoj pravopis svojig do zdaj že nemšino in italijanšino imeli. Ne °"0 9 so si v 28. in 29. listu prizadéli prednosti pravopisa memo g dokazati, ter so rekli ? de pi oj i m ostanejo , dokler boljiga ni. De častitimu gosp. profesorju Njih pravopis nar voriti le po verhu , treba je dan današnji veliko razlo- prošnja za Slovenijo in slovenski jezik bi bila ve- bila s takimi razločki Pomniti je : bolj dopade Jim adi verjamemo pa v tak reči ne elj to > kar m in mojim prijatlam dopade ampak to, cesar b čin st razsodi. V pravop lad kterimu pa je občinstvo p o sta ved aj a vili \ mora pisavec vkloniti, ako hoče, de bo ljudstvo bralo čiti, liko manj zoperstave našla, ko bi pisana, kakorsne sila zdaj na dan spravi Qui bene distinguit, bene docet. Se ena. Ko se vlečemo za Slovenijo, kako dalječ ima seči? kje so mejniki slovenske besede po Koroškim in Stajarskim, po Goriškim ? Kterim je mogoče, naj dajo posebne štatistiške znanila na dan; ? moglasniki (Halb vokale), kter kar on pise. Nap o 1 sa profesor nar veči prednost svoji jo, ločijo že Gorenca odDolenca gosp od Staj i. t. d s^a pravopisa čisla , še bolj paKrajnc; torej nikakor ne morejo vpe ne samo sploh „toliko tavžent nas je !" temuč ktere mesta, vasi so še slovenske blizo Nemcov in Vlahov, ktera voda, kteri hrib i. t. d. fare so slovenske, ktere ne? Kin- v / S a f a r i k o v „N a r o d o p i s je mejnik; ali ktere m derma n ove karte — s 1 o v a n s k i" znajo morebiti veliko tega pokazati ; pa med ljani biti v slovenski pravopis » Gosp Metelk so ljudi jih je treba dati. Potem se bo vedilo, za koga in kam Dol torej hočejo, de bi vsi Slovenci po dolenski vleči. Ne toliko prazniga delati in pisali plesali glasniga i, torej postavi] to pa brez zamére ne gré. Gor za pisati, kar kaj tolcenja z besedami delati veljá! Štatistiške znanila bodo kar je nam znano i kj ne izgovarja ravno potřebovali nasi Dunajski poslanci ako hočejo 5 ne bo besede Podpéžnik druga v • 1Z za Slovenijo govoriti. P. Hicinger. » «•osp ne mogli izliajati Prazne besede so na dalje, de kljuke (v) nad s, c. z so mud diven ? - ali Kdor po na strani s, f in z še bolj mu pomenkov in opravil slovenskiga družtva v Ljubljani v odbornih sejah. Po storjeni obljubi da slovensko družtvo, ki se je 6. dan véliciga travna vstanovilo, očitno na znanje čimur se je v sejah nje; in posvetovalo. Kar koli se v teh ? v odbora dosihmal govorilo razlagah ne najde, to ne izvira šim š č, ž piše, si prihran iz slovenskiga družtva, to ni djanje njegov storjeni skušnji) pri 27 natisnjenih polah cel ali ni to prihranitev časa in denarja? pólo ? De se c So se zložile, pretresale in dokončno odločile družtvine postave, ki se imajo v 4000 iztisih v sloven- lahko z e zameni, damo Latincam razsoditi: ali jim skim in nemškim jeziku natisniti in po deželi razposlati je že kdo to ocital Kar ličnost gosp. Metelk toviga in déne Bohoricevig v • pravopisa memo nasig ? naj bi ? ki Metelkotoviga še ne poznajo j sami iz lednje predpodobe sodij Po stari Bohoričici: velikimi gofpodi ni dobro zhefliinj sobati rekel Shabnikar is Zliirzhizh. Po Metelkotovim: 5 2) Sta se podoba in obseg sprejemniga pisma za nove ude odločila. 3) Se je skupni račun druge besede izročil. 4) Se je sklenilo, de bi družtvo nar popřed malí, pa kolikor je moč popolni besednjak (slovnik) v dveh delih (slovensko-nemški in nemško-slovenski) berž ko bo mogoče in po nizki ceni na svitlo dalo. 5) Za tega voljo je bilo odločeno, gosp. prof. Me- 3^ velikome gospode né dobro ijéwgn 3®bat?5 venske pisatelje, od kterih telkota zastran Vodnikoviga rokopisa in vse druge slo se ve, de priprave delajo k reksl SGabmkar Í3 Uanjsij. Po novim slovenskim: velikimi govspodi ni dobro češinj zobati, je rekel Zabnikar iz Cirčič. (Konec sledi.) slovenskimubesedniku,naprositi, de bi svoje zbirke družtvu izročili in takó se tega delà vdeležili. v blagovoljno 6) Se je prebral odgovor 11a vprašanje v 49. ilirskim listu. Se ena 3*eséila sostavkam k vpeljanju slovenšine v pisarnice. Ako hoćemo sčasama slovenski jezik v pisarnice So se izvolili posamesni odbori za razne opravila. 8) Se je sklenilo na svitlo dati vse doslej v gle- in se je izročila ta naloga disu pete slovenske pesmi posebnimu odboru. Dopisu tukajšne ? mestne gosposke zastran slo vpeljati kakó pa bo potém z Nemci, Italijani in Fur-lani, ki v sredi slovenskih mejnikov ostanejo ? Nektere jezera jih je vender, in opirali se bodo na velike mno žice svojih rojakov. Ali se bo tem po vsi Slovenii slovensko pisalo, ali se jim bodo po njih željah nemške ali italijanske pisma dajale? Ne bilo bi tega prašanja venskih imén nekterih ulic v Ljubljani se je zadostilo. 10) Je bila odločena zahvala gosp. prof. Metelkotu, ki je družtvu rokopis Vodnikoviga besednjaka přepustil. 11) Je bilo sklenjeno za uboge pogorelce v St. Vidu pri Zatični na Dolenskim večerno veselico napra- viti in razun nekih pesem Linhartovo veselo igro : Zu panova Micka" igrati. tréba; pa iz ust tistih, ki s polnim glasam od Slovenije govoré, ni tega razuméti; drugi tudi še niso tega razločno povédali; treba je pa, de vedó ljudstva, koliko * si med seboj zaupati. Veliko prepira je od tod, ker vsak Prepričani smo, de učeni poslanci, ki iz slovenskih dežela v Đunajskim zboru sedé, se bojo v ti reči, ktero je tudi gosp. Šafarik v imenovanim narodopisu stran 68, (J9in70 popisal, na tanjko pomenili. Vređništvo. £3 12) Je bilo sklenjeno gosp. Ravnikarju, ki je svoje gosp. Zdésar v Novícah dajo, tudi poterdi krivo misel priprave za ilirsko-nemški jezik družtvu radovoljno iz- imenovanih poslancov v ti zadévi. roči l ? se zahvaliti. 13) Se je sprejelo z veseljem oznanilo , de je bravno družtvo tukajšne duhovšnice pripravljeno svoje knjige slovenskimu družtvu prepustiti. (Konec sledí,) lovicar. Poslednji teden je bil srečen za našo armado na Laskim. Radeck * i * • viksi odj j je 26. dan teg taboriša Palačo Alcarea tole oznanil mesca Serč- uost naše armade je kralja Kori Alberta pri K t v ti dni terpe vojski premagala. Armada sov ražnika beži, mi pa jo maliamo terdó za njegovimi pe tami Bog ZIVl nasi ga C e s a rj Ljublj petik zvecer zavolj zbor zdej že cez en ( važniga) opravil. te azsvitlj je bil t v Dunaiski teden terpi, pa nič poseb Vsi poslanci še niso poterj Gosp. Amb v i ga derzavnig lo vansk duh so nam poslali zapisnik (protokol) per zbora; v njih pismu se zmirej prav živí; ni tedej res, kar so nekteri } hitro sodili, de so Amb Slovencam odpadli sar so se zmirej vlnšpruku na Tiroljskim Ce Na dvoj voda Ja se podati voljeni. so bili namenjeni 28. dan v Frank!ort ? so pravnik mske d iz Dozdej se ni še oj v o da za vkrotenje strastnih Mad nič zvedilo, kaj de soIVad žarov in opra vicenje junaških Hervatov storili Ban Jel v • je ravno zdej v veliki slavi na Dunaji. Po sklepu Ilervaški deželniga zbora terja b 3 reči de nase ce sarstvo celo ostane, kakor je dozdej bilo; 2) de her vaško-slavonsko-dalmatinsko kraljestvo ne bo pod M ad ko oblastjo, ampak m za-se pod našim i em: 3 M Ce ti. Al'boj vender enkrat spoznali, de se zuej i^be* od ne da zatirati po kteri bi imele vse Zoper oblast mšk t drug nost ubiti tavljati se jel e vladařstva svojo samostal-Pruskim ÍPrajzovskim) hudo G Koroski poslanec v Frankfort ? «•osp 1 je 18. dan teg mesca nemškimu zboru èt predpoložil, de ima coelibat o ver žen biti Kaj prijatel! se víikujete v kakor žabo lesniki ! reci drag ? ktere Vas toliko zadevajo V Rovored Laškim je 16 teg mesca gospóska postavila f židnih mešičkov) ceno letašnjih koko-strijanski funt na 23 krajc in pol. T nizke ljudjé nikdar pomnijo. Vojska na Laškim je vsiga teg ok Slovensk t létna Lutomerške gosposke prepovedana ! ! Od L u t pra tik a, lani v Ljubljani na svitlo dana, je od s na Ant poske, kakó je to? Sej je Lut slovenskim Stajarskim. N ( Luttenb k or • v ne dé gosp V e d ne ve doljubu Fr. Mi na. Stajarsk teg v • i in jo je iskrenimu ro po briču vzeti ukazal, rekoč u V) t žaškim n e m Lepa je to i je v vsim il s k i h gotova knj š te V Tei rr Í5 (Journal des ósterr. LloydNr. 171) d natanjko nek ucen moz, de Istrija je večidel slovan ska duž bi ví dezela, ker med 160,000 prebivavci je le 55000 ? ki niso slovanskig rodu rr ovorite slo vansk i i d tr etj i in na 57 i pre- • j u i k i h ljah Istrijanske zemlje so le posamesni kraj la Vlah f zmes prebiva, sicer pa so povsod S in selj 1 cimu radovednimu brati, kér p stávek priporočimc vsa- savec kaj krepko p nlaja 3 istrijanske poslance na Dunaji, ki so rêkli: de 1st rij je po jeziku zemeljni legi ivadah, spominkih, véri laska dežela! Natanjč ? nier in J v jeziku dah i. t d i ?ni popis I it riki nam ga častiti Krajncam! Slišali ste že iz Novic in druzih pišem, de taki I, I II 1.____ H^HHHHPH I poslanci, ki učen i ga nemškiga jezika ne uméjo in tudi veliko druzih vednost nimajo, sedijo vDu-najskim zboru kakor lipovi bogovi! Kaj je tudi kmetam s takimi poslanci pomagano, ki ne znajo gladko in krepko govoriti vati? Dozdej v se in se za pravično rec možko potego-nobeden tacih poslancov ni besedice zinil. Velki zbor ni oštarija, kjer zna marsikter veliko jezikovati. Verjemite nam: Tlaka in desetina boste po pravici in za kmete dobro razsojene, tudi brez poslancov v kmečkih jopah. In le zatega voljo so kmetje kmečke poslance volili y druzih reci, kakor postavimo — naprave srejnske ali soseskine vla-dije i. t. d. pa se porajtali niso, in vender je tudi ta reč za kmeta silno imenitna reč! Kmetje! motite se, ako mislite, de v vsaki ^o spôski suknji vaš sovražnik tiči, in de le kmečki j zikova Pomislite bil K(1 vam bo pravdo dobil! Silno silno se motite o Vam je mesca sušca svobodnost prido- kdo je naredil, de se Vam bojo Vaše težav po laj šale? Ali kmetj IN1 Ti res ! M e s t n i k Vas v • In zvěděni možjé v » pôskih suknjah, ki so poslanci na Dunaji, Vam bodo pridobili p • v p rostost m Ako boste tedej vnovič poslance volili, volíte ene možé, ki znajo v imenitnim zboru d mozko govoriti ki so vnéti za p P nJ Vaših te ki so goreči ne le za odpravo tlake in desetine, temuč tudi za vesolni prid nase domovine. Siliti Vam nobeniga poslanca nočemo, le s ve to- va ti Vam čmo nektere možé, za ktere mi dobri sto Umo d© bomG ž njim! prav zadovoljni, če bi poslanstvo prevzeli. Taki možjé so gosp. Matija Dolenc, dohtar pravice, skozi in skozi pošten in za svojo domovino vnét Krajne, zdej na Dunaji prebi vajoč ; I I gosp J a n e z Hladnik, doktorand pravíce, zdej tudi na Dunaji; gosp. Dr. Matija Sporer, svetovavec deželni °*a glavarstva in še več druzih v Ljubljani, za po. občinsko dobro vès vnét mož > ? od kterih smo že v Novícah vorili. Vsa čast in hvala omikanim in poštenim kmetam! moder kmet v svojim gospodarstvu, Ali druga je druga Vredništvo. pa spet v Dunajskim zboru! Popravik V poslednjim listu na pervi strani na 22. versti od spo dej namesti koenih sežnjev beri štirjaških sežnjev. Današnjimu listu je pridj m e n i k P na Dunaji, kteri pa niso vsi poterj i zató kér pri nekterih volitvah ni bilo post 1 i v c o v krajnskih tudi 2 ali 3 še niso poterje t e vil ? ali pa so se druge napake godile o vo-Izmed I MjJ I€ h tj fi II i i/ A t • aj *tj i %itni kup (Srednja cena). .29. maliga serpa-|24. maliga ser na. pana gold. ffold. j mernik Pšenice domaće » » banaške » Turšice....... » Soršice....... » Reži......... » Jećmena...... » Prosa ........ » Ajde......... » Ovsa......... Yrrednik Ur. Janez Bleiweis. i a tiskar in založnik Jozef Ulaznih v Ljubljani. +