80. številka.
V Trstu, v soboto 4. oktobra 1890
>\ Tečaj XV.
„EDINOST"
icha.ja dvakrat na teden, vsako trede in fo'boto oh 1. uri popoludn«
„Edinost" stane:
«a t«e leto pl. «.-; i*ren At«t. «.- pl. » polu leta „ 3.— ; „ „ 4.50 „ r.a ćetrt luta „ 1.50; , „ 2 25 „ Posamične številke se dobivajo v t»ro-dajalnicah tobaka v TritC po & »iot„
t Gorici in t AJlC7Šoinl po « no*. Na naroč"be brez priložena naročnine se npravniitvo se aiira.
EDINOST
OglMi in ozn^il* "h rakune po H not. vratca t pHt/u ; za naslove r. debelitti črkami »k jjftćuje proator. kolikor bi pa fejjlo navadnih Tr*fic.
Poslana, Javne lahvalo, osmrtnice itd.
se rai'un« po pogodbi.
Vxj dopisi ne pošiljajo uredništva t ulici Carinti« št. 25. V«ako pismo mora biti frankovano, ker nefrankovana »o ne sprejemajo. Kokopisi »e ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in in»«r»l« prejema upravniitvo » ulici Carintia 28. Odprte reklamacije no proste poštnin«.
đ
'r4
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko,
»V tdlanit j< bi i
Ljudsko številjenje.
Na podlagi postave z dne 29. marca 1889. (člen 111.) in vsled uiinisterijalne naredbe /, dne 9. avgusta istega leta vršilo se bode koncem tega letu ljudsko št e-▼ i 1 j e n j e. Da je čin ta /.a nas Slovence velike važnosti, nam menda ni treba posebno povdnrjati. Vender pa hočemo tu podati nekoliko pojasnil in opominov, da se bode občinstvo naša vedelo ubraniti raznim prevarjenjem, katerih se bodo brez-dvomno posluževali narodni nasprotniki naši, Taktika teh le proti nam Primorskim Slovanom je že stara — s taktiko to so do sedaj kolikor-toliko vsikdar vspevali. Namen jim je vedno isti, da — kjer le morejo — zanikujejo obstoj slovanskega življa in če to ne gre, pa da vsaj njega število kolikor moči krčijo. In zakaj jim je toliko do tega, da bi vnanji svet ne izvedel, da smo in koliko da nas je P Odgovor naš na to vprašanje je kaj legak.
Pravi namen ljudskega popisovanja je, ali vsaj naj bi bil, le znanstven, torej jako koristen; podal naj bi nam važnih statističnih podatkov, na podlagi katerih bi mogli soditi pristne društvene in kul* turne odnošaje, obstoječe mej posamičnimi narodi. Glede na ta koristni namen ljudskega številjenja je vsaeega dolžnost, da vestno podpira one organe, katerim je poverjeno izvršenje tega čina. Ali ljudsko številjenje ni samo znanstvenega pomena, ampak je tudi v političnem po-e I e d u prevelike važnosti. Številjenje to naj svetu pokaže, kako da so se doBihdob razvijali posamični narodi, kako da so napredovali in do kake stopinje kulture da so se popeli. Vspehi ljudskega šleviljenja so nekako merilo, v koliko da so opravičene zahteve posamičnih narodov I pokažejo naj nam, je-li dotični narod sposoben za napredek, i m a-l i v s e b i g a-r a n c i j e z a n a d a I j n i obstanek. V tem grmu pa tiči zajec: nasprotniki naši, nemške in italijanske narodnosti — zavedajoči se važnosti ljudskega številjenja v tem pogledu — bi hoteli, da ima re-
PODLISTEK. Sobotno pismo.
Omne triura perfectum, gospod urednik ! Tri reči so, zaradi katerih se mi je predzadnji teden posebno dopal. Prvič: izid volitve pri občnem zboru „Sloge" v Gorici, pri katerej je bil predsednikom izvoljen mož junaškega značaja — dr. Gregorčič; drugič izid volitve občnega zbora „I. Slovanskega pev skega društva" v Trstu, kateremu je predsednikom izvoljen naš rojak, veleučeni profesor g. dr. K a r o 1 G 1 a s e r, odborniki pa vrli narodnjaki, in tretjič: razne prikazni, ki so baš v preteklem tednu priplavale na površje vsakdanjega življenja .... Po tem takem ima de-našnje moje pismo imeti tri glavne kapi* teljne, izmed teh pa vsak za-se zopet enega ali pa već „podkapiteljuov", katere sem namenil se napisati Vam, gosp. urednik in pu zu čestite čitalke in čitaloe „Edinosti" (za — državnega pravdnika jih pa nesem napisal teh kapiteljnov in pod-kapiteljnov !)
»'•eno številjenje zs nas Slovane najneugodnejše rezultate. Že gori smo rekli, da protivniki naši, kjer le morejo, zanikujejo obstoj našega življa, ako ne, pa ga vsaj nii vse mogoče načine skušajo krčiti. Namen temu njih postopanju je po vnem jasen : vnanji svet naj ne izve resničnega razmerja v številu prebivalstva v naših deželah. Na podlagi po raznih zvijačah doseženega krivega vspeha ljudskega številjenja, dokazali bi radi, da so zahteve lisse po narodnoj jednakopravnosti neosnovane iu da ja prav za prav velika drznost z naše strani, ako zahtevamo, da se nas uvažajo v državi. S tega »tališča sodijo torej naši nasprotniki važnost ljudskega številjenja. Politični nameni ho jim torej glavna stvar, znanstveni in statistiški pa zadnja.
Če pa že naši nasprotniki stoje na tem stališči, zakaj bi se tudi mi ne postavili nanje ? ! Kdo nam more zameriti, ako se branimo z istim orožjem, s katerim nas napadajo P !
Bodimo torej oprezni, zabranimo, da ne bi nasprotniki naši zlorabili ljudskega številjenja v svoje grde namene, v našo ugonobitev.
Gori smo rekli, da je vsaeega dolžnost, da vestno podpira dotične orgnne pri njih poslu ; ali dolžnost teh organov pa je, da vestno vrše svojo nalogo in da imajo jedini cilj pred očmi : da bode ljudsko številjenje res pristna slika resnično obstoječih odnoSajev ; da bode pravo zrcalo, v katerej lahko vsakdo vidi resnično razmerje v številu prebivalstva raznih narodnosti. Toda bojimo se, da se ti organi — ali vsaj no vsi — ne bodo zavedali to svoje dolžnosti in da bodo hoteli biti skrivni in tihi pomagači nasprotnih nam grobokopov.
In ta posel so jim lahko posreči, ako »osmo posebno oprezni; pri rokah imajo v ta namen kaj prikladno sredstvo; sredstvo to jo nam Slovanom zvito nastavljena zunjka. Zanjka ta je ona rubrika v vpisnih polah, katerej je napis : „o b 6 e v a I n i jezik". Rubrika ta je krivična in nikakor
Nu, kar se „slovenskih razmer" v Gorici tiče, trdim jaz, da so »e jele spreminjati. ali — če hočete — obračati, in sicer kaže o njih barometer dobro, je „zlezel visoko", dočim je pri dru. vitezu Tonkliju „doli zlezel" ali „padel", no in ž njim je tudi še kdo drugi padel! V dokaz bi lahko navel dve najboljši priči, n. pr. znanega doktorja, ki so jo zadnji čas nad „duševno reve* (materijelne reve so že tako, tedaj so dvojne reve !) učitelje spravil, in pa titeza dra. Tonklija z — dodatki. Prisege bi jima pa ne dal, ker sta odveč „sumnjivi priči", in tudi nesta zanesljiva, ali njuni „narodno-poli-tični" konkurz, ki sta ga zdaj napravila, je pa zanesljiv, a kaže tudi, da sta bila iu ostaneta tudi — sit venia verbo ! — tragikomična generala svojej armadi (če je sploh še kaj imata!). In venec iz najbolj sveže — smole venčni naj bi nju eminentno — blamirani, genijalno upog-neni glavi; in napis naj bi imel: „Sic transit gloria mundi", na tem grešnem — svetu !
Glede „I. Slovanskega pevskega društva" pa trdiui jaz, da bode to na Tržaško-
ne odgovitrja pravemu namenu ljudskega številjenja. Jedino pravo vprašanje bi bilo: katere narodnosti s i P Ali gospoda so rajši v takniii „občevalni jezik" mesto narodnosti in so dobro vedeli, zakaj so tn storili. Tu hočemo podati jeden vzgled. Slovenka služi v kakej čisto italijanskej družini za deklo. Člani te družine ne znajo ni besedice slovenske, ona pa zna italijanski. Kako govori torej dekla v tem slučaju se svojimi gospodarji ? Naravno : italijanski. Nje občevalni jezik je torej italijanski. Je pa-li ona radi tega žo Italijanka? Gotovo ne — le bedak bi mogel kaj takega trditi. In sedaj pa še nekaj : pri popisovanju Lah-gospodar niti dekle ne vpraša, katere narodnosti da je, ampak jo kar jednostavno vpiše za Italijanko. Tako je z našimi deklami, hlapci, delavci po fa-hrikah. kamenolomih itd. Na tisuče duš se iihiii tein načinom poizguhi, ako se dotič-ni k i samo odločno ne vprejo. Da, na tisuče se nam jih poizgubi.
Doseza-li ljudsko številjenje po tem takem svoj namen ? Gotovo ne : rezultat, takega številjenja jo krivičen ; falsifikat je nsjgrše vrste.
Tako Re je z nami postopalo pri zadnjem številjenju leta 1880. Na tisuče Slovencev in Hrvatov figurira za Italijane, dasi morda komaj par besedi brbljajo po italijanski.
Ni dvombe, da ne bi gospodje na sprotni, tudi pri predstoje.Čem številjenju skušali praktikovati tako sleparslvo. Ali dolžnost naša je, da so jim upremo; to, kar se jo godilo pri številjenju leta 1880. ne sme se več sedaj goditi. Kdor ob tej priliki vedoma greši, ali pa seda v svojej brezbrižnosti po raznih zvijačah preslepiti, ta izdaja narod svoj. Ni dosti, da pri raznih prilikah vpijemo „ži vio" in se ob prsi trkamo, ampak ob tnkib pomembnih prilikah, ko sam stoji neprijatelju nasproti, ko ga nikdo naših ljudij ne vidi in ne sliši bodi mož narodnjak; takrat bodimo verni branitelji narodnosti svoje in jezika svojega. Oh takih prilikah moramo skrbeti, da svet. izve, koliko nas je ; da se zave-
italijanske gade strašno čudno uplivalo. Mogočnemu slovanskemu „Dur", odmevni bode zadnjih jeremijadski „Mol", in počasi padel bodo ne le tudi pri njih „barometer", nego prišlo bode še do tega. da se bodo iredentarski žolharji po Trstu drug druzega z lučjo iskali, če tudi se zdaj poštenega dne in vsake navadne luči — boje ! . . . Vendar bi bila škoda za take reptilije, če bi imele danes ali jutri zginiti ČiRto s površja človeške družbe, — „za spomin" bi jaz vendar rad, da bi se jib vsaj par ohranilo , pri življenji, dasi-ravno ni oni ni njih životarenje nič vredno ni!
In zdaj pridem h kapiteljnu štv. III.
Gosp. urednik, meni „nekaj pravi", da bi bilo boljše, če ne pričnem, ne morda zaradi „slabe vesti", nego zaradi tega, ker bi prostor pod črto zahteval, da bi niti pričeti — ne mogel, ksr pa mi ne jemlje pravice, da bi v prihodnjem sobotnem pismu ne mogel — pričeti in pa končati, kar je tudi nekaj vredno !
Gadobfer, šentjanski puščavnik.
damo svoje cene in svoje vrednosti in da hočemo ostati to. kar smo: da hočemo ostati Slovenci, Slovani. Le tedaj, ako »o vsakdo možki po rohu postavi, prisilili bodemo nasprotnike do spoštovanja do nas ; le tako bodemo imponovali. Pomislimo le, da številke povedo mnogokrat več, nego najdaljši in najkrasnejši govori; dajte torej, da številke, nabrane pri ljudskem številjenju, za nas govore; govor številk bodo čuli tudi gospodje na Dunaju in sčasoma tudi uvaževali.
(Konec prih.)
Politični pregled.
Notranjt dežslt.
I)ne 1. t. m. došel jo nemški cesa r V i 1 j e m na Dunaj. Mesto priredilo mu jo slovesen vsprejom. Na kolodvoru severne železnice pričakovalo je Nj. Veličanstvo cesar Fran Josip visokega gosta. Cesar Viljem je obiskal več nadvojvodov, nemškega poslanika princa Reussa in našega ministra vnanjih zadev, grofa K a 1-nokyja. Ob 3. uri popoludne odpeljali sta se obe Veličanstvi na Stirsko na lov.
Koroški Slovenci so bvojo vztrajnostjo dosegli lep vspeh: mestni zastop je po ministerijalnej naredbi zavezan vsprejemati slovenske dopise. Ta zastop se je namreč branil vsprejemati slovenski pisane uloge, katere mu je dopošiljalo „Katoliško-politiško drua-za Slovence na Koroškem". Društvo je uložilo priziv na doželno vlado, toda ta poslednja je odbila priziv. Potem so je pa društvo obrnilo do ministerstva notranjih stvari. Ta najvišja instanca je pa ugodila prizivu ter spoznnla, da je mestni magistrat Celovški po 19. drž. osnovnih postav zavezan vsprejemati slovenske dopise. Vspeh Koroških Slovencev bodi nam v pouk in svarilo, da vse dosežemo, ako hočemo. Ali prestrašiti se ne smemo pri prvem nevspehu. Kdor stoji na podlagi pravice in postav,
0 zamrtništvu ali dozdevni smrti.
Kpiftal Janko L e b a n (Dalje.)
To jo bilo zadnje, kar sem slišal. V tem se onesvestim. Koliko časa sem ležal v nezavesti, ne vem. Naposled slišim nekaj, kakor če bi kdo slamo premetal. Tudi veter je šumel po oboknicah. Mraščalice so me začele tresti, in zdelo se mi je, kakor da bi lahen življenja dih prehajal uiojo ude. Skušal setn se skloniti. Posreči se mi; vender nisem mogel ničesar videti, ker je bila neprodorna temota okoli mene. Tipal sem okoli sebe, kolikor sem daleč mogel doseči s svojimi rokami. Kaj je bilo to P Moja roka je otipala (ošlatala) trdo, ko led mrzlo telo — groza me prešine . . . Skušal sem Hvoje ležišče zapustiti ; pa nisem mogel. Nogi ste mi bili težki kakor svinec.
V tem posije bled lunin žarek skozi okno ter razsvetli sobo, v katerej sem ležal. Kri mi zastane. Tik mene so ležali — trije mrliči v belih oblačilih ! . . .
naj se ne plaši terorizma in žuganj ; kajti postave pravijo: Vsakemu svoje! — in zato budi tudi nam geslo: Vsakemu, kar mu gre.
I)r. R i e g e r odpovedal se je pred-sednistvu Praškega društva meščanov. Dr. Rieger izjavlja v svojem dopisu, da odstopi, da ne hi pušice, ki lete nanj, zadele tudi društva samega. Skrb mu je bila vedno, da ne bi se strankarski prepiri zanesli tudi v to društvo. — Ta korak Riegrov je sicer bolj lokalne važnosti, ali simptomatičen je vender-le.
Nemški liberalci so ae pri de-želnozborskih volitvah v mestnih skupinah Doleujeavstrijskih — izvzemši mesto Dunajsko — vender le še ubranili svojih odločnih nasprotnikov. Na pomoč pa jim je priskočil c. kr. namestnik sam, kije proti nekej deputaciji obsojal protiaemitske agitacije. To pa je oplašilo marsikaterega uradnika. Izvoljenih je 10 liberalcev, en krščanski socijalist in en nemški nacijo-nalec. — V mestu Dunajskem pa je liberalce doletel hud poraz: voljenih je 19 liberalcev in 10 protiliberalcev. Pomisliti pa je treba, da mej 19 voljenimi liberalci jih je 6 iz notranjega mesta, kjer imajo svoj tabor židovski kapitalisti.
Ogerski finančni minister je izdelal in poslancem predložil kaj lep proračun, katerega se smejo po VBej pravici veseliti. Po tem proračunu bilo bi dohodkov 369 milijonov 8583, stroškov pa 369 milijonov 4543 gld., torej 4040 gld. prebitka.
Umrl je Josip Miškatovič, znani odličnjak takozvane hrvatske „narodne" ali prav za prav madžaronske stranske. Mož je bil res duhovit in talentiran, ali značaj ni bil. S tem pa je vse povedano. Bog mu oproBti, kar je zagrešil nad svojim narodom.
Vnanje države.
V „SI. Narodu* čitamo, da je pri poslednjih volitvah na Srbskem glasovalo 180 tisoč volilcev. Od teh dobili so radikalci 150 tisoč, liberalci 22.000, na-predajaki 8000 glasov.
Italijanska politika se je začela nekako sukati. Nedavno je imel nek dopisnik Pariškega „Figaro" pogovor z italijanskim ministrom-predsednikom Cri-spijem. Ta državnik je ob tej priliki izrekel te-le znamenite besede : „Nikjer na svetu ni tolikega rodoljubja kakor na Francoskem. Izvršili ste — Francozi — čudeže. Nekdaj sem ljubil Francosko, sedaj jo občudujem. Francoska je močnejša, nego je bila kedaj. Ves svet brez izjeme 8e boji Francoske. Bodimo bratje in izognimo so prepirom ; gledajmo, da mej Italijani in Francozi ne nastanejo nesporazumljenja. Tripelalijance nesem napravil jaz. Bila je že tu in se ni ponovila i n nijeden državnik ne misli v
Zakričim kolikor sem mogel, potem padem zopet v nezavest.
Hitri koraki in zamolklo zvonjenje me zopet prebudi. Slišal sem glas zdravnika, ki je govoril potihoma z navodnim ravnateljem M—. „Ni ča.a več izgubljati, duhovniki in pogrebci že čakajo," dejal je zavodni ravnatelj.
,„Le še nekoliko počakajte,*"1 prosil jo zdravnik, „„mati pokojnikova morebiti vender še pride."
.Ni mogoče dlje čakati, gospod pol-kovni zdravnik — krsto notri, korporal !"
Kmalu sem slišal, kako so krsto položili pa mizo ter me pokladali va-njo . . . Ni dolgo trpelo in krstin pokrov zaakriplje nad mano! . . . Skušal Bem se ganiti — zastonj: poprejšnja smrtna odrevenelost mi je to zabranjevala. Poskušal sem za-kričati. Zastonj! O, usmiljeni Bog! živega me bodo pokopali! Zamolklo je donelo, ko je mizar zabijal žreblje v mojo krsto . . . Zdaj je svoje delo dokončal ; zadnji žrebelj je bil zabit . . . Ni je rešitve več. Z i v bodem pokopan! . . .
(Konec prih.)
tem trenotku na to, da bi jo ponovil*. Po teh besedah soditi, je Crispiju že nekako tesno v trojnej zvezi; rad bi se Francozom prikupil. Vprašanje pa j j, ali so Francozi že pozabili na vsa izzivanja, katere so zakrivili Italijani.
Francozka vojna moč. Francoska sme se po pravici zvati pripravljeno na vsako vojno, kajti v zadnjih 19 letih izdala je okolo 19 miijard, namreč petino vseh svojih troškov v vojskine namene. Od tega ogromnega zneska požrla je mornarica 3636 milijonov, 1240 milijonov se je izdalo za prenovljenje in nakup vojskinega materijala, 742 za vojašnice, tren itd., 650 za utrdbe. K zadnjim treba prišteti 770 milijonov, dovoljenih 1. 1888 in tri milijarde, koje je predlagal Freycinet že leta 1878. Denašnja republika izdaje letnih 529 milijonov za staluo vojsko od od 483.000 oseb. Vsak vojak stane 19 frankov več, nego ob časih cesarstva. Državno premoženje pred osodepolnim letom 1871. se je cenilo okolu 150 milijard, cena zemljišč znašala je 1. 1870. okolu 100 milijard. Obrtni kapital cenil se je 30 milijard. Vse te številke so danes trikrat tako velike. V resnici je Francija najbogatejša država v Evropi, Leta 1870—71. zmanjkalo je Francozom municije. To bi se danes težko pripetilo, kajti v vojnih skladiščih je vedno napravljenih 3 milijone Lebelnovih pušk, 6000 topov, 250 milijonov patron, 10 milijonov granat, ki se raz-treščnejo v 300 delov, pol milijona takozvanih obus torpilles, napolnjenih z melenitom. Napravljenih ima 3,200.000 konj torej 300.000 manj, nego Nemčija. Železniška mreža merila je pred dvajsetih letih 19.000 kilometrov, sedaj meri 35.000 kilo metrov, 6000 mašin in 200.000 vagonov. Francozka je vsa obkrožena z trdnjavami; že leta 1870. je Pariz veljal za največjo utvrdbo na svetu, danes je to mesto obkroženo z tremi vrstami trdnjav. Zadnje utrdbe, sezidane od 1. 1874. naprej, stale so 58 milijonov. Trebalo bi milijon obo-rožencev in uajmanj 100.000 konjikov, razpredeljenih v kolobaru, 135 kilometrov dolzeui, da se mesto popolnoma zasede. Francozka stalna vojska je že sedaj večja od nemške, Francozi lahko oborože 1300 batalijonov pešcev. V 10—12 dneh pošlje se lahko na mejo 18 korov vojakov prvo vrste in ravno toliko vojakov brambovcev-Brez afrakanakih 3 divizij in 145 regimentov vojuikov tretje vrate, namenjenih za brambo utrdeb v notranjosti, postavi se na bojno polje 72 divizij vojakov, namreč petkrat več nego 1. 1870. Z enacimi močmi, katerim naj bi se pridružila še kakšna druga evropska država je vojna skoraj nemogoča, kajti nemožno hi jo bilo voditi ter bi se skoraj ne dobilo bojišče, kjer bi tako strahovite armade sprejele in bojevale. Nenasitljiva manija po oboroževanju je finance evropskih držav malone že vse izpila; državljani ječć pod ogromnimi davki in finančni miuistri ne vedo već kam bi se obrnili, da povišajo državne dohodke. Evropski jež je že prepojen trnov in bodal, vendar pa še ne neha manija po „oboroženem rniiu", koji prinese v bližnjej prihodnosti evropskim državam večji polom nego vsaktera, še tako grozna vojna. Muudus vult decipi.
Domače vesti.
Cesarjev god. O priliki godu presvit-lega cesarja bila je danes predpoludne slovesna sv. maša z udeležbo cerkvenih iti posvetnih dostajanstvenikov.
Za družbo sv. Cirila in Metoda v
Trstu je podaril Hribar Anton 60 kr.
Družbe sv. Cirila in Metoda velika skupščina. Prostor nam ne dopušča, da bi prijavili obširno poročilo ; ali podati hočemo tu nekoliko odstavkov iz tajnikovega poročila: lJasi je družba razširjena povsod, koder se glasi slovenska gorica, vendar je želeti še več podružnic, ker brez teh ni
mogoče dosegati društvenih smotrov, ki zahtevajo zmiraj večje novčne svote. Lani smo izkazali v „Vestniku* 85 podružnic s 6860 člani, l«itos je poskočilo število na 91. Nove podružnice ao : Tek. št. 86. Sv. Lenart v slov. Goricah, 87. Tolmin na Goriškem, 88. Cerklje na Gorenjskem, 89. Št. Štebenj na Koroškem, 90. Priblavec na Koroškem, 91. Kostanjevica na Dolenjskem. Do sinoči se je naštelo vseh družbenikov po njih kategorijah vkup 7589. Vodstvo je pretreaavalo predlog, (da bi se župnije vpisale kot pokroviteljice) ter g je odobrilo. Meseca oktobra 1889. leta zglasilo se je s posebno prošnjo, št. 832, pri vseh 6č. župnijskih prodstojništvih — pojasnivši namen družbe in priloživdi po eden izvod „Vestnika", — da bi blagovolili duhovni in posvetni rodoljubi zbirati prispevkov toliko časa, da se lehko ista župni ja (ali občina, trg, vas) vpiše mej pokrovitelje družbe sv. Cirila in Metoda. Vnpeh dozdaj še ni bil popolnoma ugoden ; a vender se je tudi v tem oziru pomnožila vrsta pokroviteljev. Luni smo jih šteli 38. Letos je priraslo : Tek. številka 39. „Šmartno pri Litiji". Oudotni rodoljubi pod načelništvom Frana Šusteršiča nabrali so v kratkem ter posla.i 121 gld. 48 kr. ter je tako Šmartno upisano mej pokrovitelje. Št. 40. Pogorska „župnija Št. Lam-bert" je pristopila s stotakom družbi kot pokroviteljica. Št. 41. Dr. Glančnik, odvetnik v Mariboru, je vso svojo nagrado,
100	gl., kot ravnatelj ondotne hranilnice daroval družbi, ki ga je vpisala mej svoje pokrovitelje. Št. 42. Martin Drčar, župnik v Preski, vplačal je 100 gld. kot pokrovitelj. Št. 43. Z vplačanim stotakom postal je pokrovitelj Andrej Kalan. St. 44. „Litijske in šmartinske Slovenke" poslale
101	gld. in pristopile po svojej zastopn c goapej Svetčevi mej pokroviteljice. (Živele, slava!) Ako se je osobito v tem kraju moglo v kratkem času toliko storiti v pro-apeh naše družbe, zakaj bi se ne moglo drugod P — Vodstvo ei vsoja to zadevo še jedunkrat prav toplo priporočiti vsem Če. skupščinarjem in po njih vsem občinam ter imovitej&im krajem po našej milej domovini. — Vodstvo, kakor tudi alavna načelni Bt va naših podružnic skušajo, kako težko je ohraniti priproste — pa včasih tudi inteligentne — ljudi pri družbi, katera vedno le pobira prispevke in trka ter nakladu narodni davek, a jim ne vrne ui-kakega osebnega daru. A čč. skupniščarji, vodstvo se tudi v tem oziru lehko opraviči ter pokaže vspehe in sad, ki ga je rodil težko prisluženi, pa družbi darovani novčič bornega slovenskega težaka. To ao: A. Družbini zvodi.
Zabavišče pri sv. Jakobu ▼ Trstu. Naši prečastni škupščinarji tržaški ved6 v kako žalostnem položaji ao slovenski otroci v mestu in v obližju, katerih roditelji ao od jutra do večera z doma, v tovarni ali trgu itd., da si kot težaki prislužijo svoj vžitek. To deco zbrati krog domačega ognjišča ter jo vzgajati v kričanako-slovenskem duhu je namen tega zavoda. Vpisanih v njem je bilo 74 otrok, nekako polovico dečkov in polovico deklic. Zaradi bolezni „infiuenze" jih je nekaj malega izostalo. Izvrstne vspehe je dosegla vrtnarica-vodi-teljca Justina M i c h e 11 i, katerej je vodstvo ob njenem izstopu iz službe poslalo zahvalno pismo ter jo kot voditeljico prosilo še nadaljne požrtvovalnosti. Novoimenovana vrtnarica je Antonija Nad lise k. Ta zavod je semenišče za — Slovensko osnovno šolo pri sv. Jakobu v Trstu. To smo šolno leto 1889/90 razšili v dvorazrednico po „učnem načrtu za Primorje*. Vpisanih je bilo v 1. razred 82 otrok, v II. pa 64. torej vkup 146 Poučevali so: verouk Bernard Sever, mestni kapelan pri sv. Jakobu, učitelj in voditelj šoli Mihael Kamuščič in učiteljica J. I) e I k i n. (Kouec prihodnjič).
Opozarjamo naie čitatelje, da je jutri popoludne od 3 uri občni zbor „Del. podp. društva" in ob 7. uri zvečer v hotelu „Europa" veselica „Tr/. podp. društva".
Mestni svet Tržaški ima javno Aejo nocoj ob fii/i uri. Obravnovalo se bode inej drugim o predlogu šolskega odseka in municipalne delegacije glede otvorenja mestnega otroškega zabavišča na Greti.
Slovenski napis. Slovenski rodoljub, trgovec kolonijalnoga blaga v ulici Molino a vento, g. Ivan P r e 1 o g, obesil je nedavno slovenski nadpia nad vratini svoje štacune. Ta čin ni pa bil po volji lahon-skej sodrgi, ki je minolo soboto po noči napis z blatom zamazala. Dobro vedoč, da ae bode to ponavljalo, naznanil je možak stvar policiji ter pričakoval hudobneža v družbi stražnika. Srčni kulturonoaec se je res povrnil ter metal v napis blato in kamenje, sli veaelje mu je prestrigel stražnik, ki ga je odvedel v temnico. Slovenski napis pa navzlic lahonskej vroče-krvnosti ostane. Da bi le posnemali tudi drugi slovenski trgovci v Trutu — kojih je tu na stotine — odločnega g. Prologa in kmalu bi mesto imelo vse drugačno lice. Na dan torej s slovenskimi napiait S tem junaškim činom, kojega je izvršil nek mlad podanik sosednjega italijanskega kral jestva, bavi se neveda tudi „l n d i-p e n d e n t e*. Ali mesto da bi ta poštenjak obsojal čine, ki se dotikajo ptuje lasti in ae torej zadevajo ob kazenski zakon, še hujska — tako nekako med vrstami — poulično sodrgo do nadaljevanja teh surovosti. Organ pokojnega „Progrensa* pravi, da so razobešanja slovenskih napisov „atti che devono considerarai quali provocazioni al sentimento nazionale del paese". Tako torej, mi izzivljamo narodni čut te dežele! Pojte, pojte in ne sme&ite se! Ako je rea čutstvovanje vaše zajedno čutstvovanje vse dežele, ako ste rea le vi n izključljivo vi, gospodarji v tej deželi, ako ate res tako na trdnem, kakor se delate : zakaj pa tolik strah pred enim slovenskim napisom P! In ni to prečudno, da Bta si morali naročiti 18letnega smr-kovca doli iz Verone, da brani „il sentimento nazionale del paeae". Čemu torej ves ta strah P Da, d», ta strah priča nam, da eami dobro veste, da ne govorite rea-nice, trdeči, da je čutstvovanje vaše zajedno narodni čut vse pokrajine. Sicer pa moramo že sedaj priliti še nekoliko grenke pijače v čašo, namenjeno ubogemu „Iudi-pendente-ju" : v malo dneh se bodo množile take provokacije „al sentimento nazionale del paese". — Organe javnega miru pa prosimo, da čuvajo privatno last pojedinih meščanov-davkoplačevalcev !
Ko je bilo to poročilo že stavljeno, zvemo, da je okrajno sodišče italijanskega zlikovca obsodilo na 14 dni zapora.
Skrajna surovost. Dan na dan se nam nudi prilika, da se moremo osvedočiti, kako surovi so nekateri Tržaški časnikarji. Najnovejši dokaz nam je podal „II Piccolo della Sera" v svojej številki z dne 30. septembra, ko je zopet nesramno napadel našega poslanca Nabergoja. O vrlem možu pravi, dajev Trst žejen, v Ljubljani pa stekel. V Tržaškem zas-topu da milim in sladkim glasom prosi vode, v Ljubljani (pri velikej skupščini družbe sv. Cirila in Metoda) pa da strastno in strupeno napada isti magistrat. Jeli morda gosp. Nabergoj ob tej priliki lagal, ni li govoril gole resnice P! Morda ni res, da se magistrat brani osnovati in vzdrževati slovenske ljudske šole vzlic prošnji velikega števila slovenskih očetov P Vi uprašate, v katerih (qual. ?) Slovanov imenu se je g. Nabergoj zahvaljeval družbi sv. Cirila in< Metoda. No, odgovor na to uprašanje dajejo točno in jasno vsakdanji izkazi prispevkov Tržaških Slovencev na korist rečene družbo. Ako Nabergoj zahteva v mestnem zastopu vode za okolico, stori le, kar mora storiti; je-li to greh, ako okoličauski poslanec opominja Tržaški mestni zastop na njega dolžnosti do okoličanov ? Pritožbe g. Nabergoja glede postopanja mestnega zastopa proti nam Slovencem neso krivične, ampak imajo svoj izvor v nasil-stvu, s katerim nas dušite in pestite.
Dvoje vprašanj. Tržaški časniki pisarijo sedaj dolge članke o vprašanju, da bi se poduk na ljudskih šolah v Trstu in okolici v zimskem času pričel zjutraj ob 9 mesto ob 8. uri. Glede mesta prepuščamo skrb meščanom ; vsakakor bi pa ne želeli, da se pričenja poduk na okoličanskih šolah ob 9. uri., kajti dosledno bi se moral tudi kasnejše končati, kar bi našim nateram bilo neljubo. Ako lahonski listi skrbe, da se njih nežni otroci privadijo lenobi, bi pa mi radi izredili same orjake, zato nuj glede šolskega urnika le ostane pri starem Drugo prašanje se je pa suče uprav okolu istih lahonskih paglavcev. Celo mestna straža izreka se nezmožno nasproti takozvanoj „mulariji", ki zaseda vse mestne ulice ter je potnikom jako nagajiva in nevarna. Ti mestni poredneži ti namreč s tako spretnostjo lučajo kamenje v mimoidoče ljudi, da je po nekaterih ulicah že nevarno hoditi, kajti ni tako lehkega, kakor dobiti kako luknjo v glavi, prouzročeno po kakem kamnu. Pritožiti se ne moreš, ker ti paglavci se ne smejo kazniti. Nekateri na-svetujejo poseben zavod za te nevarne poredneže, mi bi pa nasvotovali palico vsem onim starišem, ki ne morejo strahovati lastne dece, in vsem prvomestnikom v mestnem šolskem odseku, ker neso še uašli izdatnega sredstva proti tem malo-letnim — divjakom.
Avstri]anstvo mestnih starešin v Trstu. Minolo soboto smo bili zopet priča, kako se tajno tepta v Tržaškem mestnem zboru avstrijski čut. Zbor sam, kakor tudi veliko-laška galerija je pokazala sta, da sta jima Avstrija in njena čast španjska vas in kako težko de mestnim očetom in Židov skej sodrgi, da kdo o zboru v Avstriji samo zine. Okoličanski poslanec, dr. Andre j S a n c i n, je namreč predlagal, da se Trž mestni svet pridruži sklepu mestne delegacije ter izrazi svoj srd in sožaljenje nad nečuvenimi hudobijami, koje so učinjali nedavno v Trstu nekateri iredentarski hu dodelci, motajoč petarde. Krepek govor okoličanskega poslanca je zboru kmalu presedal in M. L u z z a 11 o se ga je tako naveličal, da je govornika prosil, da konča. Posl. C o n s o I o se izraža, da je pričakoval od „zdravega razuma" dr. Sancimi, da ne bode več obudil stvari, ki je bila povod tolikemu sumničenju našega mesta. Ako bi se stvar v mestnem zboru ponovila (ako bi se torej mestui zbor sam spoznal lojalnim in udanim občnej državi) bila bi to nezaupnica mestnej dele gaciji, koja je enak ukrep napravila že 1. sept. Dalje se Consolo iz posl. Sancina še nekoliko ponorčuje. Slednjič se odloči, da se preide preko predloga dr. Sancina na dnevni red. Galerija je ta sklep burno odobravala! Enakim očitno protiavstrij-skim ukrepom je osrednja vlada že navajena. Lahoni Bi izmišljajo vsakovrstnih izgovorov, da le ne pokažejo svojega očitnega sovraštva proti onej vladi, katera tako milo z njimi ravna. Trst mora sčasoma zgubiti „sramotilen" naslov „la citla fede-lissima" — za kar pridno skrbe Tržaški mestni očetje!
Lahonska otročarnica na Greti, katero je minolo leto vzdrževala zloglasna „Pro Patria" se menda vendar le odpre navzlic okolnosti, da je ono društvo raz-puščeno. Kakor poroča „II Piccolo" je tukajšnje o. kr. namestništvo v to že privolilo. Ako je to, ne moremo si kaj, da bi ne izrazili svojega začudenja in graje nad enakih dovoljenjem. Razpustu lahen-skega šolskega društva „Pro Patria" bilo je uzrok prekoračenje mej njegovega delovanja. Mej to prekoračenje smelo prištevamo tudi okolnost, da društvo ni sledilo svojemu namenu — gojiti itulijanstvo mej Italijani — temveč, ker je širilo italijani-zem tudi v krajih, kjer je laška narodnost tuja. In to je uprav Greta, kjer brez dvojbe biva 90% Slovencev ; otroci pa, ki so zahajali v otroški vrt „Pro Pa-trio" bili so zgolj slovenske narodnosti. Na Greti ni nikakoršue potrebe euacega vrta; po njem se je uaša deca maličilu
raznarodovala, radi Česar protestujemo proti odpretju te narodove kvarilnice. Ako je lahonski magistrat res .pooblaščen, da prevzame vrt v svojo oskrb ter ga tudi odpre, svarimo ovdašnje slovenske prebivalce, naj ne vpisujejo svoje dece v ta zavod, kjer ne bode iz nje nič prida, temveč naj jo rajše pripeljejo v vrt naše šolske družbe bv. Cirila iu Metoda, katera namerava v kratkem tamkaj še enega osnovati.
6. Sovlch, učitelj v Skednju, došel je k nam s prošnjo, da z ozirom na nedavno Edinosti" prijavljeno notico povemo, da omenjene Gordanove zgodovine on niti nema v svojej lasti, da je torej tudi ni mogel deliti med mladino.
Važen odlok !! Tržaška mestna delegacija je uslišala prošnjo šolskega ravnateljstva v Darkovljah, da se na tamošnjih laških paralelkah poučuje dve uri na teden tudi slovenščina. Slovenski otroci, ki izključljivo obiskujejo ono šolo, bodo tedaj imeli priliko od druzega razreda počenši slišati celo v laškej Šoli po dva krat na teden slovensko besedo! Ni li to za slovenske okoličane velika pridobitev P „Mattino" dostavlja poročilu še sledečo opombo : „E, come si vede un' altra prova di quella s p i e t a t a tirannia con cui il Municipio di Trieste usa opprimere e perseguitare i nostri buoni tem toriali". Uradni „Mattino" s svojim zlobnim cinizmom zdi se nam podoben onim starodavnim okrutnikom, ki so svojo žrtvo najprej dobro naklestili, potem so jej pa rane spirali s kisom, namešanira s soljo 0 ljudskem številjenju se nam piše iz okolice; Pri zadnjem ljudskem štetju so prorokovali ital. listi, da bode 100.000 Italijanov, a pri vsem poznanem magistrat-neni nasilstvu se jih je naštelo le 88.000 Med temi 88.000 Italijanov pa je bilo uračunjenih do 18.000 podanikov italijan skega kraljestva, ter okoli 4.000 Tržaških zidov ! Razen tega je treba pomisliti na primerno število Dalmatinskih Hrvatov, kateri vsi rabijo, žalibog, pouajveč italijanski jezik ter sa vpišejo za Italijane. Ne gleda se namreč, kakega rodu je do-tičnik, temveč, na njega občevalni jezik (lingua usnule). V mestu je premnogo raznovrstnih služabnikov rojenih Slovencev v službi tudi pri najhujših lahonih in ker govore ti z svojimi gospodarji v italijanskem jeziku vpišejo jih za Italijane. V predmestijh in tudi nekaterih krajih okolice se najdejo nekatere družine, katere blebetajo med seboj v čudnem ital. Tržaškem narečju in umevno je, da se upišejo vse enake družine kot pravi „Bangue puris-simo". Če prištejemo še okoličanako rene-gatsko smetljako — in če pomislimo, da spada popisovanje ljudstva v področje uia gistrata, vidimo pač jasno, da živi v Trstu in njega okolici velikansko število Slovencev in lepo število druzih Jugoslovanov. Pri prihodnjem štetju se bode naštelo čez 90.000 Italijanov, ali pomisliti moramo, da broji Trst z okolico čez 155.000 prebival cev in pomisliti moramo na navedeni velikanski broj italijanskih podanikov itd. — Ljudsko štetje v Trstu moralo bi spadati v vladino področje ; dotični uradniki pa bi morali biti vestni v svojem poslu in nestrankarski. Ako bi se zapisal v Trstu in njega okolici vsaki Slovenec, kot takega, poka-zalo bi ljudsko štetje drugo lice. Uvedenje občevalnega jezika" pri ljudskem popisovanju škoduje mnogo našej narodnosti. Ker je pa prihodnje ljudsko štetje že pred durmi, opozarjati je dotične rodoljube, naj pazijo posebno v okolici in predmestju. Capovile, poljski čuvaji in drugi magistratni pomagači bodo skušali delovati, da se zapišejo mnogokatere slovenske družine kot čisto italijanske. Statistika v Tntu je za nas „resnica na robe" in mi Tržaški in okoličanski Slovenci se jo paš ne veselimo!
iz 8V- Križa se nam piše : Znano je, kako so neki ljubljenci Tržaškega magistrata prizadevajo za osnovljenje italijanskega razreda na našej slovenskej šoli in
nalogu g. capoville — ubogo ljudstvo pregovarjal, d a se podpise za tak razred. Z vsemi mogočimi sredstvi izvabljali so podpise. Dva gospoda od magistrata sta nalašč došla v sv. Križ. V našej ljudskej Soli prekladali so izneverniki svoje podpise. Seveda so se nekateri udali le silnemu pritisku ; mnogokateremu je srce krvavelo, ali udal se je radi — službe. Žalostni smo, ko premišljamo o našem načelniku: Slovenec je in vendar noče poznati svojega jezika. Ta mož zadel je narodnosti našej že velike rane. Ko so dovršili žalostni svoj namen, odišla sta rečena magistratovca na postajo — naš capovila in učitelj sta ju seveda spremljala. Vstavijo se v nekej krčmi. Tu pa se je naš „slavni" razvnel ter kričal „Bravi Italiani, ščavi pa neso nič vredni !* Tako se vzdiguje proti nain sovražno nam valovje. Mi ne obupamo ; vsi mi, ki se nesmo dali zapeljati, stopiti hočemo na noge in braniti narodnost svojo do zadnjega trenutka.
Vabilo h koncertu v proslavo Najvišjemu godu Njega c. in kr. Apostolskega Veličanstva Cesarju Franca Jožefa 1. 1 izvršitev najudaneje poklonjenomu po pod ružnici Ciril-Metodovo družbe Ajdovščini v roženkransko nedeljo 5. oktobra 1890 v prejšnih prostorih „Edinosti".Vspored : 1. Nagovor. 2. Cesarska. 3. Ipavec : „Lastovki v slovo", zbor. 4. Ilajdrih : „Sirota", osmospev in solo. 5. Hudovernik: „Naša zvezda", zbor. 6. Vilhar : „Mornar", samospev s spremljevanjem na glasoviru. 7. Ki-senhut: ,V naravi", šaljiva polka, moški zbor. 8. Marschner: „Povsod že drevje zeleni", s spremljevanjem na glasoviru. 9. Schuman: „Cigansko življenje", mešan zbor s spremljevanjem na glasoviru. 10. A. Kržič: „Zamujeni vlak", veseloigra v petih oddelkih. Začetek točno ob i/a8. uri zvečer. Ustopnina 30 kr., sedež 20 kr.
Trgatev je po Tržaškoj okolici deloma že dovršena, deloma se pa še pobira. Glede množine ne bode letošnja letina dosti prida, temveč pa bode radi kakovosti. Že dolgo let menda ni bilo tej enake letine, kajti grozdje je popolnoma dozorelo. Tudi v Istri ne bode vina dosti, pač pa dobrega. Navzlic lanskej primerno slabej letini dobi se po uekod še množina starega vina, kojega so gospodarji hranili upajoč, da je pozneje dražjo prodajo. Ali cena vinu, ki je začetkoma bila precej visoka, padla je nenadoma, kajti trgovci neso več po vinu popraševali in razprodaja je bila slabša. Temu vzrok so menda samo vinski trgovci v Trstu, ki so lansko leto izdelovali brozgo, le malo vinu podobno, kojo so po letu prodajali po Tržaških in predmestnih krčmah. S tem so ubozim kmetovalcem po Istri neizmerno škodili. Vlada bi pač morala enkrat nekoliko boljše pogledati tem vinskim fabrikantom na prste ter jih po pravici kazniti, kajti ne le, da škodijo kmetijstvu, ampak kvarijo zdravje in ostrupljajo človeštvo. Kemično narejena vinu ao namreč dovoljena sumo tedaj, ako se kot taka na/.nanijo. Trebalo bi zakona, ki bi toliko ponarejana, kolikor kemično narejena vina strogo kaznoval.
Razpisana je ustanova Francol letnih 120 for. za dijake srednjih šol spodajoče k tržaškej občini. Prošnjo se vlagajo do 20. t. m. pri mestnem magistratu ; pravico po-deljenja ima tuk. c. kr. namestništvo. Glede odprave proste luke v Trstu
in Reki poročajo z Dunaja, da je dotični načrt že došel trgovinskemu ministerstvu. V kratkem se bode sešel poseben shod pod predsedništvom tržaškega namestnika, da se določe podrobnosti; na to se bodo vršila pogajanja z ogersko vlado.
Nova poštna urada Sta se odprla dne 1. t. m. na trgu Giuseppina in na trgu stare mitnice.
V Gorici vstavili so 20 kmetov iz senožeškega okraja, ki so hoteli se preseliti v Ameriko brez dovoljenja svojega okrajnega glavarstva. Izgovarjali so se, da jih je k temu navodil nek nuilovredni agent iz Vidma, kateri je vsakemu dal
da dotične oblasti primerno kaznujejo enake tnalovestne zapeljivce.
Nov slovenski list. Predvčerajšnjem izišla je v Dolenčevej tiskarni prva številka Delavskega lista*.
Ilustrovani „Narodni koledar* za navadno leto 1891. Uredil, izdal in založil Dragotin Hribar. V Ljub'jani, tiskala „Narodna Tiskarna". Vsebina: Leto 1891. — Statistiški pregled Avstro-Ogerske. — Srečke. — Koledar. — Deželni patroni in njih praznovanje na Avstro-Ogerskem.
—	Nove mere in uteži. — Dvorni koledar. — Sedanji vladarji evropski. — Splošne določbe c. kr* poŠte. — Brzojavni cenik. — Lestvice za pristojbine kolkov.
—	Adresna knjiga: Politična uprava. — Finančna oblastvn. — Pravosodna .vblastva. — Učilišča. — Rudniška oblastva. — Prometni zavodi. — Cerkvena upravu. — Narodni zastop in deželni zavodi. — C. kr. kmetijska družba kranjska. Finančni zavodi. — Trgovina in obrt. Gasilna društva : — Vojaška oblastva: Peš polki. — Lovska četa. — Konjica — Topuičarska četa — Zenijska črta. Sanitetna četa. — Povozna četa — Bram-bovci — C. in kr. mornarica. — Državne barve evropskih držav. — Dr. Jernej Zu-panec (slika) Božidar Raič (slika) Janez Subic (slika) Ivan Dolinar (sliku). — Razgled po svetu. — Senmji na Kranjskem — Vesela oporoka. — Oglasi. — Cena koledarji je 50 nč., z pošto 10 več. Vsebina ga samo priporoča v nakup. Dobiva se v tiskarni Dolenc v Trstu.
Dobrodelna društva na Ruskem. Malo-
kje je toliko dobrodelnih društev kakor na Ruskem. Samo v Petrogradu jih štejejo 728 in tu izdajo vsako leto okolu 7,000.000 rublji v v dobrodelne namene. Za podpore izda so 450.000 rubljev, za s i r o t i Š č a 1,200.000 rubljev, za kaznilnice 2 200.000, za sliižhinska mestu brez nagrade 120.000, za prouočišča 7000, za ljudske kuhinje 47000, za šole 1,130.000, za delu ne/možne 2.509.000 rubljev. Glavnica vseh ruskih blagotvornih društev znaša okolu t>0,000.000 rubljev.
kako da je občinski slugu — seveda pu4 gld. pot do Vidina, Želeti hi b:!o,
„Slovansko pevsko društvo4 v Trstu.
Gg. pevcem se s tem naznanja, da je pevska vaja vsak torek oh 8uri zvečer v prostorih „Del. podp. društva". Odbor. .
L i n t u i c a u p r a v it i S t v a.
Gospod Jano z Itijuvoc, Frohnleiten. V rodu; list planin do 1. oktobra t. I. — Gospod St Pl. Gorenji Logatec : I)o krnica tega luta de 2 f. 40 n
Tržno poročilo.
Cene ho ru/.umo, kakor se prodaje na debelo blago '/a gotov dflnar).
Cotu od for. do fo*
Sava Mooca.......	100 K.	132—	131.4
Rio biser jako lina .	*	——	—.—
JttVH „ „ „ .	•	-	—
	»	114.—	I IG.—
„ srednja . . .		108—	110—
O mit u mula.....	„	110.—	118—
	_	188, -	185—
Sun .lutfo de ('ubil .	n	1:0. -	137—
Cuylmi plani, lina . .	n	133,—	136.-»
Java Mntan^. zelena .	»	118.	119—
	„	—. -	—
Kio oprtimi ....	0	--	— .—
	*	III —	112—
„ srednja ....	«t	106—	108—
Cassia-ligne* » zabojih . .	n	28.50	
Macisov cvet.....	„	890. -	400—
Inger Bengal ......	n	22 —	24 -
Papar Singaporo .....	*	01.-	«2 -4
	K	51.—	52—
	K	52—	r>8._
	tt	37—	37.50
Petrolej ruski v sodili . .	H>0 K.	7.50	— .—
„ v zabojih .	»	8.75	— .—
Ulje bombažno amerik. . .	n	82. -	34—
Lccnn jedilno j. f. gur.	*	41.—	42 -
dAlmut. s certifikat. .	«	44.	45 —
janozno M.H.A. j.t'. gar.	„	53.-	r>t.-
Aix Vierge ....	„	r.a —	ti5. -
„ lino.....		58 -	tiO—
	„	8.50	—■ —
dalinat. s cort. . .	•	9.25	——
Smokve puljoSke v sodili .		14—	——
„ t vencih .	n	18.50	— —
Limoni Mašina . . ....	zaboj	11 —	12—
Pomeranče Puljesku . . . .	v	——	— .—
Mandlji Uari l.a.....	1UO K	10*—	104—
dnlm l.a, s cert.	„	101 -	—. —
Pignclli.........	_	— .—	—
RiZ i talij, iinjliiieji . . .	„	m. Ji	19.15
„ srednji . . .	9	18.-	18.50
Kangooti extra) . . .		16.25	——
n l.a) carinom	D	14 75	15—
11.nj . . .	0	12.25	12.50
Sultacine dobre vrsti Suho grozdje (o p ni a) Cibefce ......
6*1.—
20—
34—
72— 21— 35. —
Sl&niki Y»rmouth ....	sod	—.—	—.—
PolensTke »redne velikosti	10.) K.	39.—	10.-
velike..........„	35.—	80.—
Sladkor centrifug. v vrečah	„
certifisk. ...	-	3'.\—	—.—
Fažol Čoka..............„	II.-	-.
Mandoloni..........„	7.75	—.—
svetlorudeoi ....	p	9.50	— • —
temnorudeči ....	„	—.—	—.—
bohinjski............„	9.50	— .—
kanarček............„	10.—	—.—
beli, veliki ....	„	10.50	-.-
zeleni, dolgi ....	„	— .—	—.—
okrogli ...	„	——.-
mešani, Štajerski . .	n	—.—	—.—
Kaslo . ................„	83.-
Seno konjsko..............„	2.5o
„ volovsko............„	2.60
Slama....................a.oo
Avgust Brunmer
Tn&^r Via C o n t i številka 0 a
85.-3.00 3.20 3.50
Dunajska boraa
3. oktobra
Enotni dri. dol* v bankovcih — — gld. 87.95 „	v srebru — — — „ 88.40
Zlata renta--------„ 100.60
5°/0 avstrijska renta — — — — — „ 101.20 Delnice narodne banke — — — — „ ?67,—
Kreditne delnice — —----„ 308 25
London 10 lir sterlin--— — — , 112.50
Francoski napoleoridori — — — — „ 8 88^" C. kr. cekini — — _____ — „ 5.83 Nemške marke - — — - — — — „ £5.22 l/i
Mladenič,
kateri je /.vršil nižje šole in govori slovenski, nemški in italijanski, ako ni bil uie v katerej trgovini, se sprejme takoj v isto z manufakturno robo. Več i/, prijaznosti v tiskarni Dolenc.	I
Živic in družb, v Trstu
imajo v svojej zalogi, ulica Zonta št 5, vsakovrstna stroje za kmetijstvo in vsako i drugo rabo, kakor tudi vse za stroje po-, trebno. Posebno priporočajo s e s a i k ej (pumpe) za kalanje vode, pretakanje vina, gašenje požarev, škropljenje trt in drevja; cevi za vodovode in vsako drugo rabo; izlitega in kovanega železa, svinca, kaučuka, | lana; miatilnice in čistilnice za žito, mrvil-1 uice za koruzo, slamoreznice, stiskalnice j ia mastilnice za grozdje itd.	j
Prodajajo le iskušeno izvrstno vnanjei in doiuuče, garantirano blago po niskih I Cenah, ter je razpošiljajo prosto carine po | deželah.	13 ;
Ker se bliža čas trganje grozdja, priporočamo naše trdne tiskalnice in mastilnice (preše in mline za grozdje.)
Stroje pri nas kupljene popravljamo kadar je potreba in priskrbimo za porah-Ijenje njih delo, druge.
Schivitz & Comp.
Tovarna strojev in želeiolivnica
Avgusta Brunner-ja
prevzame vsa sem spadajoča dela kakor: STROJE, PUE8K, 8K-
8ALKK. ŽELEZNA OMREŽJA, STOLPE, CEVI večja in manja POPRAVLJANJA.'
Za notranje dežole prosto carine.
Die Maschineo-Fabrik und Eiscngiesserei von
s August Brunner
{Ibemimmt alle einsohla-gigen Arbeiten als; MA8CHINEN, PRKS8EN, t'UM PEN,
ftlTTER, 8A ČLEN, H v HREN, grBssere und kleinere REPARATUREN. Nach dem Inlande zollfrei.
Telefon štv. 291.
G 12
JAKOB KLEMENC
trgovec
Via S. A n t o n i o.
10
Ima v zalogi velik izbor raznovrstnega lepega volnenega in druzega blaga in žensko obleko te se vedno nahaja v velikej množini izborne kotonine, baršuna, platna in finnele r raznih barvah. Dobe se beta zagrinjala vsake vrste in velikosti. Postreči mor« z najlepšimi namiznimi prti. volnenimi robci, pluti i in ženskimi ogrinjali Na izbor ima inožkih za-vratnic in ovratnikov, in vsake vrsti svilenih dežnikov. V obilnej meri se »lobi za gospe vsnktere preproge in lispa za plese in že-nilve in to vedno nove, moderno in nezalu-žano blago Vsaka naročba na deželo [po obrazcih ali inuAtrih] se izvrši hitro in točno ter lahko nekatere vrsti blaga brez dara na deželo pošlje- Svilnato blago je vedno najnovejšemu Izde ka; svilnate trakove v*nke velikosti za plese, ali za nagrobne vence, kakor tudi zlato in srebrne franže se dobe na izbor. Ima za slovenska društva trobojne svilnate trakove, v raznoj širokosti. Havnokar prispele nove jopice iz trikota za ženske. Za obilno naročbo so priporoča vsem p n. domačinom, da ga pogostoma z naročili počastijo.
Vozni listi in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN L1NIE" iz Antverpsna direktno v
g£5 10 goldinarjev^ np,w Jork & Philadelflio
zolovega zaslužka brez kapitala in rizika ponu- I llVn UVlH	1 UUUUU1UJV
gotovega zaslužka brez kapitala in rizika ponudimo vcakemu, kateri bi se hotal pečati s proda- , janjem postavno dovoljenih sreček in državnih papirjev. Ponudbe pod naslovom .Lose" — An-noncen Expedition I. Danneberg "Wiau I. | Kunipfgasse 7.	fi—6 |
pripravljena od lekarja g. PICCOLI-ja v Ljubljani, je uplivno zdravilo, ki krepčA želodec, nielu-a. čisti, odpravlja zlato žilo in odganja gliste.
Sestavljena je iz zdravilnih. v rastlinstvo spadajoćih snovij ter ni nikako drastično učinkujoče, ninrveelahko, delovanje organov urejajočo zdravilo, katero organizmu kar nič ne škoduje, če se prav del j ča«a rabi.	3 —15
Esence za želodec pošilja izdelovatolj proti poštnemu povzetju v škatljah po 12 steklenicič za gld 1.3«; po 24 za gld. 2.M0 po 3li za gl. 3.84; po 44 na gl. 4.28; po 55 za gl. 5.28; po 110 za gld. 10-30; po 550 za 50 kr. — V steklenicah po 15 kr. prodaja se skoro v vseh tu- in inozemskih lkarnah.
koncesijonovana črta, od c. kr. avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zastop 33—42'
Ludwig Wielieh
na Dunaju, IV Weyringorgasae 17, ali pri
Josip-u Strasser-u
Speditionsbureau fur die k. k. Staatsbahnen in Inn8bruck.
Naznanilo,
Podpisani je odprl v ulici Via Nuova št. 27, (Kalistrova hiša) prodajalnico suk-nega in vsakovrstnega krojnega blaga in druzih podrobnosti za oprave in domačo rabo. Priporoča se za obilen obisk in obeta točno postrežbo pri ugodnih cenah. 4—3	S spoštovanjem :
Ivan Milic.
Znaten postransk zaslužek,
ki se vedno vekša in ki dolgo let traja, morejo si pridobiti pripravne in zanesljive osebe (odsluženi žandarji imajo prednost), katere so v vednej dotiki z občinstvom. Vprašanja je pošiljati: „G. S. 1890" Graz, postlagernd.	25-25
A.BONNE
krojač, 5-12
Corso štev. 4. II. nadstropja
izvršuje točno in po najnovejšem kroju obleke za gospode. Ima v svojej zalogi novega in izvrstnega sukna in druge stofe, po jako ugodnih cenah.
Zdravnik za zobe
ft-, Bollereder
via Dogana it. 2 4-
ordinuje od 9. do 5. ure.
13
!-Jr*
•r-
OL uiit slTole
j]| zavarovalna družba na živenje združenih držav
120 Broadway, New-York.
m
1
kJTi lili lil m
Ustanovljena 1. 1859 v edino svrho. da sprejema zavarovanja na živenje. Koncesijonirana /a kraljestvu in dežele zastopane v drž. zboru avsirijskom vsled prev. ministerske naredbo od dne 11. oktobra 1882 štev. 0499.
. gld. 267,875.772 56,802.685 „ 1.577,541.665 „ 438,160.250
[js	Skupna glavnicu koncem 1. 1889
pLj	Od katere reserva prebitek 4%
Bi	Staiye zavarovanj leta 1889
U=j	Nova zavarovanja „ „
rjL|	Ves prebitek se razdeli mej znvarovan-e ne da bi bili isti obvezani na slučnjni
(Ž) povrat.
rjv	Eqiiitnl>le ima kot posebno jamstvo za avstrijske zavarovance poslopje
[S na Dunaji (Stock iin Eisenplatz) vredno «1. t,8<»0.000.
-»I	l\Cf M i t« I>1«- sprejema zavarovanja na sledeče kombinacije :
rLj	L Proste tontlne t. j., da zavarovancu, plačujočemu skozi gotovo število let, ki se
določi pri podpisanji oglasila, ne izplača dotična letna dividenda, ampak ostane v posestvu Sji družbe in po preteklem določenem času se razdeli mej živeče zavarovance Ako umrje Ij^j zavarovanec kadarkoli poprej, dosegel j« v korist svojej rodbini namen, kajti =4! družba izplava tej vso zavarovalno svoto. Ako zavarovanec pa živi do določenega lj^j časa, vživa sam iiajobsirnejše sad svoje opreznosti. Po tem načrtu zavarovanja sme sili se zavarovanec po enem letu gibati povsod kamor mu drago in tudi v slučaji dvoboja, fjM samoubojstva in sodnljske smrtne obsodbe izplača družba rodbini vso zavarovalno Mri »votn in sicer to tudi po enem lavarovalnem letu. Izključeno je seveda vojaštvo v rL) vojskinem času..
iJl)	2. Polovične tontlne te so jednako prostim, samo da je zavarovalnina nekoliko nižja
j^j in zavarovančevo prosto , ibanje, dvoboj samoubojstvo itd. stopi še-le s tretjim zavaro-valnim letom v veljavo. — Obrok tontin znaša 1 oj 15 in 20 let.
M. Navadno zavarovanje na slučaj smrti z letno dividendo, katera se prične z drugim
lehko pusti za skoraj za trikrat
jednake istim polovičnih tontin.	B —10
Vsaka poizvedovanja radovoljno pojasnjuje
zavarovalnim letom in jo sme zavarovanec sprejemati vsako leto, ali jo pomnoženjc zavarovalnega i'upitala, pri tem slučaji se svota pomnoži si« Pri tem načrtu ho zavarovalnino jednake istim polovičnih tontin.
^v v Tpi
Generalni zastop za Primorsko, Dalmacijo, Kranjsko itd.
Trstu pri Antonu Scacoz, trg sv. Ivana štev. 2 H. nadstropje.
CABLO PIRELLI
mejnardni agent in špediter
Trst. Via Arsenale št. 2.
Oddaje listke za železnice 111 parobrode mornarjem in delaicem po nizkih eenali in na vse krate.	0-17
H
IRiccardo Dinellii
Hjj{ Via S. Lazzaro št. 15, Trst. p]
j^j Zalogu alabastra vsake kvalitete
in oblike.
m
I Tovarna za gips Sš
m	0 r m
Mil različnih vrst na drobno in debelo, (ll
«1 različnih vrst na drobno in debelo. iTil
' Izdeluje kipe iz gipsa po nizkih U]
cenah.
C č k k I . Malo jih je še
razstavne^	I s . .'J.!??i!
6 srečk 5 jld. 50 kr.
. a. vr.
Glavni dobitek ^ OtOOO gold
Žrebanje že 15. oktobra tega leta
Srečke po 1 gld.
Srečke a 1 gld. dobivajo se v Trstu pri: Giuseppe Bolalflo, Alessundro Levi, Enrico Seliilf-n-9 5	iiuinn, Igu. Ncuinunn, Marco in Nigris.
Lastnik pol. družtTf. „iilnost".
Izdajatelj in odgovorni m-odjiik Maks CotiČ.
Tiskarna Dolenc v Trstu