CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE KDO NAJ ODLOCA INVESTICIJSKA MRZLICA PREPOČASI PADA Investicijska mrzlica kljiil) raz- novrstnim predi>isom in priporoči- lom ni usahnila, ampak je celo v porastu. Več kot 600 milijard dinar, jev v prvem polletju (v Sloveniji 108), vloženi!) v nova osnovna sred- "stva pomeni skoraj 50 odstoten po- rast. Najvišji nivo je »mrzlica« do- segla v aprilu. . Nikakor ne smemo pozabiti, da je takšna politika imela za posledico kar dvojno škodo, ker je zoževala materialno osnovo podjetij. Niso redki primeri, da so podjetja v po- spešenem Lnvesti(iijskem vlaganju načela tista sredstva, ki so jim po- trebna za redno poslovanje in so biila piñsiljCeljski tisk<. Urnd- ništvc\^in uprava: Celje, Trg V. kongre- sa ~. poštni predal 152. Telefon 24-2'5. Tekoči račun: 603-11-1-656. L(;tna narof- nina 1000, polletna 500, četrtletna 250 din. Inozemstvo 2400. Stran 2 CELJSKI TEDNIK St. 51 — 7. a'Vgusta 1964 POGLED PO SVETU MARJAN RAVNIKAR Obletnica moskovskega sporazu- ma o delni prepovedi nuklearnih po- skusov je potekla v pozitivnem vzdušju vseh držav podpisnic. Zrak nad našim planetom' se je ta čas čistil od nevarnih sestavin, ki bi po- vzročale bolezni in smrt življenju na zemlji. Ves progresivni svet pri- čakuje sedaj sporazume o popolni prepovedi jedrskih poskusov. Sicer je žalostno, da se moramo veseliti takih ukrepov na tako kompliciran in nelogičen način, ko vemo, da za zastrupljevanje ozračja ni bilo po- trebno niti čakanje, niti konference. Ko bi uspela še zasedanja o uniče- nju zalog atomskega in hidrogen- skega orožja, bi človeštvo v resnici lahko bolj optimistično gledalo v bodočnost. Pri tem pa je seveda ve- liko težav: ogromna sredstva, ki so v ta orožja vložena, strah pred moč- jo klasičnega orožja, ki bi bilo v tem primeru v rokah množic, ne pa posameznikov, itd. Zaupanja med glavnima nosilcema te moči, ZDA in SZ, pa je še veliko premalo. Prej ali slej bo do tega moralo priti, kajti po izjavi angleškega filozofa Rus- sela je tega orožja toliko, da bi v 160 letih morala vsak dan eksplodi- rati bomba, ki bi vsebovala moč vse- ga eksploziva, porabljenega v drugi svetovni vojni, če bi ga hoteli uni- čiti. Ta številka sania za sebe do- volj govori, na kakšnem sodu smod- nika sedimo in kako je nujno reše- vati svetovne probleme izključno za zeleno mizo. Te dni smo bili priča velikega uspeha ameriških znanstvenikov. Ranger VII — umetna vesoljska lad- ja — ki so jo izstrelili na mesec, je poslala 4.316 televizijskih posnetkov z razdalje 40 km. Ta uspeh je za bo- doča dogajanja izredno pomemben. Res, da je šest predhodnih poskusov propadlo, da so stali 160 milijonov dolarjev (Ranger VII sam 30 mili- jonov). Še vedno pa je to malo v primeri s strahotnimi orožji. In še nekaj. Ranger VII je prinesel umir- jenemu'predsedniku ZDA Johnsonu veliko popularnost, saj je on sam forsiral to delo in s tem zmanjšal ugled bojevitega Goldwaterja. Sicer pa lahko z veseljem zabeležimo, da je arizonski senator zadnje dni ve- liko izgubil in to v svojih lastnih vrstah. Precejšnje število vidnih re- publikancev ga je zapustilo, češ da nočejo podpirati človeka, ki drži prst na sprožilcu atomske vojne. Ta poročila nas posebno veselijo, saj govore o progresivnih silah Ame- rike, ki so do sedaj stale ob strani. Okrog Hanoja, v vodah Severnega Vietnama in Kitajske, v Južnem Vi- etnamu, Laosu in Kambodži pa se še naprej dogajajo stvari, ki vzne- mirjajo svet. Incident z ameriškim rušilcem, ki so ga baje napadli se- vernovietnamski torpedni čolni v mednarodnih vodah, je ¡-odil ukrepe Pentagona, ki so ostri in zelo nevar- ni. Protest, ki ga je Severni Vietnam poslal ZDA zaradi bombardiranja njihovih vasi 20 km znotraj državne meje, pa je Amerika odklonila z mo- tivacijo, da imajo letala ameriške iz- delave tudi oborožene sile Južnega Vietnama. Podobne proteste pošilja Ameriki tudi Kambodža. V Laosu je pravzaprav še vedno vojna. Zahtevo Sovjetske Zveze o sklicanju posveta štirinajstih držav, ki so odgovorne za stanje v Laosu, so ponovno od- bili z izgovorom, da morajo sile Pa- tet Laa popreje zapustiti^ teritorij, ki so ga zasedle pred pomladansko ofenzivo. Stanje na Cipru je vsak dan bolj kaotično in bolj nevarno. Grčija in Turčija mobilizirata sile. Incidenti, ki se na otoku vrstijo vsak dan, vse bolj in bolj kažejo na splošen spo- pad. Sile Združenih narodov so sko- raj brez moči. Popravek v zadnji številki sta se v predkongresnem prispevku Vloga in gibanje članstva ZKS v celjskem okraju vrinili dve neljubi napaki. Tako se tretji in četrti stavek četrtega od- stavka pravilno glasita: Odnos med sprejetimi in kaznovanimi, to je izključenimi, je 2:1. To pomeni, da enkrat več sprejemamo kot iz- ključujemo, vendar moramo ugotoviti, da še vedno preveč izključujemo in s tem kršimo načela statuta. V drugem stavku šestega od- stavka pa je prišlo do zamenjave vrstic. Pra- vilno se glasi: V odnosu na število prebival- cev je 3 odstotke komunistov ali 11,9 odstot- kov vseh komunistov Slovenije. V osrčju gora lahko turist ali dopustnik še vedno doživlja idiliko kmečkega življenja, ki pa ni več nič idilično. Višinski kmetje so pred alternativo: kako dolgo še živeti v teh pogojih. In prav zato je bistveno, da v takih po- dročjih, kot je na primer Solčava, kjer je turizem že udomačen, cjmpreje priskočimo na pomoč zasebniku in mu pomagamo, da bo jegov dom postal turistični objekt in mali penzion, ki bo všečen dopustniku iz mest in do- nosen zasebniku, da ne bo bežal v dolino. (Foto: Milena Moškon) JAVNOST DELA POGOJ DEMOKRATIČNOSTI » Dandanes je v vrstah zveze komunistov vse več govora o javnosti dela komunistov. To nikakor ni brez razloga. Prav javnost je pogoj za dosego in rast lastnih mišljienj in sočasno že znano zdravilo proti m.nogim slabostim ^ delu ter Icritizerstvu (tistemu neodgovornemu za vogali), ki otežkoča in duši sleherno ustvarjalno pobudo. In zato se komunisti trudijo, da čim dosledneje ožive princip javnosti dela. Vse to priča o širjenju in rasti demokratičnih norm v vsako- dnevnem delu partijskih organizacij. Krepitev demokratičnih odnosov v vrstah zveze komunistov ima med neštetimi komponentami kot kategorični imperativ javnost dela. Odgovornost članov zveze pred družbo — kot je bilo posebej poudar- jeno na nedavnem 6 plenumu CK ZKJ — je sestavni del in najvaž- nejša poanta v boribi za čim pravilnejša stališča. Prav javnost in de- mokratičnost neizbežno vodijo k uveljavljanju posameznikov in nji- hovih sposobnosti ter naprednosti. Takšna metoda lahko vse bolj vzpodbuja ustvarjalnost in tvornost posameznikov in organizacije. Predvsem pa javnost dela nujno razgoliči številne birokratske in anarhistične pojave, ker se te oblike lahko zadržujejo tako v vrstah komunistov kot v celotni družbi le, če zataji težnja po demokratič- nosti ali v kolikor demokratičnost še ni razvita. Problemi socialnega zavarovanja Iz leta v leto stalež bolnik :iv raste zlasti v sezoni poljskih del, ter v poletnem času. Ce spremljamo to gibanje, se nam mimogrede vsili vprašanje, kako reagirajo na to go- spodarske organizacije in pristojne podružnice socialnega zavarovanja. Podružnica komunalnega zavoda za socialno zavarovanje v Brežicah, ki posluje v okviru komunalne skup- nosti »Posavje«, je ob koncu meseca maja združevala preko 12.900 zava- rovanih oseb brez kmetijskih zava- rovancev. Njena dejavnost se odvija predvsem na kratkoročnem zavaro- vanju, torej zdravstvenem zavaro- vanju, nudi pa tudi pomoč pri odlo- čanju in uveljavljanju invalidsko- upokojeniških zahtevkov. Poslovanje brežiške podružnice so- cialnega zavarovanja bi lahko bilo po odpravi nekaterih subjektivnih Hežav pri reševanju vsakdanjih pro- blemov mnogo uspešnejše in lažje. Tako pa ostaja podružnica s svojimi problemi in težnjami sama, saj je občutno premalo sodelovanja med gospodarskirñi organizacijami in zdravstveno službo. že prej smo omenili, da iz leta v lelo narašča stalež bolnih, zlasti z nastopom kmetijskih del. Ta pojav se kaže po skoraj vseh podjetjih. To- da gospodarske organizacije malo- kdaj v primerih dvomljivega bole- hanja zahtevajo mnenje zdravniške komisije, kot to določa eden izmed členov zakona o zdravstvenem zava- rovanju. Republiško povprečje staleža bol- nikov znaša 4,22 odstotkov, medtem ko je okrajno precej višje (4,50",,); pa tudi odstotek brežiške komunal- ne skupnosti »Posavje« je višje (4,34 odstotkov). Ta odstotek nam jasno kaže nekatere nezdrave razmere, saj vemo za primere delovnih organiza- cij, v katerih so delavci izpostavlje- ni stalni nevarnosti poškodb, pa ven- dar jih zaradi dobre organizacije preventivne zaščite ni, saj je odsto- tek staleža bolnikov tako majhen, da je zavidanja vreden. Veliko število nezgod (208 do 1. junija letos), daje slutiti, da gospo- darske organizacije tega področja posvečajo premajhno skrb prevo- zom zaposlenih delavcev. Mnogo se jih vozi s kolesi v službo, ker ni or- ganiziran skupinski prevoz. Ravno tako bi morale skrbeti, da delavci na izpostavljenih delovnih mestih redno uporabljajo predpisana za- ščitna sredstva, občina pa bi mora- la imeti v sestavu svojih služb in- špektorja za delo, ki. bi takoj uspeš- no posredoval v primeru kršenja delovne zakonodaje. Ob dobri organizaciji družbene prehrane delovnih ljudi in zdrav- stvene službe, ki bi bila čim popol- nejša, da ne bi koristniki odhajali na zdravljenja izven občine, bi se odstotek staleža bolnikov občutno zmanjšal. Zdravstvene usluge bi mo- rale biti kvalitetnejše, organizacija le-teh pa bi morala biti prilagojena tako, da bi bila vsak čas dostopna vsakemu zavarovancu. J. Sever ČEMU NAJ SLUŽI OTROŠKI DODATEK Otro-šiki dodatek je v zadnjem času (postal naj'več j i Jkumen spoti- ke« raiziiovnsMiili upravičenih ikriitiik. In če izviaimeimo .mnoge teh kritiik, ostanejo starši z nizkiini ose'bnimi prejemiki upravičeno neizadovoljni. Pred trinajstimi ic^ti jo otroiški do- datek «iosegol vi'šino 3.000 dinarjev za eneigu otroku — to v íasu. ko so redko plaćo idosegalo višino 10.000 'dinarjev. Od ta'krat |)a je (iodatek porasoil le za 430 diinarjev in ni sle- dil večanju življenjskih ustrošikov. Zato jo razîumljivo, da .starši, pred- stavniki soci alinola zavarovanja, zveznega sekretariatu iza deloi, zdravstveno in socialno politiiko o.b raznovrs'tnih aiiiuliizah ,priniorjajo, kaj .pomeni otroški .díKlattik enim in kaj drugim. Primer dveh štiričlaniskih družin: Ф Oče kot nekvalificiran delavec zasluži 26.000 dinarjev. Z dodatkom za dvoje otrok 32.900 dinarjev. Ф V drugi! štiričlanski družini oče in mati skupno zaslužita dokaj iznad 100.000 dinarjev brez otroških dodatkov. Kaj v eni in ikaj v drugi družini .predstavilja otrošiki .doda-tek? Ali ima isti namen in poima^ga staršem. da hran.jjo, vzgajajo, loblačijo in šolajo svojo otroke i* Jasno je torej, da plafonirani ot- rošiki dodatek vodi družine z niz- kimi osebnimi dohodiki ali večjim številom otrok v vise težji položaj. V.seka'kor je vprašanje, če je re- šiitev zig4>lj v spremljanjm višine otroškega dodatka v sorazmerju vi- šine doliodikov istaršev. Recimo, da l)i dali tistim, ki imajo niizike oseb- no dohodke večjo otroške dodatke, mcxltom ko bi v iprimerih, kjer v družini ipride na druzinskega člana do ali nad 30.000 dinarjev, dodateik ukinili';' Preveč enostavno je — da bi po- trdili! Osnovno je, kaiko staršem olaj'šati siknb y.a otroke v časn za;poslitve. Zato bi bilo prav. če bi otrošiki do- datek glodali v simislu neposredne pomoči družini, v organizaciji dob- rih šolskih kuihinj. domov za var- stvo otrok in podobno. In prav skla- di otroškega dodatka bi .lahko bili viri financiranje. To ,so le misli v času, ko se re- švkje vprašanje novega značaja otro- škega d oda lik a. Move penzije-počasna pot (Nadaljevanje s 1. strani) Nova navodiila točno določajo, kaj vse ne moremo jemati v oikvir po- viprečnega meseonega osebnega do- hodika. Tako so izvizeti irazmovrstni stalni mesečni dodatki, ki imajo značaj pavšala za nadurno delo. To so na ¡primer stalni dodatki zdravst- venih delavcev pri obislkih bolni- kov na domu (izven delovnega časa), dalje dodatki za stalno pripravlje- nost uslužbencev v apoteki in po- dobno. Vse bolj ise .približuje 1. januar 1965, obljuibljeni dain bistvenih spre. niemb za zavarovance, ki uživajo penzijo ali jo bodo uveljavljali. Mnogo je še nejasnega in raznovrst- ni so tpredilogi, kako čimjprej in čim- bolje urediti to boleče vprašanje. Pri tem pa ni važno le, da se ure- di vpraišanje znosne osnove novih pen^ij iin s tem (normalizirajo pogoji za znosni standard zavarovancev, temveč je prav tako bistveno, da se uredi hitrejše iisklajevanje penzij o:b naglih premitkiih v našem gospo- darstvu, kajti sleherno ueiklajeva- nje meče prav te, ki so že bili v podrejenem položaju, zaradi admi- nistrativne prezahtevnosti v še težji položaj. Y primeru zavarovcincev, ki imajo osebne dohodike ipo (predpisih o jav- nih uslužibencih, a so ibi'li zaposleni v organizacijah, kjer so letne na- grade izplačevali iz poiseibnib sikla- dov za nagrajevanje, kot na pri- mer pri železnici, na po.štl, v ban- kah, potem vzamemo letno nagrado le v višini ene mesečne plače ali doiločenega odistotfka, čeprav so na- grade bile večje. ZAHVALA Nepriča'kovano nas je zaidet od srčne !kapi v trenutku, ko je poslednjič obiskal svoj rojstni !kraj. zapustil ipredobri atek RUDOLF LEŠNIK V išitevi'limerm sipremetvn njeigovrh najlbližjih, iprijateljev, znan- cev in sovaščanov smo ga ponesli ik inepozabni ženi i'n mami, ki je pred 10 leti, 'ko je 'bila že preko 23 let priklenjena na ipo&teljo, odšla po isti poti. Isikrena hvaila vsem, tki sde ga siprem-ljali na zadnji ipoti in z nami tiho sočustvujete; bvala za igldboiko resnične iape besede tovarišema Jožetu Bri'leju, Francu Reinerju ter Janlku Sirahov- niku; hvala draigim Obsoteljčanom im .z'vestim prijateljem za vse, 'kaj; «te nam nudi'li ob bolečem dogodikiu.t Njegovi: Bra.iko, Zvon'ko, Rudi z dnižinaimi in sestra Elizabeta. Celjska občinska brigada v Radojevu Deset let že celjska mladina uspeš- li. Organizacija življenja v naselju no sodeluje z mladino ostalih repub- lik, predvsem pa še z mestom Zre- njaninom. Rezultati tega sodelova- nja so vidni v igrah Bratstva in enot- nosti«, akademijah, izmenjavi kul- turnih programov itd. Zadnje leto pa smo navezali stike tudi s krajem Radojevo, občina Nova Crnja, ki se kot polotok zajeda v Romunijo. V tem kraju so se odločili, da si bodo zgradili cesto, ki bo povezova- la ta kraj s Srpsko Crnjo in bodo tako imeli prometno zvezo z Zrenja- ninom tudi pozimi. Doslej namreč promet v jeseni in pozimi sploh ni bil mogoč in tako je bila otežkočena prodaja poljedelskih proizvodov. Če- prav so nas pozno prosili za organi- zacijo brigade, je brigado s skrajni- mi napori le uspelo sestaviti in 15. julija je odšla na traso. Nihče ni pričakoval, da bodo me- ščani Radojeva naše brigadirje tako prisrčno sprejeli, pa čeprav nam je gostoljubnost teh krajev poznana. Brigada, sestavljena v pretežni veči- ni iz mladih delavcev, je že prve dni dosegla lepe rezultate, pa čeprav se je organizator akcije boril s precejš- njimi organizacijskimi težavami. Ta- ko se je v začetku dogajalo, da ni bilo na razpolago dovolj traktorjev in so brigadirji čakali na delo in s tem izgubljali dragocen čas-. Kljub temu pa so v prvi dekadi dosegli od- lične rezultate: normo (veljajo jugo- slovanske gradbene norme) so dose- gali s 174in ustvarili vrednost 1,200.000 din tako, da bodo do konca akcije ustvarili vrednost okoli 3 mi- lijone, dinarjev in bo na ta način ak- cija ekonomsko rentabilna. Briga- dirji so izredno prizadevni in vod- stveni kader je v celoti upravičil za- upanje. , Trenutno dela na trasi tudi mla- dinska brigada iz Nove Crnje, vsi brigadirji pa stanujejo v osnovni šo- »Bratstva in enotnosti« je dobro stekla, povezujejo pa ga s celotnim krajem, ki šteje skoraj З.ОСјО prebi- valcev. Vsak dan se dogodi nekaj novega. Tako so doslej pripravili že vrsto kulturno zabavnih ,prireditev, gledali več kinopredstav, organizira- li športna srečanja z bližnjimi kraji itd. Brigadirji bodo lahko opravili tudi šoferski izpit za avto ali moped in tako je akcija skoraj v celoti iz- enačena z zveznimi akcijami. Zanimivo je še pripomniti, da je glavni štab MDB na izgradnji »Ja- dranske magistrale« akcijo verifici- ral in bodo brigadirjem podelili tudi udarniške značke in pohvale. Odnosi med brigadirji so dobri in brigada je v prvi dekadi za uspešno delo na trasi in za organizacijo no- tranjega življenja v naselju dosegla udarništvo in specialno pohvalo. Ta- ko je v celoti opravičila naše zaupa- nje. Brigadirjem želimo, da bi se 16. avgusta vrnili s trase z najvišjimi priznanji! R. gt. 51 — 7. avgmsta 1964 CELJSKI TEDNIK! Stran 3^ IZVOZ ŠEPA Kolektiv Klime je v letošnjem prvem polletju dosegel lepe uspehe. Od planiranih 1 milijard celotnega dohodka, so samo do julija ustva- rili 2,7 milijard in to z 11,5 odstot- no storilnostjo, kar kaže pravio vred- nost projektantsko konstrukcijskih in razvojnih oddelkov — to je dob- re organizacije dela; žal ima pod- jetje vse prevelik posluh za domači trg in kljub kakoviostnim izdelkom vrši le skromen izvoz. Polletje so iisipešino izakljiUičili s 24 oidstotniim porastom proizvodnje^ zato upravičeno inenijiÎ. da ibodo do kraja leta presqgli 4 milijarde celotnejra idohodika. kar je za 550 člamsiki Ikoh^ktiv lepo. Še zigovorneje nam o tem .priča oídnos med oseibni- mi dohodki in skladi, ki je 74 : 26. Tako ii>ov|)rečni osebni dohodek za- pwsk'iiiih (4<2 tisoč dinarjev) kot naj- nižji ose'bni dohodiki izaposlenih de- lavcev (.25 do 28 tisoč) kažejo, da sov podjetju ipravilino'usimeriili sred- stva, ki so jim osta'la z ukiniitvijo prometnega davka in prispevka na izredni dohodek. Prav prod nedavnim so na zadnji seji delavskega sveta spreje'li sklep o 20 odstotnem zvišanju oselbnih do- hodkov, začenjsi s 1. jailijem. Klima ima izredno širok asorti- man. Tako (proizvajajo ventilatorje vseh vrst. bojlerje (ležeče in stoje- če), kaloriferje, prirobne saroje, kondenčne lonce, iprotitočne aparaite, sesalce za varilni plin, industrijske isesailice. sušilnice za seno, les in ope- ko ter drugo. Poleg teiga je njihova dejavnost tudi mon^taža teh proizvo- dov. Bavijo ipa se še z igradnjo dr- sališč, ihlaidilnie, 'ledarn in sikaldiščza južno sadje (s kapaciteto do 200 ton). Največji del .proizvodnje i'n monta- že odpade ina opremo plovnih ob- jektov-ladij, in isicer celo do 40 od- sitotkoA». Zanimivo je, da imajo v Klimi ■največ polikvaiificiranih. Klimi že zdavinaj primanjkuje novih proizvodnih prostorov. Pov- praševanje in :piatreba po njihovih proizvodih je tolikšna, da sem sli- šal inaravnost fantastične zamisli. »iPet (proizvodnih hal, okrog 2500 de. lavcev in večji :promet kot Cinkar- na ter tovarna emajlirane skupaj«. Edi/па iproizvodna hala je polna oz- kih grl. Prehodi.ki so oibenem skla- dišča, so toliko prenapolnjeni z iz- delki, da je iprav zaradi tega večj* število dbraitinih nezigad. Izvoz pa se v Klimi nekako ne more premalkniti z mrtvega mesta. Lani so izvozili akrog 200 ventiFa- lorjev v vrednosti 8 milijonov di- narjev. Letos sicer pričakiujejo skle- nitev ipogod'be za 10-krat večje šte- vilo; povpraševanje po tovrstnih iz- delkih je veliko, ipoleg tega pa so izdelki Klime kakovostni. Konjuk- tura na domačem trgu je za pod- jetje zanimivejiša. kar bržčas kaže slab !fK>sluh za širše koristi. Resno pa se pripravljajo v Klimi na prehod na 42-'urni delovni .teden, čeprav je sedanji povprečni delav- nilk okrog 10 ur. Klančnik Kreditiranje in gradnja stanovanj y žalski občini stanovanjski sklad Žalec je za letošnje leto nameraval po pripravljalnem letnem planu gradnje pričeti z gradnjo 51 stano- vanj za tržišče, dokončati pa 69 stanovanj v objektih, na katerih se je pričela grad- nja že v I. 1Í53. Žal pa so cene gradl^nim storitvam tako poskočile, da je UO na raz- širjeni seji moral spremejiiti svoja stališča ter prilagoditi letni plan investiranja stvar- nemu stanju. Tako je LO odstopil od grad- nje .dveh devetorčkov v Preboldu, ki bi ju naj zgradil za delavce Tekstilne tovarne v Preboldu in na predlog tovarniškega kolek- tiva predvidena lastna sredstva za dva bloka devetorčka pridal za kredite zasebnim gradi- teljem, zaposlenim v tej tovarni. Ta tovar- na je zaradi rekonstruucij |>orabila mnogo sredstev, zgradila pa v dvajsetih letih po vojni le 26 stanovanj. Predlog tovarniškega kolektiva je vseboval načelo udeležbe skla- da in tovarne s 50 Vi potrebnih sredstev za gradnjo dvojčkov in individualnih hišic. Tako je v letošnjem letu v gradnji v Pre- boldu 20 enodružinskih hišic in dvojčkov: ostalo pa je še nekaj parcel na zazidalni soseski Terasa Prebold prostih, ki bodo na licitaciji v jeseni. Na zazidalni soseski Lož- nica v Žalcu je bilo zlicitiranih 12 stano- vanjskih hišic, dvojčkov in enojfkov. Inte- res za dvojčke in vrstne hiše je "bil manjši in je ostalo prostih še 6 dvojčkov in 18 vrstnih hišic. Graditelje na soseski Ložnica v Žalcu je stanovanjski sklad kreditiral z 1.000.000 din, nekaj pa so kreditirala tudi podjetja, kjer so ti graditelji zaposleni. Se- \еаа 1.000.000 din kredita, čeprav nekako na razpolago že pri začetku gradnje,^ gi^adi- telju zasebniku ne zadostuje, ker je danes stvarna cena dvojčka tudi za graditelja za- sebnika kakšnih 6,000.000 din. Toda še slab- še je mogel UO stanovanjskega sklada Ža- lec reševati neštete vloge graditeljev, ki niso pričeli z gradnjo po nekako urejenem sistemu kreditiranja novih stavb na soseski Ložnica in Terasa Prebold, kjer so bili dani krediti (skupno s tovarno) po 2,600.000 din. Vlog graditeljev izven načrtno urejenih za- zidalnih sosesk (novi del) je bilo precejšnje število in LO ni mogel zadostiti vsem proš- njam. Prošnje udeležencev NOV je reše- vala posebna komisija. Komisija je pri odo- bravanju individualnih vlog graditeljev eno- družinskih hišic šla za smotrom, da z mali- mi sredstvi, ki so na razpolago, kreditira stanovanjsko izgradnjo zasebniliov tako, da bi pač pridobili čimveč stanovanj, medtem ko je težnja LO stanovanjskega sklada, da bi postopoma prešli na tako kreditiranje na urejenih soseskah, da bi se graditelju že pred pričetkom gradnje zagotovilo vsaj 50 •/• sredstev iz kredita. Gradnje enodru- žinskih hišic, dvojčkov in vrstnih hišic pa ni mogoče kreditirati še tajto, kot bi bilo že- leti, ker je nešteto nasprotujočih silnic, saj ta vrsta gradnje v velikem obsegu preprosto zastavlja vprašanje, kje dobiti potrebno de- lovno silo, saj zidarji računajo tudi 400 din in še več na luro. Gradbena podjetja pa t>u predraga, da bi vršila usluge zasebnim gra- diteljem. Skupni kredit za zasebno izgrad- njo znaša v letošnjem letu preko 100,000.000 din in mirno smemo oceniti vrednost del, ki jih morajo opraviti privatni zidarji in de- lavci na 20.000.000 din pa tudi več. Stano- vanjski sklad Žalec je že v letu 1963 želel vneljati montažno gradnjo, žal pa zanjo ni bilo razumevanja, ker tudi urbanisti do pollesenih montažnih hiš ne kažejo posebnih nagnjenj. Zalo je upravni odbor stanovanj- skega sklada Žalec sklenil, da bo zgradil nekaj montažnih hiš iz siporeks materiala v soseski Dom I v Žalcu, ki bi naj nekako demonstrativno vplivale na vpeljavo grad- nje po montažnem sistemu. Tovarna EI)ILIT iz Ljubljane je postavila nekaj poizkusnih siporeks hišic v Liliji za potrošnike, vendar le te niso posebno ustrezne za tukajšnje razmere. Tako je sklad .sklenil, da po lastni zamisli in v lastni režiji graditeljev postavi nekaj poizkusnih liišlc s tem, da v povpreč- ju kreditira posameznega graditelje z 2.200.000 din, tako da bi bile te hišice v naj- krajšem času pod streho. Sedanje izkušnje kažejo na to, da bo gradnja montažnih objektov te vrste v lastni režiji preležavna. tovarniška cena 8,050.000 din je previsoka in bi želeli, da bi se katero domačih podjetij (morda Gradnja In Zarja) lotilo te vrste gradenj. {Stanovanjski sklad Žalec je /nameraval pričeti tudi z gradnjo dveh montažnih blo- kov v Žalcu, ki bi jih zgradilo podjetje Ingrud Iz Celja. Dane Debič Še teden dni do obiranja hmelja Pravijo, da bo letos lep in zidrav pridelek, .čeprav sta tako suša kot moča pripounogla k srednji letini. Hmeljsike Ikobule so lepo Obli.kova- 'Пе; v doibro obiralcev pa je, da hmelj letos nima mnogo perja in ne bodo iz,gu!bljali preveč časa z isikanjem. Samo kmetijski komibinat v Žalcu ho potreboval za lastno (proizvodnjo okrog 7.000 obiralcev. Ker imajo iizredno dosti inïladih nasadov, za- enkrat obiralni (Stroji iše ne pridejo v polni meri v poštev. SO UPRAVIČENI? že v prejšnji številki smo pisali o grenkih izkušnjah šo. štanjskih usnjarjev, ki so pred tremi leti začeli voditi poli- tiko »takšno je mnenje ko- lektiva« in se niso zavedali, da to mnenje pač ni mnenje kolektiva, temveč posamezni- kov, ki so hoteli... In ker so bili ogorčeni in so imeli torej svoje mnenje, so pozabili na strpnost in niso pri predlogu za integracijo (pred tremi leti) napravili no- bene analize — so pa imeli tisoč vzrokov in mnenje, ki pač nekaj velja. Nedavno tega pa je prišel vodilni uslužbenec te tovarne na občino in vprašal, ali so v novih pogojih (prisilna ii- prava) upravičeni, da so mu dali odpoved? Naša ustavnost sicer ščiti človeka in njegove pravice, terja pa tudi dolžnosti in naj- brž ni moč zamežati pred dej- stvi, da so v usnjar ni vodilni uslužbenci imeli dvojne po- datke o stanju, da so vedeli, Kako dejansko je in da. so si torej šli malce preočiten eks- periment, kako znižati rastočo izgubo? Ne moremo govoriti o oseb- nem okoriščanju, čeprav se mi nehote vsiljuje misel, da višanje osebnih dohodkov, ko veš, da posluješ z izgubo, le pomeni zavestno pospeševa- nje k čim hitrejšemu »kon- kurzu«, torej pomeni čudno »miklavževsko« dejanje, za katero bo vendar treba od- govarjati. V naslovu (*Dodpr- tem z osebnimii dohocììiìi za odgovornost) odgovornih v podjetju je vendar tudi zapo- padena materialna odgovor- nost za slabo ali dobro poslo- vanje. O tem razmišljam, ker sem zvedel na občinski upravi V Velenju, da doslej prisilna uprava še ni prijavila niko- gar. Jasno je, da takšna dejanj^a sodijo v osebno odgovornost in da tudi naša demokratič- nost ne more mimo tako neod- govornih poizkusov »s srečo«. Jože Klančnik SREČNO, BRIGADIRJI! v torek je ob zgodnjih jutranjih urah odpotovala iz Celja II. celjsko- koprska mladinska delovna brigada »Srečka Kosovela«. Brigado sestav- ljajo mladinci iz celjskega in kopr- skega okraja. Celjski mladinci so imeli v ponedeljek še zadnjo konfe- renco v Celju, na kateri so izvolili za komandanta Žarka Konradi, pr^^v ta- ko pa so izvolili komandirje čet. K. F. Uspešno poslovanje »Mode« v prvem polletju v letošnjem prvem polletju je Tr- govsko podjetje »MODA« zelo pove- čalo svoj promet. V svojih sedmih poslovalnicah so povečali celotni bruto dohodek za 42,6 " „, osebne do- hodke pa kar za 67 *' ц. Podatki nam kažejo, da se je produktivnost na enega zaposlenega povečala od mili- jom 140 tisoč v lanskem letu na mi- lijom 487 tisoč letos, promet na ene- ga zaposlenega pa se je povečal za milijon 195 tisoč dinarjev. V tem polletju so tudi zelo povečali sklade, vendar so se prav tako tudi dvignili osebni dohodki, tako da je sedaj povprečni osebni dohodek v podjet- ju 51.540 dinarjev, sklad pa se je na enega zaposlenega povečal za okoli 500.000. Celotni bruto dohodek se je v letošnjem prvem polletju povečal glede na isto obdobje lani za 149 mi- lijonov 619 tisoč dinarjev. Upošte- vati pa je tudi treba, da je podjetje investiralo v adaptacijo poslovalnic Vesna in Baby 62 milijonov sred- stev. Adaptacija teh dveh lokalov je bila nujna, kar lahko vidimo iz tega, kako se je v zadnjih mesecih dvignil promet v teh poslovalnicah. Vesna je pričela z normalnim poslovanjem šele v drugem tromesečju, tako da rezultat prvega polletja ni povsern realen., Dokaz je v tem, da je pod- jetje v juliju povečalo svoj lansko- leten promet za 42 milijonov. Kako je bila v Celju potrebna specialna otroška trgovina, nam pove^dejstvo, da se je v tem kratkem času pove- čal promet v poslovalnici Baby kar za 100 odstotkov. Kljub skrajšanemu 42 urnemu de- lovnemu tednu je kolektiv podjetja v tem polletju dosegel lepe rezulta- te. Perspektive podjetja za drugo pol- letje so zelo ugodne. Predvidevajo, da se bo promet še občutneje pove- čal, žal pa občuti nabavna služba po- manjkanje nekaterih artiklov, kate- rih proizvodna podjetja nimajo do- volj na zalogi. Podjetje bo s prvim septembrom uvedlo non-stop poslo- vanje v Volni, Vesni in Baby, med- tem ko poslovalnica Drogerija že po- sluje po tem načinu. Uvedba non- stopa bo posebno pozitivno vplivala na prometno močnejše mesece v ča- su od septembra do decembra. Trgovsko podjetje »MODA« name- rava tudi urediti prostore, kjer je sedaj poslovalnica Drogerija, ker ta posluje v neprimernih tesnih prosto- rih. Z ukinitvijo ostalih drogerijskih trgovin v Celju je naval v ta lokal iz meseca v mesec večji, in se o nor- malnem pKJslovanju ne more več go- voriti. Zato bodo prihodnje leto v isti stavbi v prvem nadstropju ure- dili sodoben kozmetičen salon. K. F. ' SEDAJ PA ZAKAJ Ni še dolgo tega, kar je prišlo po enoletnem sožitju med poslov- nim združenjem energokemičnega kombinata v Velenju in kmetijskim gospodarstvom Šalek pri Velenju do prvotnega stanja. Posestvo je znova samostojno in bo tako po enoletnem »molku« znova volilo predstavnike v svoj delavski svet ter v svete ekonomskih enot. Razprav- ljali bodo o svojih problemih ter skušali storiti vse, da ne presežejo planirane izgube. Bržčas je prav, da je prišlo do pre- kinitve fuzije med podjetjem za energetiko in kmetijskim gospodar- stvom. Kakorkoli že, vendar je v ta- kem primeru možno medsebojno prelivanje sredstev med dvema pa- nogama; predvsem pa je delo na po- sestvu hromilo dejstvo, da so se pod okriljem energokemičnega kombina- ta čutili kot v okviru prisilne upra- ve. V to fuzijo so šli po konkurzu s 15 milijonsko izgubo, ki pa je lani prehudo narasla. Energokemični kombinat je bil doslej brez operativnih sredstev, saj bo šele sedaj, ko je dobil poroštvo za najetje kredita, začel s priprava- mi za izgradnjo energetske baze za Slovenijo. —jk KONÍMO: KONČNO DEŽURSTVO Pred časom so v našem okraju na predlog avtomehanikov oziroma av- tomehanionih podjetij vendarle uvedli nočno dežurstvo. To vpraša- nje je bilo že v izvensezonskem času pereče, posebej pa še sedaj, ko so ceste prepolne tujcev. Tako bo v času turistične sezone nudilo svoje usluge izven rednega delovnega časa kar štirinajst podje- tij in zasebnikov. V Celju kar trije: Avto Celje na Miklošičevi, Avto- moto servis na Ljubljanski in Antoji Gajšek na Mariborski césti. V La- škem bo vršila dežurstvo Avtobusna delavnica komunalnega podjetja, v Šempetru Agroservis, v Rogaški Sla- tini Avtomehanična delavnica, v Kr- škem »Transport« Krško in Ferdo Buršič, v Šoštanju Edvard Ažman na Koroški cesti, v Slovenskih Ko- njicah Ernest Arzenšek, v Mozirju Jurij Pepel, v Gornjem gradu Karel Eifelj in v Radečah Avtobusna de- lavnica »Obnova«. Vsekakor se šele z uvajanjem de- žurne službe približujemo tistim os- novnim meram, ki so za solidno po- tovanje turistov prvenstvene važno- sti. J. K. SKRB ZA SEZONCE SICER VEČJA, VENDAR ŠE NEZADOSTNA Na eni izmed zadnjih sej občin- ske skupščine Velenje so odborniki razpravljali tudi o poročilu posebne komisije, ki je analizirala ter ugo- tavljala stanje ter delovne pogoje sezonskih in priložnostnih delavcev, ki so zaposleni v Šaleški dolini. Po- ročilo vsebuje splošne ugotovitve, ki so sicer obširne in dokaj skrbno zbrane — toda pomanjkljive. Po- manjkljive v toliko, ker osvetljuje- jo življenje in delovne pogoje sezon- skih in priložnostnih delavcev eno- stransko, brez podatkov in analiz o vključevanju v organe -družbenega, delavskega samoupravljanja, vklju- čevanju v politično in društveno de- lo ter podobno. Teh vprašanj v ve- čini poročil ni, prepogosto se zado- voljujemo le s suhimi podatki, ki ne prikažejo nazorno in pošteno res- nične razmere, v katerih sezonski in priložnostni delavci živijo. V ome- njeni občini so razmere in odnosi sorazmerno dobri, saj je iz poročila razvidno, da večina podjetij skrbi za znosne pogoje in se trudijo, da jih pribUžajo normalnim, takim, ki bo- do dovoljevali in omogočili normal- no delo ter normalno življenje. V velenjski občini je zaposlenih okrog 650 sezonskih in priložnostnih delavcev, od katerih je skoraj polo- vica poročenih. Vsi imajo sklenjene delovne pogodbe ter vse pravice iz delovnega razmerja lin socialnega zavarovanja. Zaslužki so v posamez- nih podjetjih različni, v glavnem se gibljejo pri nekvalificiranih od 25 do 32 tisoč dinarjev; pri polkvalifi- ciranih od 27 do 32 tisoč dinarjev in pri kvalificiranih od 32 do 42 tisoč dinarjev za redni delavni čas. Veči- na delavcev pa dela od 10 do 12 ur na dan, za kar prejema še 50"o po- večanega dohodka. Navedeni podat- ki kažejo, da dohodki niso tako majhni, in da niso v vseh podjetjih enaki. To jasno dokazuje od kod ta- ko imenovano »nomadstvo« sezon- skih in priložnostnih delavcev. Do- hodki so vsekakor bistvene važnosti, če pa prištejemo še odnose, delovne ter življenjske pogoje, nam slika po- stane jasnejša. STANOVANJSKE RAZMERE V glavnem stanujejo v barakah, ki so ponekod lepo in okusno ure- jene ter opremljene z vsemi potreb- nimi sanitarijarni in drugo opremo. Med najbolje urejena ter opremlje- na spada vsekakor naselje gradbe- nega podjetja »Vegrad«, kjer ima- jo celo hladno in toplo vodo. Večina stanovanjskih prostorov je grajena tako, da lahko nudi normalne pogo- je za življenje, vendar so le-ti ne- popolno in slabo opremljeni. Tako na primer stanujejo sezonski delav- ci, ki so zaposleni v gradbenem o- bratu velenjskega rudnika v sobah, kjer so nepokrita betonska tla. Spi jih po več skupaj, umivati se mora- jo v umivalnikih, ker ni kopalnic. Ker ni garderob, morajo delovno in ostalo obleko hraniti v sobah, ki pa so brez omar. Najslabši so vse- kakor stanovanjski pogoji kmetij- skih delavcev na kmetijskem pose- stvu Šalek, kjer stanujejo v bivši su- šilnici, ki ni primerna za stanovanje. Delavci spijo na provizoričnih lese- nih posteljah. V podobnih pogojih stanujejo tudi delavci Vodne skup- nosti iz Novega mesta. PREHRANA Za prehrano sezonskih delavcev je v nekaterih primerih slabo preskrb- ljeno; slaba tretjina sezoncev si ku- ha sama. Tako imajo na primer Se- zonski delavci na kmetijskem pose- stvu v Šaleku in Gorici možnost na- bave prehrambenih artiklov z regre- som, le-to si potem pripravljajo na majhnih električnih pečkah — sami. Delavci Komunalnega obrtnega cen- tra v šmartnem ob Paki, Vodne skupnosti iz Novega mesta pa se hranijo pri kmetijskih zasebnikih. Najbolje urejeno prehrano sezon- skih delavcev ima gradbeno podjet- je »Vegrad«, kjer stanejo trije obro- ki 380 din. Delavci šoštanjske vodne skupnosti pa se hranijo v menzi podjetja, v kateri dobivajo okusno in dobro hrano. * Letos so v okviru DPD »Svoboda« organizirali več posebnih predstav, ki bi naj poživele kulturno življenje sezonskih delavcev. Prireditve so bi- le dobro obiskane, iz česar je raz- vidna želja po kulturnem izživlja- nju. Vendar so te prireditve (štiri) premajhen most, da bi z njim pre- mostili kulturno skrb. Tu mislim predvsem na prepotrebne dnevne prostore s časopisi in raznimi rek- viziti za igro ker se delavci zaradi utrujenosti in štednje večinoma za- držujejo v stanovanjskih prostorih. Iz poročila je razvidno, da skrb za delovnega človeka — sezonskega delavca narašča, vendar preslabot- no, saj dejstva poudarjajo, da so možnosti za norpializiranje dokaj težkega življenja sezoncev, ki pa o- stajajo neizkoriščena. Človeku se vsiljuje misel in vprašanje, če je res tako zelo težko v novogradnji ure- diti sanitarije, ali pa opremiti sobe z omarami. Vse te »malenkosti« pa vplivajo na razpoloženje in delovni elan, ki ob danih pogojih ne more biti tak, kot bi naj in lahko bil. Žal iz poročila ni bilo razvidno politično udejstvovanje in udejstvovanje v družbenem ter delavskem samo- upravljanju. Zanimiva je ugotovitev, ki kaže tudi premajhno skrb in ra- zumevanje družbenih ter političnih organizacij iz krajev od koder de- lavci prihajajo, kajti: Doslej ni znano, da bi jih kdor koli od predstavnikov oblasti ali sin- dikata iz kraja od koder so ti delav- ci, obiskal, ali se zanimal za njihove življenjske in delovne pogoje! Te ugotovitve so boleče, saj ka- žejo, da premalo skrbimo za našega delovnega človeka ter mu vsiljuje- mo zavest, da je sezonec. Ob tem pa ugotavljamo, da je delovne sile predvsem v gradbeništvu malo, da o kmetijstvu sploh ne govorimo. Na drugi strani pa odhaja ta ista delov- na sila (občina Murska Sobota) v inozemstvo. Vsekakor zasluži vse priznanje velenjska občinska skup- ščina, ki je načela vprašanje skrbi, življenjskih ter delovnih pogojev se- zonskih delavcev, vprašanje, ki.je iz dneva v dan vse aktualnejše in ki zahteva celo administrativno ukre- panje proti kršilcem, saj bomo šele takrat pravilno vrednotili vrednost in delo sočloveka, občana; predvsem pa delovnega človeka. J. Sever Stran 4 CELJSKI TEDNIKI St. 31 — 7. angusta i^M V NEDELJO V PREBOLDU Dan hmeljarjev Bivši »Hmeljarski likof« so letos turistični delavci in hme- ljarji Savinjske doline preime- novali v »Dan hmeljarjev,« saj pravijo, da vendar ne more biti »likof« že na začetku se- zone. Tako je menda tudi prav, čeprav je bilo prvotne ime prireditve prav^ tako sim- patično. ^j,^ Celotna prireditev, ki spada v okvir turističnih pri- reditev žalske občine, se bo pričela že v soboto, ko bodo , popojdan v prostorih osnovne šole odprli turistično razstavo ' zvečer pa ' bo na osrednjem prostoru okoli weekend nase- lja zabava, za katero so pri- pravili nekaj hmeljarskih po- sebnosti. V nedeljo dopoldar se bodo prireditve pričele že ob 9. uri, ko bo ob kopališču moštveno brzoturnirsko tek- movanje tekstilcev v šahu, za- tem pa bo do poldneva mirno Na šahovskem tekmovanju bo sodelovalo več kot sto tekmo- valcev iz. različnih tekstilnih centrov Jugoslavije. Osrednja prireditev se bo pričela popol- dan okrog 16. ure, ko se bo pričel mimohod ali bolje hme- ljarska povorka. Lansko leto je bilo v hme- ljarski povorki 12 lepo okra- šenih voz._ Letos pravijo, de jih bo najmanj 18, saj bo so- delovalo še več obratov Agro- kombinata iz Žalca, prvič pa tudi nekaj kooperantov ter dva voza, ki ju bo poslala Pivovarna iz Laškega. Vozovi bodo prikazovali najrazličnej- še faze dela pri gojenju hme- lja tako ob rasti in zorenju obiranju in predelavi v pivo. Tako si bodo obiskovalci lah- ko ogledali ves proces od za- četka do kraja in videli kar je v hmeljarstvu zanimivega Da bo povorka še bolj pestra bodo sodelovale kar štiri god- be in sicer Libojska, Zabukov- ■ ška, Šempetrska in Preboldska ter folklorna skupina iz Šem- petra, ki se je na vseh naših turističnih prireditvah lepe uveljavila. Vsi vozovi bode tekmovali in njih originalnost bo ocenjevala posebna komi- sija, ki bo podelila tudi tr' nagrade, prvo v viednosti 12 tisoč din; drugo 8 tisoč din in tretjo 6 tisoč din. Vsak voz pa bo dobil za nagrado 1 do ? zaboja piva, tako, da bo res vse v hmeljarsko-pivovarskem stilu. Na vsakem hmeljarskem vo- • zu bo tudi hmeljarski par; pa- ri bodo potem ko bo povorka prišla v Preboldu na osrednji prostor ob wreekend naselju tekmovali za najlepši par. Za .uvod v tekmovanje bo naj- prej kratek folklorni nastop skupine iz Šempetra, nato pa se bodo zvrstili hmeljarski pa- ri. Letos računajo na 10 do 15 parov v uradni konkurenci kar je lepo število če upošte- vamo drage obleke. Hmeljar- ske pare pa ne bo' ocenjevala posebna komisija ampak vs- gledalci in to tako, da bodo na poseben del vstopnice na- pisali številko para, ki jim najbolj ugaja. Te liste bode obiskovalci nato oddali v po- sebne majhne zaboje. Razglasitev bo nekoliko kas- neje, ko bodo člani turistične- ga društva prešteli listke, tri nagrade 20.WO, 15.000 in 10 ti- soč din bodo tekmujoče brez dvoma ohrabrili in izpodbu- dili. Razumljivo je, da bo po končani osrednji prireditvi tradicionalni hmeljarski ples saj bo to tudi poslednje večje razvedrilo hmeljarjev pred pričetkom težke hmeljarske sezone. Celotna prireditev bo v lepem weekend naselju, ob kopališču in avtokampu, kjer ,bo dovolj prostora tudi za vse avtomobile, ki jih to pot pri- čakujejo v Preboldu od blizu in daleč. Jože Zupančič Strelovodne naprave v Žalski obCini Komisija za požarno var- nost, ustanovljena pri svetu za notranjopolitiko Skupščine občine Žalec, je ugotovila, da predstavljajo strelovodi splo- šen problem in to predvsem zaradi tega, ker znanstveno niso še raziskane vse muhavo- sti strele, poleg tega pa tudi ne izvedba samih strelovodov Še posebej so razpravljali c tem, kako opravljati nadzor stveno službo nad strelovod- nimi napravami. Pri tem se obetajo izboljšave, ker bc ustanovljena v okrajnem me- rilu komisija, ki bo odločala o potrebi za namestitev strelo- vodov, kakor tudi o nadzoru nad že obstoječimi strelovodi Do tega časa pa ne kaže stva- ri prepustiti sami sebi, saj ško- de, ki jo povzročajo udari strele, niso majhne. v občin- skem merilu je v letošnjem letu povzročila strela že škode preko 16,000.000 din. Požari zaradi strele so bili v glavnem na gospodarskih objektih, k' so v privatni lasti. Tudi v letu 1963 je bilo zaradi strele pre- cej požarov, ^ki so povzročili približno 10 milijonov škode. V privatnem sektorju je pri- bližno polovica gospodarskih objektov brez strelovodov, za- radi česar ni zadostnega zago- tovila za varnost pred poža- rom. Koqiisija je sprejela sklep da bo vzpodbudila vse insti- tucije, ki se ukvarjajo na po- dročju občine s strelovodnimi napravami, pri tem pa bo da- jala tudi napotila po pred- hodnih analizah, ki so pravkar v teku. , Gasilski praznik v ŠMARSKI OBCINI v Polju ob Sotli so pred ča- som proslavili 40-letnico ga- silskega društva. Ob tej prilož- nosti so odprli novo gasilske orodjarno ter prevzeli motor- no brizgalko. S tem je občjii- ska gasilska zveza sodobne opremila še poslednje gasil- sko društvo v občini ter do- stojno proslavila stoletnice gasilskih društev. Gasilske orodjarno so si zgradili prebi- valci sami z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom. Pred- sednik okrajne gasilske zveze tovariš Anton Sok je podeli' društvu ter najbolj zaslužnim gasilcem posebna priznanja ter gasilska odlikovanja. Na častni tribuni so bili tudi usta- novitelji gasilskega društva v Polju ob Sotli, med katerim^ je najstarejši Anton Jakopina iz Sedlarjevega, prvi povelj- nik, ki je dosegel že 88 let Ob njem so bili še Avgust Do- brave, prvi predsednik, ter ustanovitelji Kari Stefančič Martin Turk ter Kari Smajgert. Gasilci šmarske občine so izvajali gasilske vaje, mladi- na pa je pripravila pester kul- turni spored. Zanimivo je zla- sti še to, da lepo gojijo fol- kloro in je ni prireditve v kraju, da ne bi v brhkih ljud- skih nošah zaplesali. Uspela prireditev v Braslovčah Turistično društvo v Bra- slovčah je letos že drugič pri- redilo »Prireditve ob jezeru« Letos so prireditve popestrili z waterpolo tekmo med ekipa- ma celjskega Neptuna, nate pa so nastopili člani domače- ga Partizana, ki so prikazali nekaj lepih telovadnih vaj Vseh 2000 gledalcev je bile zadovoljnih z njihovim nasto- pom. V najlepšem spominu pa bo ostal vsem obiskovalcem nastop folklorne skupine iz Šempetra, ki se je predstavila z narodnimi plesi. Kot poseb- nost za to prireditev je treba omeniti, da so bile gostinske storitve dobre, kar do sedaj ni bilo v navadi. Tako je bile na voljo dovolj vrst pijač in tudi za jedače je bilo preskrb- ljeno. Se enkrat so dokazali da lahko.ta kraj privabi veli ko turistov, saj je to res lep miren kotiček z jezerom, kar je kot nalašč za rekreacijo Potrebno pa bi bilo, da bi en- krat vložili v ureditev tege kraja večjo investicijo, da b- uredili vodovod in nekaj po- slopij. Prav tako bi ne bile napačno, če bi postavili nekaj vikend hišic, saj so tu vsi po- goji, da se razvije lep kraj za letovanje. F. K. V VELENJU - VELIKA PLESNA PRIREDITEV v soboto in nedeljo bo v Velenju velika mednarodna plesna priredi- tev na kotalkališeii. "sodelovali bo- do plesni pari iz Italije, Nemčije, Avstrije, llolandije. Francije, Švire ter domači plesni >irtuozi. Tek- movali bodo v standardnih ter la- tinsko-ameriških plesih. KOZJANSKO v BORBI kulturna dejavnost na kozjanskem med nob Kulturno prosvetna dejavnost je v vseh slovenskih pokrajinah, zlasti še v partizanskih enotah, zavzema- la pomembno mesto. V času, ko je okupator hotel z vsemi razpoložljivimi načini zbrisati z zemljevida slo- venske dežele in razširiti Nemčijo preko svojih nacio- nalnih meja, je kulturna in prosvetna dejavnost uspeš- no kljubovala sovražnim interesom. Nemci so med okupacijo organizirali vrsto jezikovnih tečajev (samo na spodnjem Štajerskem do maja 1942. leta 23.030 te- čajev s 123.058 udeleženci), ustanovili so posebna nem- 'ška društva in organizacije, prepovedali uporabo sloz venskega jezika itd. Vendar — nemški vladni svetnik dr. Würer je sredi leta 1943 ugotovil, da tečaji nimajo uspeha in da so ustavljeni. Slovensko prebivalstvo je čutilo odpor do učenja tujega jezika, jezika svojega tlačitelja, doma- čega jezika se pa ni imelo kje učiti. Šele pohod XIV. divizije na Štajersko februarja 1944. leta je dal pogoje za porast osvobodilnega gibanja in s tem tudi za raz- voj kulturno prosvetne dejavnosti. Začetki partizanskega šolstva na Kozjanskem sega- jo že v leto 1942: takrat so se zbirale ilegalne grupe otrok, ki so jih poučevale slovenske žene. Vendar pa je začetek organizirane akcije zaznamovan maja ozi- roma junija 1944. leta: takrat je bila ustanovljena prva partizanska šola na kozjanskem, v Henini pri Jurklo- štru. Pokrajinski odbor OF je sredi leta 1944 pozval slo- vensko učiteljstvo, naj se priključi akciji pri ustanav- ljanju partizanskih šol in — odziv je bil velik. Sloven- sko prebivalstvo je z veseljem sprejelo vest o sloven- skih šolah. Fani Košir j ev a-Meta pravi o tem nasled- nje: »... y vasi Henina je osnovna šola... Tovariš se- kretar OK Kozje je sklical roditeljski sestanek: starši niso imeli pomislekov ~in so z veseljem sprejeli pred- log, le prvi dan je prišlo samo iz šolskegu okoliša He- nina 55 otrok, drugi dan pa že 64... Na Lokavcu so se starši pritoževali, češ, zakaj tudi pri njih ne osnujemo šole, saj so razmere vendar ugodnejše, kraj je v hri- bih ...« O učencih heninske šole pravi prva partizanska uči- teljica Iljica Jančič-Trampuševa naslednje: »... Otroci niso znali ne brati ne pisati: nemško se niso učili, slovensko jih nihče ni učil. Pokazali so vso dobro voljo in v kratkem času je bil uspeh že viden ... Kdorkoli je šel mimo šole je videl stati pred vrati stražo, pionirje z leseno puško. Vsak se je moral legi- timirati ...« V štirih mesecih — do oktobra leta 1944 — /e bilo ustanovljenih U šol: v Henini, na Planini, v Jurklo- štru, Dohju, Šentvidu, Pešicah, Sv. Antonu, Zabukovju in Zagorju. Prevorju in Razbor ju. Okupatorjeve akcije pa, so ponekod onemogočile ustanavljanje šol, tako npr. v Lokavcu nad Laškim, Pišecah, Sromljah in v Žusmu. O uspehih šolstva na Kozjanskem ugotavlja poro- čilo okrožnega odbora OF Kozje naslednje: »V sploš- nem se opaža dober napredek in volja ter veselje do obiskovanja šole tako s strani otrok kot tudi star- šev ... Šolska poslopja so v dobrem stanju. V šolah se prirejajo šolski mitingi z velikim uspehom. Proslave: obletnica oktobrske revolucije, združitve Rdeče arma- de z NOV na jugoslovanskih tleh, osvoboditev Beogra- da, proslava obletnice rojstva Simona Gregorčiča ... Organizirali so politične krožke za učiteljstvo, na ka- terih se obravnavajo vprašanja politične graditve in izvenšolska dela ...« Med partizanskim učiteljstvom je bilo čutiti tudi potrebo po slovenski čitanki. Material zanjo je bil že zbran — uredila sta ga učitelja Stana Jerin s Planine in Vlado Kranjc iz Dob ja, — vendar je okupator s svo- jim vpadom na osvobojeno ozemlje preprečil izdajo. Vzporedno s prosvetnim delom je zaživela tudi ostala kulturna dejavnost. Učitelji so ustanavljali pev- ske zbore, amaterske igralske skupine itd. Na Planini so ustanovili »Dom ljudske prosveten, v katerem je bila vaška godba, knjižnica, in čitalnica, pevski zbor in vaški oder. —jt 5 Ho-ruk: flosarski bal Gospod flosarski škof je takoj po vdiranju flosa ugotovil, da na flosu smrdi po Judežih (ilosarjih zele icih). Kmalu so ga odkrili. Ubogi »judež« (J02E BUDINA), se je moral krstiti v imenu ilosarjev. Ob krstu je moral z odgovori na škofovska vprašanja dokazati, da je dorasel za_flosarja. (Posnetek zgoraj) Desno tekmovalci v gozdarskih disciplinah Trdo je bilo treba zavihteli sekiro in stisniti žago, da si si pridobil prepotrebne točke. (Foto Janez Sever) »dokler je na raduhi SNEGA ZA en goz je voda flosu — kos,« pravijo stari savinjski flosarji. Zal se je letos Raduha ovila z meglami, tako da nismo mogli videti na njej za »en goz« snega. Navzlic temu se je mnogo savinjskih flosarjev spravilo k udiranju flosa. Brez flosarskih šal in robantenja -seveda ni šlo. Komaj se je flos umiril na vodi zelene Savinje, je njegova visokost flosarski škof, visoko vzdignil nos in ovohal ozračje. »Tu smrdi po Judežu«, je zavpil škof. »Kje si zelenec? Takoj h krstu!« Ko so ubogega »Judeža« »d- krili, to je bil Jože Budina, je sledil tradicionalni krst, ki so ga uzakonili savinjski splavar- ji že pred par sto leti. Tako; je bilo pri roki veliko rešeto skozi katerega morajo krstiti z blagoslovjeno vodo (bilo je je cel škaf!) ubogega zelenca seveda šele potem, ko dokaže da je že dozorel za splavarja Za tako svečan obred je se- veda potrebna tudi botra al' boter. Za botro so izbrali naše izseljenko, ki živi v Amerik' Jožefo Stiglic, ali po domače Jermanovo, ki je na/Oddihu v okolici Radmirja. Ubogi »judež« je kleče pred njegovo visokostjo škafom moral odgovarjati na vpraša- nja. Škof je z vprašanji preti- paval obisti zelenca. »Ha, smrdljivec, kaj bi naredil če bi vozil flos (kar vsekakor ne moreš!) proti mostni johi (stebru)?« je resnoibno vprašal škof. «Hja, bi tak vozil, da bi bil čimprej blizu johe, da bi lah- ko na suho skočil. . .!« »In kaj bi naredil, če bi flos neslo v oboro?« »Hja, bi pomagal, da bi ja čimprej upihnila v oboro (breg), da bi lahko k punčki skočil!« Škof je dajal videz, da so mu odgovori všeč. Sledila je krstitev. Ubogemu zelencu so skozi rešeto, seveda ob poseb- nem ritualu in govoru, zlili na glavo cel škaf vode. Sledila je druga krstitev — splakova- nj^ grl z alkoholom, ki so se je udeležili tudi drugi — ne- zelenci. Ko smo pozneje vpra- šali šestinpetdesetletnega flo- sarja Franca Potočnika, kaj misli o današnji prireditvi nam je prebral verz iz svoje pesmi, ki je nazorno odgovo- rila: »... Tam v grmovju flos ti glej, kako tvoja mati —žaga umira gnila se podira. Tvoja mati — žaga vsa je bolna na čisto suhi strugi. Tega nisi kriv ne ti, ne jaz, tega kriva je atomska doba . .. Velik poudarek iTa letošnjem flosarskem balu so dali tek- movanju gozdnih delavcev. Tekmovalo je 28 gozdnih de- lavcev z obratov GG Nazarje Velenje, Gornji grad, Mozirje Ljubno, Luče in Solčava. Med posamezniki je bil v vseh spretnostih z motorno žago in ročnim delom najboljši Gusti Pečovnik iz Solčave, ki je za- sedel tudi prvo mesto pri upravljanju motorne žage Drugi je bil Janez Prepadnik iz Solčave, tretji pa Ivan Rob- nik iz Luč, ki je bil tudi zma- govalec v tekmovanju ročnih del. Vsi zmagovalci so dobili denarne nagrade ter si prido- bili pravico za tekmovanje na republiškem prvenstvu, ki bo v septembru — tudi v Ljub- nem. Na tekmovanju ribičev je imel največ sreče Ciril Pod- lesnik. Po tekmovanjih in flo- sarskem krstu je bilo flosar- sko rajanje. J.^ever CELJSKI tednik; Stran S SRCE IN POGUM Svet je lep in če gledamo s pra- vimi očmi, postaja dan dragocenejši in lepši. Zato pa niso potrebne sa- mo oci, organ Vida, ampak neke notranje oči, notranji posluh za zu- nanji svet. In ta dar imajo največ- krat tisti, ki so za zaznamovanje barv, za dojemanje svetlobe in ob- lik nedojemljivi, ki so tako ali dru- gače poškodovani na očeh. Vendar ni itreba misliti, da zaradi tega živijo v temi ibrez konca in žiiWjenja. Kje ,pa! Združeni v Zvezi sleipih se v ms'treznih zavodih in s pamočjo plemenitih 'pedagioigov ìk- abražujejo in ise aktivno viki ju ču- jejo v j.av,no življenje. Družibi sku- šajo vrn.iitii njeno slkrb zamje z ak- tivnim deltom. , Kaj vse z.mioreja. smo pred krat- kim videli na Zavodu za slepo mla- dino v Ljiuibljaini in na centru v Škof ji Loki. MedtenK ko je poslopje v Ljub- ljani vzorno urejeno in .se mu bo v boidoče priiključila «.e nova šo'lia. ki je v gradnfi, je njihov doni v Škof ji Ldki ilepo zaiveti.šče vsem sle- pim, do pozne stairost'i. Cuidovii.t pairk, poiln cvietja lin isiteiz jiim nudi prijelt- no bivališče v popoldnevih, ko si že l'i jo oddiha. Kot nikjer tudi tukaj ne .gre brez probl'eimov. Šele pred kratikim se je namreč ta zaviod foir- miral iz centra doma slepih m za- voda za njih poklicno uismerj.ainje. Ce ido združitve ne 'bi priišllio, bi d*om propad öl. kar bi bilo v šk.odo posameznikom iln družbi. Tako pa v njem živi 121 oiskrbovancev. Imajo pet delavnic. Med drugim feio najbolj polne pletarska, Sčetkar- slka in strojna. Ljudje iz teh obra- tov zaposlujejo ttudi v tovarnah, kot v Iskri in drugod. Preden pa se .slep človek vključi v proizvodnjo, mora obvladati v.se osnove u'čenio'siti, ki jiih dobi v Zavodiu za slepo mla- .dilno v Lj'ublj.aini. Učencfi moirajo o'prav?ti osemletko, katere učni рго^ gram se razen posebnih predmetov ne ra.zlliikuje od običajne. Šolanje lahko niaidaljujejo na" bJTOitehn.ičn.i šoli v Zaigrebu ali pa na fiiziotera- pevtiski v Beogradu. Veliko jih gre z.a telefoniiste. insti pa., ki so ]>cisebno gliasibeno nadarjeni, se šolajo na ustreznih iglaisbenih šolah. Neverjet- na Viol ja. bi tli ta'kšen kot iso dru gii, jiim daje moč, da o^bvladajo Brail- levo pisavo, s pomočjo katere' .pi- šejo in Ixvrejo ibrez težav. Imajo svojo posebno t'iiskarno. sìvoj pev'siki zbor in sv'oje glasbenike. Iz лjiho- v'iih .diUiš sije isioinioe. ki ga ne mo.rej.o videti, 'sonce, 'ki je v njih iin ki jih z vso pravico uvršča med najbolj- še ljudi. Slicer sie uidejistvujejo tudi v športu, saj plavajo lin scitica jo prav ita ko kot kdo izmed nas. Lah- ko rečem, da S'è za temniimi naoč- niki iskriva velilkio svetlega in top- lega. Velii.ko tak.šnpiga ve.do, kar nam ostane 7,a vedno skrito in neznano. Veliiko zin.ajo in v volji nuis zda loč .prekaša,jio. Kaj vse iSo že .dosegili, smo lahlko pred ncdavnii.m vjiclclfi tudi na nj.ih4>vii razstavi v mali uni- on;sik)i 'dvorani v Cdljai. Videti ali ne vjideii. to pri njih u'i vprašanje. Tu in tami itiilia želja. ki pa Jo uispeh pri .aktivneni delu počasi zaikrij'e. Veliiiko j.e vaiše isnee, in verjemite, znamo ga ceniti! S. Radčenko Franc Žerdoner zelo rad igra harmoniko GLEDALISCNÎKI IZ POZNANJA V CELJU Pred dneVi je obiskala celjsko gle- dališče skupina poznanjskih gledali- ških delavcev pod vodstvom direktor- ja poznanjskega »Polski teatr« Mare- ka Okupinskega. Njihov obisk je plod tesnih stikov, ki jih je med svoj in? večmesečnim bivanjem na Poljskem navezal režiser SLG Celje Branko Gombač. Poznanjski gledališčniki so si ogledali celjsko gledališče in druge celjske kulturno-zgodovinske zname- nitosti (med drugim tudi rimske izko- panine v Šempetru). Z upravnikom celjskega gledališča prof. Bruno Hart- manom so se dogovorili za še tesnejše sodelovanje med Slovenskim ljudskim gledališčem iz Celja in gledališčem v Poznanju. Poznanjsko gledališče ima dve hiši in okrog 60 igralcev (Poznanj ima skoraj 500.000 prebivalcev). Ob zaključku sezone je izdalo gledališki list z bogatim materialom o celjskem gledališču. Med obilico fotografskega gradiva je bil objavljen tudi članek upravnika celjskega gledališča Bruna Hartmana o Slovenskem ljudskem gle- dališču v Celju. jk , SVETOVNI MOJSTRI FOTOGRAFIJE BODO RAZSTAVLJALI V CELJU Letošnja XI. tradicionalna razstava umetniške fotografije, ki jo prireja fotoklub »Emajl«, sovpada v prazno- vanja 70. obletnice obstoja tovarne emajlirane posode. Ravno zaradi tega bo imela razstava še posebno slav- nostno obeležje. Razstava si je v 11 letih pridobila sloves ene najboljših razstav umetniške fotografije v Ju- goslaviji in se je udeležujejo najbolj- ši mojstri umetniške fotografije iz vsega sveta. Zaprosili smo predsed- nika fotokluba »Emajl« VALENTINA DAVIDA, naj nam pove, kako pote- kajo priprave na razstavo. Povedal nam je: »Razstava bo od 4. do 14. oktobra v prostorih Narodnega doma. Doslej smo prejeli že več kot 1700 fotografij in barvnih diapozitivov iz vsega sve- ta. Do zaključka žirije pričakujemo, da bomo prejeli še najmanj 100 slik in diapozitivov. Žiri se bo sestal 9. in 10. avgusta in ocenil vsa prispela de- la. Ocenjevali bodo po-grupah: čmo- bela fotografija, barvna fotografija in barvni diapozitivi. Od vseh prispelih slik bo žiri izbral okrog 230 del, ki bodo razstavljena. V vsaki grupi bo podeljeno tudi več medalj za naj- boljša dela, in sicer: ena zlata, dve srebrni in tri bronaste medalje. Ra- zen tega bodo podelili še 10 diplom. Veliko število udeležencev razstave in žiri, ki mu predseduje dr. Ivo Fre- lih iz Ljubljane zagotavljajo umetni- ško vrednost razstave, ki bo prav go- tovo pomembna kulturna manifesta- cija v Celju.« , L. S. Ena od fotografij domačin avtorjev, poslana na izbor za razstavo ŽREB JE IZBRAL V 28. številki našega lista smo objavili nagradno k r i - zanko, pred dnevi pa smo izžrebali dobitnike nagrad. Re- ševalcev tokrat ni bilo veliko, verjetno zaradi poletnih dni in vročine. Žreb, ki je bil tokrat naklo- njen našim bralkam, je takole razdelil srečo: Prva nagrada: Mojca Pečnik, Celje, Ulica 29. nov. 8.000 din \ Druga nagrada: Marija Roje Celje, Kocbekova 5/1 5.000 din. Tretja nagrada: Ivanka Krosi, Skalce 52, Konjice 3.000 din. Tri nagrade po 2000 din: Ivan Korent, Smatevž 22, Gomilsko — Vida Kočevar, Celje, Vodni- /kova ll/2in Rija Bizjak, Celje. Slanetova 7. Iskrene čestitke! Nagrajenim bomo denar poslali po pošti! FILMSKI FESTIVAL V PULI Prejšnji teden ,se je v Puli komčal letošnji XI. festival jiugoslovanskega iigranetga filma. Na tem festivalu, ki je bil po kvaliteti slatoši od dose- danjih, smo 'dosegli Slovenci s fil- mom »Ne joči Peter« zelo lep uspeh, saj je dobil srebrno areno. Veliko ¡2)1 arto areno .kot naj'boljiši film leta je dobil film »Sliižibeni po- ložaj«, ki ga j(i*.režiral Fadil Had- žič; vdliko srebrno areno ipa film Žike Mitroviča «Mars ¡na Drino«. Slovenski film »Ne joči Peter« je do'bil' še več druig^ih nagrad. Taiko je .doibil režiser France Štiglic siku- paj z Ziko Mitrovi'čera zlato areno za režijo; Ivan Riibič pa zlato areno za iscenarij. Razen 'telga ipa je dobil nagrado za na|bQtlj'š.o iglasbo tudi kompozitor Alojiz Srebotnjaik. -i z- Obiskali so Velenje V sredo ipopoldne so Velenje obis- kali deleigati XV. mednarodnega kongresa za uporabno psi'holoigijo. Z zanimanjem in presenečenjem so si ogledovali moderno riudarsko me- sto. ,\a 'kongresu iso dali največ po- udarka in'dmstrijs'ki .psihologiji, psi. hologiji vv.goje in učenja ter kli- nični psi.hologiji. Posel>ej pa so ol)- ravmavali pomen »informacij« ter nnotivacij« pri izibiri ipoklica. ODGOVOR NA ČLANEK KJE SE JE ZATAKNILO Na članek, objavljen v Celjskem tedniku pod naslovom »Kje se je za- taknilo« dajemo naslednje pojasnilo: , Predsedstvo okrajnega sveta si pri- zadeva, da preko svojih sosvetov in komisij usmerja kulturno politiko sveta in po svojih strokovnih sode- lavcih vodi kulturno prosvetno delo v naših prosvetnih društvih in Svo- bodah. Eden takih sosvetov je tudi t5,članski glasbeni sosvet. Glasbeni sosvet je imel v tej sezoni en redni sestanek in širši posvet s pevovodji odraslih in mladinskih zborov. Na področju glasbene vzgoje je veliko problemov. Nekaj jih je tudi organizacijsko-finančne narave. ki jih zaradi pomanjkanja dobrih kad- rov in zaradi omejenih finančnih možnosti ni mogoče vedno sproti re- ševati. Pisec članka govori predvsem o teh problemih, kar kaže, da ni po- drobneje seznanjen s področno prob- lematiko. Predvideni >pevski tabor< odraslih zborov v Grižah, ki bi mo- ral biti že leta 1962, bi' naj bil letos, zaradi pomanjkanja finančnih sred- stev (v skromnejši obliki) na parti- zanskem srečanju v Planini (1|6. av- gusta, ko Kozjansko praznuje dvaj- seto obletnico osvoboditve). O tem srečanju smo obvestili vse občinske svete in vodstva zborov. (•redsedstvo okrajnega sv^ta je bi- lo proti temu, da bi v okviru okraj- nega glasbenega sveta ustanovili še novo društvo zborovodij, ker so naši glasbeni pedagogi že itak vključeni v društvo glasbenih pedagogov, ki ima svoj sedež v Celju, v katerega se lahko vključi vsak zborovodja. Poleg tega pa so skoraj vsi pevovod- je vključeni v področne glasbene komisije pri občinskih svetih in pri okrajnem svetu '/\('ze kulturno pro- s\etnih organizacij. Pred posvetom zborovodij smo ta predlog prediskulirali s takratnim predsednikom glasbenega sosveta in še z nekaterimi to\ariši iz predsed- stva. Zaradi Ječaja za zborovodje vseh vrst zborov je pa že nekaj- letna tradicija, da okrajni svet stro- kovno izpopolnjuje svoje zborovodje in za zborovodje o.rganizira enote- denski ali pa 10-dnevni seminar III. stopnje, ki dobiva letos republiški značaj. Pisec članka je bil lansko leto na takem zborovskem tečaju sicer samo en dan, letos pa se kljub ponovne- mu pozivu ni prijavil. Res je, da bi okrajni glasbeni sosvet lahko orga- niziral skupno z občinskimi glasbe- nimi komi.sijami seminarje I. in M. stopnje, česar bi si zelo želeli zla- sti zaradi večje samostojnosti ob- činskih glasbenih komisij iin zaradi čedalje večjih decentralizacij oblik financiranja seminarjev. Prav tako pisec članka ne trdi pravilno, ko pravi; Ldeleženci tečaja smo bili iivaležni okrajnemu svetu, da je po tolikih letih mrtvila na tem področju omogočil . . .< Nasprotno, ravno na področju glasbene dejavnosti nam je vsa leta uspevalo, da smo organizira- li številne seminarje, razna pevska srečanja, okrajne in občinske pevske revije in tudi kadrovsko dobro za- sedli področna delovna mesta. Okrajno predsedstvo je prepriča- no, da se ni nikjer zataknilo«, vsi pa. ki smo odgovorni za delo na področju našega amaterizma, bi mo- rali vsak po svojih zmožnostin skr- beti za nadaljnji nemoteni potek te- ga dela. Predsedstvo okraj, sveta zveze kulturnoprosvetnih orffanizaoij Celje JOŽE VOLFAND OTROCI, TU NEKЈЕ JE MEJA (Nadaljevanje iz prejšnje številke) — Silvo, stopi sem! Dvanajstleten fant s svetlimi las- mi in hinavskim pogledom vzgojno zanemarjen. Mati se potepa okrog, zdaj je pijana tu, zdaj drugje. Z bratcem sta že več let tu v domu, a ju še ni obiskala. Stanuje v Celju, prvega sina je zanosila s tem, dru- gega z drugim ... Mati — to ni samo beseda. Mati — kaj otrok, ki je pre- živel vse svoje otroštvo v zavodih, ob večerih sanja o njej? Ali ne hre- peni po dotiku drobne, nežne, hra- pave, skrbne materine roke? Mari, dekle s črnimi lasmi, bodo- ča šivilja, se matere sramuje. Vlaču- ge ne mß.ra, matere pijanke noče. Gledal sem v oči, ki se prav gotovo mnogokrat z.akopljejo v blazino in skušajo izbrisati njeno podobo, a v notranjosti kličejo po mehki in než.- ni materini ročici. Božam te, dragi- ca, mirno zaspi. Takšnega večera ne bo. Saj ga ne more biti. A še najne- vrednejše izmed mater ne moreš so- vražiti. Rodila in dojila te je, danes gledaš v svet in živiš. Mati, ki je ena sama svetla podoba neizmerne lju- bezni in globokega razumevanja, ovenčana s poklonom čustev malih src, ki jim je podarila življenje. Prepodi vendar misel, otresi se je. Gledajo te, čakajo, Silvo je pred te- boj. Da, sem si rekel, ne smeš čutiti Z njimi, izkoristili te bodo, zagrabili bodo vso roko, ne samo palca. Za- vzeti te bodo na mah, trdnjava bo padla. Ko zgubiš trdna tla, si boš težko spet zgradil beton. Tega sem se v tfenutku zavedal. — Ja! Silvo, kdaj si se vrn\l do- mov? Vprašujem strogo, prebadam ga s pogledi. — Ob šestih. — Kdaj si končal s poukom? — Ob pol petih. Pogovor se nadaljuje. Vrsta deklet na eni preprogi, na drugi vrsta fan- tov. Marsikdo škodoželjno čaka na izid. Taki so! Privoščijo kazen. Če ho on stal v kotu, se bom jaz laže priliznil. Silvo odgovarja, da se je vozil s prijateljevim kolesom. Mo- ram ga kaznovati. Sem mar včeraj zaman opozarjal, da morajo po po- uku takoj domov? Če bi se potepa- li? Če bi se spajdašili? Če zanalašč izziva? Če, če... Kaj se ne bo pote- pal! Se mi nismo? Kaj ne bo uga- njal neumnosti! In jaz v njegovih letih? Kaj ne bo živahen! In mi tri- je? Vendar, tudi mene so vzeli v ro- ke? Vseeno, Jože, ne bodi prestrog- Mirno, a strogo še enkrat zabičam, kako in kaj, in mu dam zadnji opo- min. Stvar s tem zame še ni konča- na, niti zanj. V istem tonu nadalju- jem. — Ne bomo si_ prijatelji, ve bo šlo tako naprej. Kakšni vi, takšni mi. Stara, obrabljena pedagoška govo- rica, ki pa je še vedno učinkovita. Seveda, če jo človek resno vzame. Veka jih še oste je zaradi pozdrav- ljanja. Ko je to končano ... — Sedaj pa gor po brisače in zob- ne ščelke, pa brez besed. Dekleta na desno, na levo in po stopnicah. Mi trije t se držimo strogo. Doslednost — le ta ti prinese pri njih zmago. Omahovanje te pokoplje. Kmalu Brane in Veka pripeljeta iz spalnic otroke. Naenkrat dvigne Silvo roko in zatož.i Ivota, da se je v sobi pretepal. Priložnost za reha- bilitacijo je hitro izkoristil, malo prehitro. Zato samo nekaj zamom- Ijam, da se tožiti ne sme, in mu obrnem hrbet. Hočem, da ve koliko bije ura. Čeprav drugače ... Postavijo se v vrsto. Čudovita sli- ka. Dragee grize zobno ščetko, Fran- ci se z lončkom žoga. Vipotnik si iz brisače dela turban. Ivanka jo upo- rablja za krilo. Elica pridno bere knjigo. Kuka vleče Marinko za lase. Gal ščiplje male kar po vrsti. Vsak po svoje. V kopalnici govorjenje kot za stavo. Zato — najprej en rahel »tišina«.- Nič. Drugič močnejši. Vro- čekrvni nadaljujejo. Tretjič — če ne bo mir, boste stali, smrkolini nemar- ni.-Stopim k vrstamfl. Kot bi odre- zal. Vse stoji mirno. V kopalnici še nap-rej govore. Grem noter — glav- no besedo ima spet Silvo. Takrat mi kri zavre, in ga focnem. V trenutku sem zavrgel vse lepe teze v prepove- di telesne kazni in imel pred očmi Makarenka, ki je spoznal, da včasih brez klofute tudi ne gre. Zlasti pa pri naših otrocih, predvsem starej- ših, ki upoštevajo samo eno — silo, ki je nad njimi. Do te čutijo spošto- vanje. Zaskelelo me je nekaj v grlu in požrl sem grenko slino. Udarec ni bil močan, a udarec je, pa ga obrni, kakor hočeš. Nisem se spomnil na to, da mu še nisem rezal kruha, niti na to, da ga ne bi smel. Zabolelo me je, ker je bil to otrok, sicer že velik in prebrisan otrok, a vendar nekdo, ki ni nikoli občutil prijazne, stroge očetove besede, ne toplega nmterine- ga objema. Stapljal sem se z njego- vo dušo, potopil v njegovo hladno notranjost in pogledal tja zadaj... Pred tem in onim "otrokom se vije dolpa, dvanajstletna pot življenja v zavodih. Še najbolj urejen zavod bi mu ne mogel nuditi popolnega dru- žinskega občutja. Ni sam, otrok je mnogo. Vsak s svojo zgodbo. Neho- te mi je pred očmi vstalo Mihelči- čevo ravnilo, kjer je pisalo'z negoto- vo pisavo — Mihelčič Ivo, osnovna šola... Ne, jaz ne hodim v pomožno osnovno šolo, ne, jaz sem normalen — prebiram v mislih. Kolikokrat so potožili, češ, da jih drugi otroci za- frkavajo. Zrno krivice pade vedno IUI plodila tla ... (Se nadaljuje) Stran « CELJSKI TEDNIK Št. 31 — 7. avgusta 1964 Kdo jé ubil Martina Ivkoviča? Pred* petèlauskim senatom okrož- nega sodišea v Celju, ki mu je pred- sedoval sodnik BRANKO VERSTOV- SEK je bila v sredo in četetek obrav- nava proti bratom Jusufu, Husu in Taleju Hamulič; Halidu Mušicu ter Lenartu in Franju Ivkovič. Obto- žnica bremeni prvoobtoženega Ju- sufa Hamulič, da je 21. februarja letos v menzii podjetja »Vegrad« v Velenju med pretepom z nožem za- bodel MaHtna Ivkoviča, ki je takoj nato med prevozom v bolnišnico umrl. Ostalim pa obtožnica očita, da so sodelovali v omenjenem pre- tepu. Kaj se j(! dogajalo -usodineiga dne zvečer v menzi podjetja .>Veiprad« v Velenju? Kid'0 .govori resnico:* To sta bili v,pcaiŠanji, na kateri prva dva dni razprave inisiino dobili jas- nih odgovorov. Rđlzprava je bila namreč odložena, ker so bile glavne priče odsotne. Po item, ikar smo slišali na raz- pravi in po tom kar so izpričale g"lavne ipriče v preiskavi, .si ilahiko ustvarimo približino talko sliko po- toka traigienega dogodka: Usodnega ,petlka je skupina tera- cerjev podjetja »Granit« iz Sloven- s'ke Bistrice, v »kateri so bili tudi poikojni Martin Ivkovič m bratta Franjo ter Lenant Ivkovič, vsi trije iz okolice Čakovca. ijx)pivala rveis popoldne v memzi. Zvečer so prišli v menzo na večerjo tudi ibratje Ha- mn'Iiič in Halid Muišič. Jusuf je pri- šel prvi in je, (ko s€ je pričel pre- tep, že večer ja"!, imeditem ko so ostali trije čakali tpred okencem, kjer se je delila večerja. Talk rat sta prišla miimo okenca teraicerja Vinko in Štefan Vuk. Huso Hamulič je Vinika Vuka lustavil in iga grobo napadel, češ da ga je založil milici, da koc- ka. Viinko mu je mirno pojasmi'l, da on tega ni naredil in je odšel. Otme- njeni prepir je ¡alisal tudi Martin Ivkovič, ki je ravno tedaj še"! z Le- nartom mimo, ker Ma nameravala oditi domov. Hotel je jpomirjevalno vplivati in je dejal Husu, naj se ne prepira. Ta ipa iga je igrobo od- rinil, Pristoipiil je iše Lenart in pri- čel se je ipretep. Vmešala sta ,se še Tale 1er Halid in (prijeli eo za stole. Tedaj se je vmešal še Jusuf Hamn- 'lič, ki je .po ipripovedovanjoi neka- terih iprič imel v rokah nož. Lenart je to videl in je zavpil: *Dečtki čuvajte se, .nož ima!«. Na ita klic je pritekel še njegov brat, a bilo je že iprepozino, ker je bili medtem Martin že zalboden. Franjo je Jiu- sufa prijel za roki, ia ipa se mu je iztrgal in Iga tporezal po roki in Ob- raziu. Po pretepu so bratje Hamulič in Halid' odšli domov, kjer so bili aretirani. Oba dni obravnave je iprvoob^to- ženi Jusuif 'uporno zanikai. da Ibi on zabodöl Martina. Trdi'1 je, da on sploh ni imel noža, ravno ta,ko ipa da niso imeji moža niti njcjgovi brat- je in Halid. Med soočenji obtožen- cev med seboj in med njimi ter prisotnimi (pričami je prišlo do pre- cejšnjih iprotisilovij v izjavah in to celo (med izjavami samJih bratov Hamulič. Huso je zanikal, da bi se prepiral z Vin*kom Vukom, ^аг sta potrdila tudi njegova brata. Svoje izjave je spremenil med dvema so- očenjema, tako da je v soočenju z Jusofom 'priznal, da se je prepiral zaradi igranja, v soočenju s Tade- jem pa je to zanikal. Ko ga je sod- nik oipomnil na to, da je prej priz- nal, je dejal: »Jaz ne ,pravim ni- česar« in se vsedel brez dovoljenja sodnika na stol za obtožence. Zaradi takega poteka so obrav- navo morali prekiniti, ker g'iavni'h .prič, iki so videle, kako je Jiusnf za- ÌK>del Martina, niso mogli najti. Pri- hodnja obravnava ibo 29. in 30. sep- temibra. Razkrinkani tatovi Državni tožilec je pri okrožnem so- dišču v Celju vložil obtožnico proti večji skupini ljudi, ki so kradli usnje v tovarni »Konus« v Slovenskih Ko- njicah ali pa so ga od tatov odkupo- vali. KLINE DOMINIK iz Dobrove pri Slov. Konjicah, VILJEM ANDERLIČ iz Spodnjih Prelog, ALOJZ KVAS iz Dobrove, FRANC KOTNIK iz Draže vasi pri Ločah in STANKO ROBAR iz Draže vasi so bili zaposleni kot de- lavci v tovarni usnja »Konus«. V času od leta 1961. do 1963. so v tovarni ukradli večje količine usnja v skupni vrednosti 2 milijona 400 tisoč dinar- jev. Obtoženi so se dogovorili, da bodo v tovarni kradli usnje, ki jim ga bo potem razpečal EMIL TREFALT iz Spodnjih Zreč, trgovski pomočnik pri podjetju »Dravinjski dom«. Kradli so v skupinah in sicer sta največ po- kradla Kline in Kvas v vrednosti — preko 2 milijona dinarjev. Anderlič je tudi sodeloval pri večini podvigov, medtem ko sta ostala dva ukradla le manjše količine usnja. V tovarno so se splazili ponoči sko- ,zi luknjo v ograji ter nato po lestvi do odprtega okna skladišča. Tam so z usnjem napolnili vreče in se po isti poti vrnili. Usnje so nato skrivali pri kmetu IVANU POZEBU (ki je obtožen tudi prikrivanja), ali pa na domovih. Obtoženi Trefalt je pri enem takih nočnih podvigov tudi sodeloval in si- cer tako, da je stal na straži, medtem ko so ostali odšli v tovarno. Razen omenjenih so obtoženi še: VIKTOR BE VC, privatni čevljarski mojster v Celju, ALOJZ PLANINSEK, privatni čevljarski mojster v Ptuju KAREL FRIDRIH iz Zreč in FRANC ŠOLAR iz Šmarjete na Dravskem po- lju. Obtoženi so, da so od prej ome- njenih kupovali večje količine usnja, čeprav so vedeli, da je to ukradeno. L. S. POPRAVEK K POPRAVKU Na upravičeno zahtevo ponovno pojasnju- jemo vzrok, kako da je v 26. itevilki objav- ljena slika živine na paái bila pripisana avtor- ju teksta Janezu Severju. Uredništvo je imelo na razpolago fotografije tovariša Severja in tovariša Ravbarja. Objavili smo samo fotogra- fijo tovariša Ravbarja, a nam takrat pravi av- tor ni bil znan, saj je pisec sestavka foto- grafijo dobil v kombinatu brez navedbe av- torja. Tovarišu Ravbarju iz Celja se še en- krat opravičujemo. ceue V preteklem tednu je bilo rojenih 41 deč- kov in 30 deklic. POROČILI SO SE: Albin Kovač, uslužbenec iz Vrbja in Nemec Elizabeta, servirka iz Dobriše vasi. Miroslav Jazbinšek, zidar in Stanislava Regoršek, ku- harica, oba iz Celja. Stanislav Belak, strojni ključavničar iz Stor in Suler Silva^ uslužben- ka iz Celja. Anton Ocvirk, šofer in Antonija Divjak, oba iz Celja, luiopold Glešič, optik in Jera Emeršič, optik, oba iz Celja. Janez Rode, uslužbenec in Jožefa Gajster, uslužbenka, oba iz Celja. Alojz Pušnik, varilec iz Rov in Ma- rija Jug, uslužbenka iz Celia. Jožef Božičnik, .skladiščnik in Julijana Tomšič, delavka, oba iz Celja. Rudolf Mraz, delavec in Erika Le- skovšek, delavka, oba iz Celja. Franc Cer- nelč, elektrotehnik in Ivana Štuhec, učitelji- ca iz Maribora. Peter Meštrov, uslužbenec iz Celja in Magdalena Simonie, študent iz Ljub- ljane. UMRLI SO: Gorazd Turk, otrok iz Celja (3 tedne). An- gela Likeb, kmetovalka iz Založ (54). Marko Pavič, delavec iz Celja (31). Andrej Sibila, otrok iz Laškega (4). Janko Zupane, iz Skor- na (14). Edvard-Jožef Mlekuž, šofer iz Strmca (57). Franc Rakun, kmetovalec iz Varpolja (72). Rozalija Gorišek, gospodinja iz Dobja (66). Ivan Vale, upokojenec iz Laškega (66). laško V preteklem tednu sta bila rojena 1 dekli- ca in 1 deček. Smrti ni bilo. POROČILI SO SE: Franc Guzej, železničar iz Marija Gradca in Frančiška Fajdiga, šivilja iz Laškega. Martin Karnovšck, delavec iz Brez in Jožefa Kovče, poljedelka iz Brez. Franc Klopčič, rudar iz Belovega in Ivana Cater, šivilja iz Klenovega. Rudolf Lapornik, poljedelec iz Velikih Gra- hovš in Angela Planko, poljedelka iz Velikih Grahovš. šentjur pri ceuu V preteklem tednu ni bilo rojstev. POROČILI SO SE: Edvard Rebernak, delavec iz loke pri Žus- mu in Jožefa Kolenc, poljedelka iz Dobrine. Stanislav Grajžl, pečar iz Prožinske vasi in Elizabeta Kopinšek, delavka iz Pletovarja. Franc Jazbinšek, urar iz Botričnice in Mari- ja Cater, kuharka iz Botričnice. Jožef Jager, strojevodja iz Goričice in Antonija Jesenek, poljedelka iz Laške vasi. UMRLI SO: Terezija Zličar, gospodinja iz Ponikve (78). Franc Mastnak, poljedelec iz Boletine (77), žalec V preteklem tednu ni bilo rojstev. POROČILI SO SE: Jožef Cencelj, kovač iz Prapreč in Emilija Aleš, uslužbenka iz Prekope. Viljem Babic, tkalski mojster iz Prebolda in Erika Perko- vič, delavka iz (jomie vasi pri Preboldu. Vik- tor Lešnik, elektromonter iz Žalca in Renata Kosu, knjigovodkinja iz Šempetra v Savinj- ski dolini. Kari Gojznikar, mizar iz Pongraca in Martina Užmak, snažilka iz Griž. Rudolf Zadobovšek, upokojenec iz Ojstrega in Marija Breznikar, gospodinja iz Trnave. UMRLI SO: Janez Feldin, upokojenec iz Liboj (65). An- gela Krk roj. Kosec, gospodinja iz Zabuko- vice (64). Franc Kosmel, kmet iz Vrbja (83). mozirje v preteklem tednu sta se rodila 2 dečka in 1 deklica. POROČILI SO SE: Filip Mežnar, ključavničar in Ida Škrubej, frizerka, oba iz Crne na Koroškem. Viktor Divjak, šofer in Ivana Sterže, frizerka, oba iz Črne na Koroškem. Janez Voler, kmetova- lec iz Raduhe in Marija Sem, kmetovalka iz Raduhe. Justin Zavolovšek, kmet iz Florjana pri Gornjem gradu in Apolonija Zabojnik, de- lavka iz Mekinj. Stanislav Remšak, strugar iz Ljubljane in Ana Majko, pletilja iz Gornjega grada. Janez Hlačun, delavec iz Ljubije in Natalija Senica, kmetovalka iz Prihove. An- ton Bezovšek, kovač iz Bočne in Amalija Spende, šivilja iz Prihove. Reberšak Jožef, kmetovalec iz Lepe njive in Ana Goličnik, kmetovalka iz Smihela nad Mozirjem. Anton Gregore, delavec iz Lepe Njive in Terezija Atelšek, kmetovalka iz Brezja. Frančišek Kra- mer, delavec iz Ljubnega ob Savinji in Mari- ja Naraločnik, delavka iz Žalca. UMRLI SO: Anton Gaber, upokojenec iz Ljubije (65). Franc Kozar, prevžitkar iz Šentjanža (81). ' sevnica V preteklem tednu ni bilo rojstev. POROČILI SO SE: Dušan Flisek, strojni tehnik iz Sevnice in Jožefa Remih, administratorka iz Sevnice. Faik Terzič, šofer iz Ljubljane in Marija Ma- taž, natakarica iz Jelovca. Maks Koprivec, elektrovarilec iz Krmelja in Viktorija Stih, bolničarka iz Krmelja. Maks Poiane, strojni ključavničar iz Sevnice in Manica Cerne, uči- teljica iz Boštanja. Anton Ilaš, avtomehanik iz Gor. Radulj in Marija Küsters, servirka iz Kelheima. UMRLI SO: Marija Lubi, socialna podpiranka iz Lončar- jevega dola (67). Janez Gregorčič, zidar iz Lončarjevega dola (60). velenje V preteklem tednu so se rodili 3 dečki. POROČILI SO SE: Stefan Letonje, kovač iz Bočne in Marija- Magdalena Platovšek, kuhinjska pomočnica iz Šoštanja. UMRLI SO: Ivan Primožič, kmet iz Rečice ob Paki (67). Jožefa Trobina, zasebnica iz Družmirja (90). brežice v preteklem tednu je bilo rojenih 11 deklic In 15 dečkov. POROČILI SO SE: Anton Hrastnik, delavec in Ana Novak, go- spodinja, oba iz Šentlenarta. Jože Brumen, delavec in Anita-Elizabeta Podgoršek, polje- delka, oba iz Trnja. Ludvik Rezelj, uslužbe- nec LM iz Brežic in Anica Sepetavc, servirka iz Bukoška. Dušan Jovičič, strojni inženir iz Zagreba in Zdenka-Marija Zdolšek, arhitekt iz Crnca. UMRLI SO: Franc Urek, kmetovalec iz loč (52). Janez Gazvoda, osebni upokojenec iz Čateža (66). Skušek Frančiška, družinska upokojenka iz Loke (69). Slobodan Živčevski, ključavničar iz Džordže Petrovca (20). Mirko Skarika, vzdr- ževan iz Brd Progorja (68). Terezija Pangar- čič, socialna podpiranka iz Zakota (62). Ma- rija spec, gospodinja iz Brega (34). Marija Vodopivec, gospodinja iz Senovega (30). Jo- žefa BaSkovič, gospodinja iz vel. maleac (57). Vajencem višje nagrade Čeprav so se v zadnjih letih ne- nehno dvigali življenjski stroški in iudt osebni dohodki zaposlenih, so ostale vajenske nagrade že nekaj let na isti višini — 4,5 in 6 tisoč dinar- jev. To je bil tudi eden izmed vzro- kov, da se je vedno manj otrok, ki so končali obvezno šolanje vključevalo v uk in zaradi tega je nastala v ne- katerih obrtnih poklicih kadrovska kriza (peki, mesarji, čevljarji...). Da bi to stanje vsaj delno uredili, je svet za obrt pri gospodarski zbor- nici pred kratkim sprejel sklep da bo poslala gospodarska zbornica občin- skim skupščinam, delovnim organi- zacijam, zavodom za zaposlovanje in šolam priporočila, ki bodo vsebovala precej novosti v zvezi s sklepanjem novih vajenskih pogodb. Za kaj gre? V uk se vključujejo lahko vsi, ki niso končali 8. razreda osemletke, ker so imeli nezadostno oceno iz tujega jezika. Tisti, ki so končali obvezno šolanje v 7. razredu, se lahko vklju- čijo v Uk v večini obrtnih poklicev kot: kovači, kleparji, krojači, šivilje, mizarji, pleskarji itd. Tudi učenci s končanim 6. razredom osnovne šole se lahko vključijo v nekatere poklice,' ki so najbolj deficitarni pek, mesar, čevljar, dimnikar...). Te olajšave so prehodnega značaja in bodo morali kandidati vseeno opraviti pri matič- ni strokovni šoli dopolnilne izpite iz glavnih predmetov. Razen tega pa je sprejel svet tudi sklep, naj se povečajo nagrade va- jencev na minimalno 6,8 in 10 tisoč dinarjev. V deficitarnih poklicih pa naj bodo nagrade še višje, tako da bi vsaj delno uredili kadrovsko vpraša- nje. Razen tega pa naj bi obrtne or- ganizacije in zasebni obrtniki plače- vali vajencem tudi pot do doma ter stroške šolanja in internata. Stroške, ki jih bodo imele obrtne organizacije in obrtniki s povišanjem nagrad ter drugimi dajatvami vajencem, bodo upoštevali kot odbitno postavko prl odmeri družbenih obveznostL VEDNO VEČ ČLANOV Planinsko društvo Celje oskrbuje pet planinskih postojank — Frišau- tov dom na Okrešlju, Kocbekov dom na Korošici, Planinski dom v Logar- ski dolini, Mozirsko kočo na Golteh in Celjsko kočo. Kljub temu, da je turistična sezona že v največjem razmahu, je v vseh kočah na razpo- lago še dovolj prostora. V nekaterih pa med tednom skoraj ni obiska, ampak je zato več dela ob prazni- kih in nedeljah. Vendar je za razli- ko od prejšnjih let v povprečju pre- cej več turistov, kajti sezona se je pričela že v maju. Tako je imela Celjska koča do vključno meseca ju- nija 928 nočitev, od* tega skoraj po- lovico v januarju. Zanimivo je še, da šteje Planinsko društvo Celje tre- nutno 1.900 članov. Med njimi pa je skoraj polovico mladine. Računajo, da se bo do konca leta število moč- no povečalo. KRONIKA NESREČ Friderik Jamnik je padel na Ljubljanski cesti in se poškodoval na glavi. Vinko Mimik si je pri delu poškodoval le- vo roko. Ivan Zupan iz Teharja si je pri padcu s ko- lesom poškodoval levo roko. V Stenici pri Vitanju si je pri padcu po- škodovala nogo Frančiška Kušar. Franc Bezovšek iz Žalca je bil v pretepu ranjen na glavi. Leopold Recko iz Bukovja pri Slivnici si je pri delu z motorjem poškodoval roko. Alojz Cepin iz Sežane je v Celju na počit- nicah padel s kolesom in obležal nezavesten. Avgust Drekonja iz Ostrožnega si je pri padcu s kolesom poškodoval nogo. Renata Cernjak iz Homca pri Strmcu je padla in si ranila obraz. S kolesom je padla in si zlomila nogo Ana Jost s Krožne poti. V Hrastju pri Bistrici ob Sotli je padel Vincenc Černelič. Obležal je nezavesten. Inštitut za hmeljarstvo v Žalcu sprejme admistratorko. Pogoj: ustrezna izobrazba z najmanj 2-let no iprakso in ana- njem vsaj enega tujega jezika. Ponud'be sprejema kadrovsika komisija zavoda do 15. 8, 1964 OBVESTILO Olbve.ščamo potrošnike vode, ki se oskrbujejo iz celjskega vo- doovidnega omrežja, da je zaradi nastopajoče sušne dobe zmanj- šam dotok vode. Pritisk v vodovdnem omrežjn zadošča le za osikrbo nižjih prede'lov. Da bi zagotovili naj.nujnejiše količine vode vsemu prebival- sitvu prosimo, da vsak ipotrošnik, vključno industrija z vodo skraj. no ištedi in ne niporalblja pi'tne vode iz vodovodnega omrežja za '/a'livanje vrtov, ipranje avtomobilov in za igradnjo hiš. Plinarna-vodovod, Celje RAZPIS Razpisna komisija občinskega sodišča v Celju razpisuje mesto za pisarniškega referenta - pripravnika Pogoj: Dovršena gimnazija z višjim 'tečajnim izpitom ali njej ustrezna i/.obra/Jba, ali pa dovršena nižja'gimaiazija in praksa v p isa mišk e in iposllovanjiu. Plača se določa )po ipravillnilku. Prošnje kolkovane s 50 din državne talkse, življenjepisom te/ spričevalom o šolski izobraizbi, vložiti najkasneje do 51. avjgusta 1964. Razipisna komisija »Komisija za 'delovna raizmerja ipri obrtnem centru »Zarja« Žalec ra^ipisuje nasilednja prosta delovna imesta: 2 KVALIFICIRANA KLJUČAVNIČARJA ' 2 KVALIFICIRANA KLEPARJA 1 KVALIFICIRANEGA VODOVODNEGA INSTALATERJA, ter naslednja prosta učna mesta iz a: 2 STRUGARSKA VAJENCA 4 KLJUČAVNIČARSKE VAJENCE IN 2 KLEPARSKA VAJENCA. Prošnje poslati ma naslov: Obrtni center »Zarja« Žalec. Raizpis velja do zasedbe dtelovnih oziroma učnih mest. OBVESTILO! Cenjene potrošnike, dobavitelje in poslovne partnerje obveščamo, da se je obrtno podjetje URARSTVO-OPTIKA Celje, Tomšičev trg 4 s prodajalno OPTIKA Velenje, združilo s Trgovskim podjetjem CENTROMERKIR export j;— import Ljubljana, Trubarjeva 1 — 3 Se nadalje bo poslovna enota v zadovoljstvo, hitro in precizno izvrševala vsa popravila optične in urarske stroke ter Vas vabimo na ogled izpopolnjene zbirke ročnih ur svetovnih znamk ter bižuterije po konkurenčnih cenah. gt. 31 — 7. avgusta 1964 CELJSKI TEDNIK" Stran 7 OBJAVE IN OGLASI.. VABIMO VAS NA IZLETE: 1. TRST-BENETKE — dvodnevni avtobusni Izlet za delovne kolektive In organizacije. 2. Kombinirano 8-dnevno potovanje v OK- CIJO v septembru. Prijave do 15. avgusta 3. CARIGRAD-SOFIJA — 9-dnevno avlobus- po potovanje v oktobru. Prijave do 25. av- gusta. 4. WIG-64 — 3-dnevni avtobusni izlet na ogled cvetlične razstave na Dunaju. Prijave do 10. avgusta. 5. Pozor! V drugi polovici meseca septem- bra 5-dnevno avtobusno potovanje na znani ^)KTOBERFEST« v München. Prijave do 6. avgusta. 6. V oktobru 7-dnevno avtobusno potovanje na AŽURNO OBALO. Prijave do 20. avgusta. 7. 7-dnevni avtobusni iziel v BUDIMPEŠTO, PRAGO in DUNAJ. Prijave do 20 avgusta. 8. LONDON—ROTERDAM — 10-dnevno po- tovanje z vlakom;; prijave do 10. avgusta. 9. RIM—SAN MARIMO, 6-dncvno avtobusno potovanje. Prijave do 1. septembra. 10. PARIS! 7-dnevnu potovanje z vlakom in avtobusom na mednarodni salon gostinske in hotelske opreme v oktobru. Prijave do 29. av- gusta 1964. 11. Potovanje z vlakom in letalom v PARIS in LONDON v oktobru. Prijave do 1. septem- bra 1964. 12. PARMA — BOLZANO — MILANO — GENOVA — MILANO. 7- dnevna strokovna ekskurzija gradbenikov. Prijave do 15. avgu- sta 1964. 13. Z osebnimi avtomobili v RIM — NAPO- LI — SAN MARINO v oktobru. Prijave do 2. septembra, 14. BRNO — 6-dnevno avtobusno potovanje v septembru. Prijave do 12. avgusta. 15. Z osebnimi avtomobili v AVSTRIJO in CSSR! 6-dnevno potovanje v septembru. 16. 3-dnevno potovanje z letalom v Dubrov- nik in Sarajevo. Prijave do 18. avgusta 1964. 17. SLOVENSKA KOROŠKA — dvodnevno avtobusno potovanje za delovne kolektive in koroške borce. 18. PO PREKMURJU — tridnevni avtobusni Izlet. 19. SLOVENSKE GORICE — TRAKOCAN - dvodnevni izlet z avtobusom. 20. PLITVIČKA JEZERA CRIKVENICA — RIJEKA — dvodnevni avtobusni izlet. 21. PO ISTRI — dvodnevni avtobusni izlet. 22. PO DOLENJSKI IN BELOKRANJSKI — dvodnevni izlet z avtobusom. 23. PO GORENJSKI PREKO VRŠIČA NA PRIMORSKO — dvo in večdnevni avtobusni IzleU. 24. v KUMROVEC — enodnevni avtobusni IzIeH. Pred vsakim izletom obiščite podjetje KOMPAS — CEUE. Organiziramo kolektiv- na potovanja in izlete po Jugoslaviji in v inozemstvo z modernimi turističnimi avto- busi, z rednimi in posebnimi vlaki, ladjami obalne in rečne plovbe in posebnimi letali. KOMPAS CELJE posreduje prodajo vseh vrst vozovnic za železniški, letalski in pomorski promet. Kompas posreduje v najkrajšem ča- su nabave potnih listov, vizumov ter menja tuja plačilna sredstva in sprejema depozite. KOMPAS CELJE daje brezplačno vse pro- metne In turistične informacije, prodaja raz- glednice, zemljevide, spominske filitelistične znamke itd. Pred vsakim potovanjem se po- svetujte v poslovalnici. Se priporoča KOMPAS CEUE Tmniičev trg 1 — tel. 23-50 ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 8. do 15. avgusta 1964 Marjan Tiselj — veterinar, Celje, Savinjska 3-II (Savinjsko nabrežje) Telefü,i: 28-71 • KINO KINO »PARTIZAN« SEVNICA Od 8. do 9. VIII. 1964 — »VSO DOLGO NOC« — angleški film KINO »SVOBODA« ŠEMPETER Od 8. do 9. VIII. 1964 — »IMEJMO SE RADI« — ameriški barvni film Dne 12. VIII. 1964 — »HAJKA« — angleški film 13. VIII. 1964 — »SLAVCKOVA PESEM«, egiptovski film ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo dr. Drnovšku na Internem oddelku Celjske bolnišnice, za nje- govo hitro pomoč, ki jo je nudil v kritičnem primeru našemu očetu in ga rešil najhujšega. Enaka zahvala tudi vsem ostalim zdravnikom in strežnemu osebju. Družina Poznič, Celje, Ljubljanska cesta 58 0SMRL\1CA Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da Je v 82. letu starosti prenehalo biti plemenito srce naše zlate, dobre, skrb- ne ter nepozabne mamice, babice In prababice TEREZIJE OJSTERŠEK rojene Gotar Žalujoči: OJsteršekovI, Škorjatovi, Arličevi, Bošnakovi in ostalo sorodstvo © OBVESTILA OBVESTILO OBIRAVCEM HMELJA Za obiranje hmelja bo v letošnjem letu na ob.nočju celjskega zavoda za zapusiovanje de- liivc.-v potrebno 1.100 obiralcev hmelja in to za kmetijski kombinat Žalec — obrat Celje 500 obiralcev in za obrat Vojnik 61W obiralcev. J'i>GOJi: 1. Obiranje lahko opravljajo v prvi vrsti ženske. Niu¿e od obiraiccv naj ne bo mlajši od 15 le.. 2. /a vsak, po strokovnem navodilu obran škof hmelja znaša plačilo 100 dinarjev brez hrane, s hrano pa 80 dinarjev. (Lansko leto 65 dinarjev od škafa, a brez hrane 80 dinar- jev). 3. Obiralci morajo s seboj prinesti košaro In zadostno število vreč, v katere shranjujejo obrani hmelj. 4. Obiralci iz oddaljenih krajev imajo zago- tovljena stanovanja v skupnih ležiščih, loče- nih za ženske in moške. S seboj morajo pri- nesti eno odejo. Zagotovljena je prehrana v sledečih obrokih: — zajtrk: kava in 0,25 kg kruha, — kosilo: enolončnica (vedno z mesom) in 0,25 kg kruha, — večerja: mrzla ali topla. Dnevno prejme vsak obiralec 1 kg kruha. S seboj naj obiralci prinesejo posodo za hrano in žlico. 5. Obiralci ki bodo tu na stanovanju, mora- jo prinesti s seboj osebno izkaznico za za- časno prijavo prebivališča. 6. Žene, katere imajo otroke, naj te ne Jem- ljejo s seboj. 7. Delovne organizacije plačajo vsakemu obiralcu prevozne stroške za eno smer — pri- hod ali odhod. 8. Vsi obiralci bodo zavarovani za primer nezgode. 9. Za obiralce iz Vitanja in okolice bo za- gotovljen prevoz na delovna mesta in nazaj. Z obiranjem se bo predvidoma začelo okoli 14. 8. 1964 in bo trajalo 3 tedne. Eden obira- lec lahko dnevno nabere povprečno 13 škafov hmelja. To povprečje Je vzeto iz lanskega le- ta, katero se bo pa letos brez dvoma dvigni- lo, zlasti ker so bile vremenske prilike za hmelj ves čas ugodne. Interesenti ne zamudite ugodne priložnosti in se pravočasno prijavite področnim obratom kmetijskega kombinata Žalec — obrat Celje in obrat Vojnik. Zavod za zaposlovanje delavcev Celje • RAZPISI Stanovanjska skupnost »Otok« Celje razpisuje prosto delovno mesto: za vodenje blagajniških poslov, pomoč v računovodstvu in za vodenje admistrativnih poslov. Pogoji: Dokončana srednja ekonomska šola ali večletna praksa na omenjenih delih. Na- stop službe i. 9. 1964 oziroma po dogovoru. Pismeno prošnjo je nasloviti: Stanovanjska skupnost »Otok« Celje, Trubarjeva 55-a — pri- zidek. • PRODAM Skoraj nov italijanski otroški voziček prodam — tudi na ček. Celje, Ron kova 21. Manjše posestvo proda: Jurij Breznik, Celje, Lopata 28. Motorno kolo »Pretiš—Prima« prodam zaradi preureditve stanovanja (tudi na ček). Na- slov v upravi lista. Fiat 600 prodam. Naslov v upravi lista. Mlado kravo — brejo s tretjim teletom pro- dam. Naslov v upravi lista. Gospodarsko poslopje (20 X 8) primerno za preureditev v stanovanje, delavnico ali po- dobno — naprodaj v centru Savinjske do- line. Naslov v upravi lista. Hmeljarski koši naprodaj. Ivan Rak, Gotov- Ije — Žalec. Klavir prodam tudi na ček ali na obroke. Na- slov v upravi lista. Zelo lepo omaro — sedempredalno — ameri- kansko (Esche) prodam. Naslov v upravi lista. Ugodno naprodaj: 2 električna zvonca in dru- gi električni material, glinasta peč, moško kolo PUCH, okrogla mizica z dvema fotelje- na in pisalni stroj »Portable«. Celje, Trii- barjeva 13. Mizarski rezkalni stroj (Frezer) prodam. Na- slov v upravi lista. Prodam 6 tednov stare črne nemške ovčarje. Za osvežitev krvi zamenjam tudi tri mesece stare petelinčke (rotlenderje) za enake. Ce- lje — Cret, desno, barake pri mizarju Stuk- leku. Sobno pohištvo prodam ugodno. Mlinaric, Ce- lje, Hrašovčeva 3 (Polule). Štedilnik s pokrovom in predalom, kuhalnik na dve plošči s pokrovom, oboje v dobrem stanju, prodam, tudi na ček. Cena 25.000 din. Naslov v upravi lista. • KUPIM Hišo z vrtom kupim v Celju ali bližini. Pis- mene ponudbe na upravo lista pod šifro »2,000.000 do 3,000.000 di^«. Kupim bele mlinske kamne premera od 70 do 80 cm. Plahuta Franc, Pilštanj 35 — Le- sično. Kupim leseno uto. Turnšek Jože, Ločica 26, Polzela. • SLUŽBE Več skladiščnih delavcev sprejme takoj: »Pe- trol« Celje. Štiričlanska družina išče gospodinjsko pomoč- nico. Plača dobra. Jožica Mušič, Ulica 29. novembra 27 (popoldne). Sprejmem mlajšo upokojenko za gospodinj- stvo k 3-članski družini. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Lepa soba — center«. • STANOVANJA STANOVANJE Miada ekonomistka, mariborčanka, išče s 1. septembrom opremljeno sobo, po možnosti v zasebni hiši. Možna ugodna zamenjava s študentko. Gunžer Silva, Miklavčeva 15, Maribor. Za dijaka gimnazije iščem sobo pri dobri družini. Naslov v upravi lista. Stanovanje iiudim mlajši upokojenki za po- moč v gospodinjstvu. Naslov v upravi lista. Dve dijakinji iščeta ODrcmliono sobo. Naslov v upravi lista. Sprejmemo mirno in pošteno podnajemnico. Naslov v upravi lista. Poštenega sostanovalca sprejmem. Žabota Mar- ko, Miklavški hrib 2i. O RAZNO Matični mleček proizvajamo. Zahtevajte pro- spekte. Čebelarsko dništvo Gotovlje — Ža- lec. Iščem inštruktorja matematike za ekonomsko šolo. Naslov v upravi lista. Nudim priložnost gradnje na pritličnem zidu na kraju ob avtobusni in železniški postaji v Savinjski dolini. Več ugodnosti! Zaželena zakonca nad 40 let starosti — brez otrok. Naslov v upravi lista. • TURIZEM DAN HMELJARJEV V PREBOLDU V nedeljo 9. avgusta 1964 bo v Preboldu ve- lika prireditev Savinjskih hmeljarjev. V soboto 8. 8. bo ob 17. uri odprta turistič- na razstava v osnovni šoli v Preboldu. V ne- deljo 9. 8. pa bo ob 9. uri dopoldne šahovski moštveni brzoturnir pri bazenu v Preboldu. Popoldne ob 16. uri bo prlčetek hmeljarske povorke, do bazena, kjer bo folklorni nastop, nato ob sodelovanju vseh obiskovalcev izbira- nje najlepšega hmeljarskega para. Za veselo razpoloženje bo dobro poskrbljeno. VELIKO PRAZNOVANJE NA PLANINI PRI SEVNICI V soboto 15. In nedeljo 16. avgusta obiščite priljubljeno izletišče na Planini — Planinski grad, kjer bo 15. 8. ob 15. uri otvoritev raz- stave »Kozjansko v borbi« in taborni ogenj. V nedeljo 16. 8. bodo ob 10. uri nastopili združeni pevski zbori celjskega okraja in god- ba na pihala. Lepa prilika za izlet na Planino pri Sevnici in ogled prijaznega Kozjanskega. MEDNARODNI PLESNI TURNIR V VELE- NJU — PRIREJATA Turistično društvo in kotalkarski klub Ve- lenje prirejata v soboto 8. in nedeljo 9. av- gusta 1964 obakrat ob 20. uri na kotalkališču v Velenju. Sodelovali bodo plesni pari iz Av- strije, Holandije, Švice, Francije, Zahodne Nemčije, Italije in Jugoslavije. Turistično društvo in Kotalkarski klub Velenje priredita pod pokroviteljstvom Komunalne banke Velenje VELIKI MEDNARODNI PLESNI TURNIR ki bo v soboto in nedeljo, 8. in 9. avgusta obakrat ob 20. uri na kotalkališču na katerem bodo nastopali plesalci iz Avstri- je, Holandije, Švice, Francije, Zahodne Nem- čije, Italije in Jugoslavije. IZLETNIK Vabimo vas na naše izlete: 1. ZÜRICH-LONDON-PARIZ-MÜNCHEN — 9-dnevno potovanje z vlakom; 2. RIM-NEAPELJ-CAPRI-BENETKE-TRST 8-dnevno potovanje z vlakom; 3. PARIZ-NICA-MONTE CARLO-MILANO — 9-dnevno potovanje z vlakom; 4. DUNAJ — svetovna cvetlična razstava — 3 in 4-dnevna potovanja z avtobusom; ; 5. TRST-BENETKE — stalni 1 ali 2-dnevni izleti z avtobusi; 6. PO GORENJSKI-PRIMORSKI — 2-dnev- ni izleti z avtobusi za kolektive; 7. PLITVICE — 2-dnevnl izleti z avtobusi za kolektive; 8. KOROŠKA — eno ali večdnevni izleti z avtobusi; 9. PO ISTRI — dvodnevni izleti z avtobusi za kolektive; 10. PO DOLENJSKI — 2-dnevnl Izleti z av- tobusi za kolektive. IZLETNIK VAM NUDI: — organizacijo izletov in prevozov stro- kovnih ekskurzij z modernimi turističnimi avtobusi po domovini in v inozemstvo; — posredujemo vam nabavo potnih listov in tujih vizumov v najkrajšem času; — vršimo menjavo valut; — vršimo rezervacijo v spalnili vagonih in na JAT avionih, rezervacijah za letni od- dih; — v prodaji imamo avtokarte Slovenije in Jugoslavije, turisti-ne karte Slovenije ter avtobusne in železniške vozne rede. Poslovne prostore imamo v Celju na Tito- vem trgu, številka 3 pri Avtobusni poslaji. Telefon 28-41, poštni predal Ibi. Se priporočamo s« ceujena naročila. tli »TNlf rïi jr OBVESTILO »Občinska skpuščina Celje, oddéleM« I. Za'lcc. cena 230.000 din. Plačilo se mora izvršiti talko j po sklenMvi pogodbo. PodrotbTiejiše informû'Cijfe v pisarni Stanovanj skega siklada Žalec v. Zaleu. Stran Џ CELJSKI TEDNIK Ät. "51 — 7. avgusta 1964 ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT ODLIČNA BILANCA K zmagi ženske in remiju moške ekipe državne reprezentance v dvo- boju z bolgarskimi atleti v Ljubljani so v mnogočem pripomogli tudi celj- ski atleti in atletinje, saj so osvojili nie manj kot šest prvih, eno drugo in pet tretjih mest. Tej izvrstni bi- lanci pa so dodali še dva nova in en izenačen državni rekord. V spisek novih državnih rekorder- jev se je prvi vpisal Simo Važič, ki je v teku na 1.500 metrov izboljšal nekaj let stari Mugošev rekord. Novi najboljši jugoslovanski čas na tej progi pa jc 3:41.0. Poleg tega je Simo zmagal še v teku na 5.000 metrov s 14:16.6. Važič je v tej disciplini tekel samo na zmago; navzlic temu pa je pripomogel k novemu bolgarskemu rekordu. i Posebno doživetje je bil skok ob I palici, saj sta se poleg ostalih srečala j dva odlična rekorderja, Lešek in Bol- ' gar Hlebarov. Novo rekordno višino | obeh držav — 485 cm — sta prema- i gala Lešek v prvem, HlebarDv pa v j tretjem poskusu. Višino 491 cm pa je j zmogel le Lešek, in to v prvem sko- ! ku. Letvica se je sicer zamajala, toda j ostala je na svojem ležišču. Zatem so j letvico dvignili za deset centimetrov; j vendar poskus ni uspel. Pa drugič! ' Vse kaže, da je Lešek našel šele zdaj i primerno palico, ki je bolj trda kot prejšnja. In tretji rekord — dosegla oziroma izenačila ga je Stamejčičeva v teku na 80 metrov čez ovire s časom 10.8 sekunde. Razen tega je Draga tokrat drugič premagala šest metrov ter s 607 cm pri skoku v daljino zasedla drugo mesto. Največ dela na dvoboju je imela Marjana Lubejeva, saj je nastopila razen v štafeti še štirikrat. Osvojila pa je eno prvo — v teku na 100 me- trov s časom 12.0 — ter tri tretja mesta: 80 m čez ovire — 11.3, skok v daljino — 590 cm ter tek na 200 m 24.6. Za izredno prijetno presenečenje je poskrbela Nataša Urbančičeva, saj je tokrat premagala ne samo Ka- čičevo, marveč tudi obe bolgarski' tekmovalki. Njeno prvo mesto v me- tu kopja z odličnim rezultatom 48.02 metra je razveseljivo in optimistično hkrati, saj napoveduje novih uspe- hov. Na dvoboju sta nastopila še Brod- nik in Vi vod; oba sta zasedla tretji mesti in sicer v teku na 110 m čez ovire s 15.3, drugi pa pri skoku v vi- šino s 195 cm. Skratka, bogata bira cel.iskih atle- tov na dvoboju- z Bolgarijo! M. B. DINAMO V CELJU Jutri, v soboto, 8. t. m. bodo v celjskem mestu gostovali rokometaši Dinama iz Pan- čeva, igralci, ki so nekajkrat osvojili naslov državnega prvaka. Srečanie z ekipo ZRK Celje bo ob 18. uri na igrišču ob Kersnikovi ulici. ČASTNO TRETJE MESTO Te dni se je v Ljubljani končalo letošnje republiško prven.stvo mladincev v vaterpolu. Med številnimi ekipami so sodelovali tudi mladi igralci celjskega Neptuna, ki so dosegli častno tretje mesto. Uspeh je izredno pomem- ben zavoljo tega, ker so Celjani nastopili z novo ekipo, brez izkušenj. Navzlic temu so pokazali lepo igro in iako premagali celo vr- sto krani-skega Triglava. Prav lepo priznanje pa je dobil tudi mlMI Lepetič, saj se je iz- kazal kot eden najboljiih mladih vaterpoH- stov. Cf^liska ekina Nentuna Je v posameznih sre- i'aniîh doscela na.«lednfe rezultate: Neotun— Ljubljana 2:8. Neptun—Renče 9:4, Neptun— Trirvim srečanjem v drugi zvezni igi? — Zelo dobro. Igralci se zaveda- jo, da sprejemajo v goste ekipo, ki se očitno zavzema za osvojitev pr- vega mesta in za ponovni povratek v prvo zvezno ligo. To pa pomeni, da bomo sprejeli izredno močno in renomirano enajstorito, ki bo sto- rila vse, da bi iz te in vseh ostalih tekem dobila največ. Spričo vsega tega se bo naše moštvo zavzelo, da bi doseglo časten rezultat. Igralci se bodo borili in dali od sebe vse. Da bi jih tudi psihično pripravili na ta pomemben dvoboj, jih bomo za dva dni pred tekmiT poslali v nek kraj izven Celja. Tako se bomo izognili radovednosti in pritisku ne- katerih ljudi na igralce. — Čuje se. da je prišlo do neka- terih sprememb tudi* v upravi dru- štva. Je to res? — Da. Tako je predsednik dru- štva. Franjo Lubej zaradi drugih obveznosti zaenkrat prepustil pred- sedniške skrbi podpredsedniku Iva- nu Pleterskemu. Ne glede iia to spremembo, ki je trenutnega znača- ja, je tov. Lubej ostal predsednik društva. — Kdaj se bo začela nedelj sika tekma? — Predtekma pionirjev Maribora in Kladivarja bo ob 15.45, glavna tekma pa bo 16.45. To tekmo bo so- dil tov. Rukavina. M. B. Do 10. septembra Upravni odbor Okrajne zveze za telesno kulturo je na svoji zadnji seji razpravljal o zaključku tako imenovane druge etape pionirskih iger »telesno kulturo mladini«. Kot je znano, bo slavnosten zaključek te dejavnosti ob dnevu jugoslovan- skih pionirjev, konec septembra le- tos. Ta dan ali že pred tem naj bi v vseh občinah na slavnosten način razglasili rezultate dela in tekmova- nja pionirskih odredov oziroma šol- skih športnih društev, pa tudi oce- ni,li dejavnost, ki so jcTv tem času pokazale telesnovzgojne organizaci- je. Z razglasitvijo rezultatov naj bi najboljše organizacije v tej akciji tudi primerno nagradili. Da bi tudi v okrajnem merilu da- li zaslužena priznanja najboljšim, je Okrajna zveza za telesno kulturo na- menila dva milijona dinarjev za na- grade, razen tega pa bo pozvala tudi ostale organizacije, ki so prav tako zainteresirane na uspešnosti akcije, da prispevajo svoje zneske. Seveda pa gre zdaj za določitev vrstnega reda najboljših organizacij v posa- meznih občinah. Po predlogu Okraj- ne zveze za telesno kulturo bi mo- rale občinske zveze za telesno kul- turo to nalogo opraviti najpozneje do 10. septembra in .takšno poročilo poslati okrajnemu forumu za teles- no kulturo, da bi ga do dneva sve- čanosti še preveril in določil končni vrstni red. Tako stojijo občinske zveze za te- lesno kulturo v okraju pred odgo- vorno nalogo, saj bodo morale oce- niti delo ne samo zaradi tega, da za- dostijo sklepu okrajne zveze za te- lesno kulturo, ki namerava nagradi- ti najboljše organizacije v posamez- nih občinah, marveč tudi za to, da same ocenijo to aktivnost na svojih področjih in da prav tako izberejo nagrajence. Zakaj samo nas? Glave so tiščali skupaj in brali. Brali pozorno, ugibali zmajevali z cjlavo in negodo- vali. " — Pa zakaj so se spravili sa- mo nil -las, zakaj vidijo samo ti- slc do!ia:;e, ki gredo na naš ra- čun,, na račun kvalitetnega no- goriinta? Mav bi ne bilo prav in pošteno, ic. bi enkrat napisali •udi o Lem. koliko prejemajo nekateri afleti in morda še dru- gi jportn;l;i v Celju. Opomba uredništva: pripom- b^i ni tako neu les. va. Upamo da bomo z razumevanjem vseh prizadetih uprav športnih dru štev v Celju, odgovorili tudi na to vpraianje kolikšne so šti- pendije, hranarine in ostale po moči, ki jih prejemajo aktivni tekmovalci in kolikšne so na- grade, ki jih vsak mesec dobijo trenerji, inštruktorji in drugi strokovni sodelavci. Dopis^ s takšnimi vprašanji in prošnje za odgovore bomo te dni posla- li vsem ifelesnovzgojnim orga- nizacijam v celjski občini in jih prosili za točne podatke. Mi jih bomo za tem objavili in tako odstranili vsa ugibanja o milijo- nih in podobnih astronomskih zneskih. NOGOMETNI TRENERJI Pod okriljem in v organizaciji ce>itra za vzgojo strokovnih kadrov pri Okrajni zvezi za telesno kulturo v Celju se je na začetku ted- na zaißl v gozdni šoH v Mozirju dvanajst- dnevni seminar za nogometne trcncrje. V šoli sc jc гЂга1о enajst kandidatov, kar jc v pri- merjavi s prijavami zelo malo. Prav zaradi tc;'a bodo skušali prihodnji teden prostor za- sesti še s kandidati za atletske sodnike. Cc i- ter je namreč povabil na krajši, tridnevni se- minar vse, ki bi radi postali atletski sodniki. NOGOMET IN ODBOJKA NA GOMILSKEM Telovadno društvo Partizan na Gomilskem je priredilo v soboto no- gometno, v nedeljo pa odbojkarsko tekmovanje. V nogometu so tekmo- vale ekipe Polzele ter Gomilskega A in B, v odbojki pa Braslovče, Šem- peter in Gomilsko. Rezultati: NO- GOMET: 1. Polzela, 2. Gomilsko A in 3. Gomilsko B; ODBOJKA: 1. Go- milsko, 2. Braslovče, 3. Šempeter. SEVNIŠKI STRELCI NA PRVENSTVU Občinski strelski odbor v Sevnici je konec prejšnjega meseca organi- ziral občinsko prvenstvo v strelja- nju z malokalibrsko in vojaško pu- ško za ekipe in posameznike. Tek- movanje je bilo na strelišču v Krš- kem. Vsako ekipo so sestavljali po štirje strelci. Prvenstva pa so se udeležili tekmovalci iz Gozdnega o- brata Sevnica, Kopitarne in Mizar- ske zadruge Sevnica. Z malokalibrsko puško so streljali vsi udeleženci tekmovanja, ki so jih ocenjevali tudi ekipno; najboljših šest strelcev teh cl^p pa se je za tem borilo šc za naslov občinskega prvaka v streljanju z vojaško puško. Doseženi so bili naslednji rezulta- ti: BKIPK: 1. SI) Stil. mizarske za- druge 715, 2. SD Heroj Marok, gozd- ni obrat Sevnica 578, 3. Kopitarna Sevnica 550 krogov. Najboljši posamezniki v strelja- nju z vojaško in malokalibrsko pu- ško pa so bili: 1. Stane Budna (Stil) 212 krogov z MK ter 217 krogov z vojaško puško, 2. Tone Flajs (Stil) 204 z MK in 152 z vojaško, 3. Alojz Znidaršič (Stil) 168 z MK in 149 z vojaško, 4. Ivan Novak (Heroj Ma- rok) 176 z MK in 123 z vojaško, 5. Ernest Plazar (Heroj Marok) 181 z MK in 105 z vojaško itd. Važič in Lešek, rekorderja in letos — olimpijca hkrati Razpis Kadrovska komisija pri DS podjetja ŽELEZARNE ŠTORE razpisuje za šolsko leto 1964/65 naslednje štipendije: 2 za študij na fakulteti — odsek za metalurgijo 2 za študij na fakulteti — odsek za strojništvo i za študij na fakulteti — odsek za elektrotehniko — oddelek za šibki tok 1 za študij na fakulteti — odsel^za elktrotehniko — oddelek za jaki tok 1 za študij na medicinski fakulteti — oddelek za stomato- logijo 1 za študij na medicinski fakulteti — oddelek za splošno medicino 1 za študij na ekonomski fakulteti 1 za študij na pravni fakulteti v Ljubljani 1 za šolanje na srednji šoli za zobotéhnìko 2 za šolanje na kemični srednji šoli v Rušah 2 za šolanje na gradbeni srednji šoli v Celju 5 za šolanje na metalrškem odseku TŠ v Ljubljani 2 za šolanje ш elektro odseku TŠ v Ljubljani — oddelek za šibki tok 2 za šolanje na šoli za tehnične risarje v Ljubljani. Kandidati morajo vložiti pismene prijave najpozneje do 25. avgustu 1964 na Ikadrovs^ki sektor Železarne. Prošnji za štipen- dijo je priložiti: — živiljenjepiis kandidata, — overjen prepis zadmjeiga šolsikega .sipričeva'la, — potrdilo o premoženjskem stanju staršev. — potrdilo o prejemanju otroškega dodatka. ' 81 učencev v poklicne šole iza kovinsiko in eldktro stroko. Prednosti imajo študenti višjih /letnikov 'navedenih šoj. Ob cna:kih ipagojih imajo pri izbiri iprdnost otroci članov ikoleiktiva železane Štore, otroci borcev NOV in žrtev fašističnega nasilja. , , ; Obenem ponovno razpisuje prosita mesta za viključevanje v uk Kandidati morajo Imeti zaključeno osemletko. Prijave dosta- vite kadrovskemu sektorju podjetja s pri'loženim kolkom za 50 d i n i n : •**' ^ — zadinje šolsko s(pričevalo, ■ — izpisek iz rojstne matične iknjige, VJ — Tasitnoročno napisan življenjepis, Ћ — potrdilo o prcmoženjslkem stanju staršev, — pü'trdilo o prejemanju oitroškega dodatlka. Učenci pokli-cne šobe bodo prejemali učne nagraide oz. šti- pendije po pravilniku delovne organizacije. ' »DINOS« poslovna enota Celje sprejme takoj ali po dogovoru v redno delovmo razmerje avtomehanika in v občasno zaposlitev za nà>kup papirja široke potrošnje v me- stu osel*o z voziuiiškim dovoljenjem za moped. Moped na razpo- ilago. Osebni dohodiki po pravilniku podjetja odinosno po dogovoru. Prijave sprejemu vDiiios« poslovna enota Celje, Resljeva 8. ŽIVLJENJE V ŠTEVILKAH CELJANI SO ŽEJNI Leta 1956 so iztržili v celjskih gostiščih 482,471.000 din, lani pa že 2.008,316.000 din za pijače. Pred osmimi leti so Celjani popili 7.080 hI vina, lani 8.118 hI. Takrat je steklo po grlih 197Jjil piva, Zjdaj že 8.122 hI. Bolj čudno pa je to, da si vse bolj privoščijo še Žgane pijače. Takrat so posrkali 860 hI žganja, lani pa kar 1.173hl; poleg tega pa še 283 hI ostalih žganih pijač, lani pa 1.203 hI. Vse- kakor je žeja vse večja, saj so leta 1956 spili 1.961 hI mineralne vode, lani 3.543 hI. Celjani pa so segali vse bolj tudi po ostalih brezalkoholnih pijačah, saj so jih takrat popili samo 458 hI, lansko leto pa že 2.434 hI. Ali so Celjani bolj žejni? Morda! Vsekakor pa to pomeni, da jih je več, da se razvija turizem, da prihaja v naše Celje vedno več ljudi. Pa tudi to, da komisije za hoj proti alkoho- lizmu še ne bodo tako hitro br^z^igl^ L B. . ^ št. 31 — 7. avgusta 1964 CELJSKI TEDNIK Stran 9 ROMAN - SLIKANICA - HUMORESKA - ROMAN - SLIKANICA - HUMORESKA - ROMAN - SLIKANICA - HUMORESKA - SKRIVNOSTNA POSTELJA 2 Nisem vedel kaj naj počnem. Knjige nisem imel in bil sem ves obupan, kajti vedel sem, da bom do jutra razmišljal o vsem mogočem in ne- mogočem, kar bi se mi lahko pripetilo. Spomnil sem se, da bi lahko, ker je bila soba zaradi me- sečine, ki je sijala skozi okno, svetla, štel pred- mete V njej in pazil, kakšne misli se mi bodo ob tem porajale. Slika, okrasek, celo kos po- hištva lahko pogosto prebudi stare spomine. To- da kmalu sem, ugotovil, da sploh ne morem mi- sliti. Vse, kar sem lahko počel, je bilo to, da sem brez misli štel predmete v sobi. Postelja, v kateri sem ležal, je bila stara postelja s štiri- mi stebri, zelo nenavadna za Pariz tistega časa. Na vrhu je bil kos blaga, ki je predstavljal stre- ho, obrobljen z resami. Z obeh strani sta se spuščali zavesi, ki sta ob vzglavju prosto padali. To je bila tista nezdrava vrsta postelj, ki so jih naše babice tako cenile. Potem je bil tu še umivalnik, dva stola in gu- galnik z umazanim pregrinjalom. V enem kotu je bila stara razmajana omara poleg nje pa raz- majana mizica V vsej sobi je bila samo ena slika, s katere me je gledal neki stari vojščak, ki je imel na glavi visok španski klobuk s petimi peresi. Mo- žak je gledal gor in tako se je tudi moj pogled obrnil navzgor. Videl sem samo temen strop po- stelje. Pogledal sem zopet sliko. Peresa so bila zelo dolga, tri bela in dve zeleni. ' Toda, kaj je s peresi? Vedno manj jih je?' Izginila so! Zdaj še klobuk! Kakšen predmet je to, ki zakriva polovico možakarjevega obra- za? Ali sem nor? pijan? Ali sanjam? Se res vrh postelje spušča — v vsej svoji dolžini in ši- rini — prav počasi, enakomerno, tiho naravnost name, ki ležim pod njim? Kri mi je zledenela. Mrzel pot me je oblil. Zopet sem obrnil glavo proti sliki, da bi po njej ugotovil, ali se vrh po- stelje res pogreza. O, groza! človekov obraz s slike je izginil, rese, ki so krasile strani postelje so bile že zelo nizko. Še vedno sem brez diha opazoval. Gledal sem, kako je vztrajno in počasi — zelo počasi — izginil še preostali del voja- kove podobe na sliki, nato še okvir pod njim in potem cela slika. Bolj in bolj, niže in niže, ne da bi se ustavil vsaj za trenutek. V nosu sem že čutil smrad po prašni zavesi. V tem trenutku, prav zadnjem trenutku, me je naravni nagon po samoohranitvi osvestil in premaknil sem se — ravno še ob pravem času. Samo še toliko prostora sem imel, da sem se obrnil in odkotalil na tla. Ko sem brezšumno padel, sem se udaril ob stranico morilske strehe. Ne da bi si opomogel, ne da bi si obrisal mr- zel pot z obraza, sem vstal in opazoval pogreza- joče se streho. O, groza! Saj nisem mogel od- vrniti pogleda. Vse svoje življenje sem imel v tem trenutku v očeh. Streha se je sedaj tako približala postelji, da ne Ш mogel niti prst po- staviti med njiju. Tipal sem stranice strehe in ugotovil, da je tisto, kar se mi je od spodaj zdel kos blaga, bila debela široka zimnica, ki jo je zakrivalo dekorativno blago. Štirje stebri so bili sedaj čisto goli. Na sredi stropa nad posteljo je bila odprtina, iz katere je prihajal ogromen lesen vijak. Morilski mehanizem je deloval kot stiskalnica; premikal se je brez šuma in tudi iz sobe, odkoder je prihajal, ni bilo slišati niti glasu. Ko sem si malo opomogel, sem pričel raz- sodneje premišljevati in takoj sem doumel mo- rilski naklep mojih gostiteljev. Tista kava, ki sem jo tako naglo izpil, je bila zastrupljena. Kakšen norec sem bil, da sem zaupal dvema kriminalcema, ki sta me hotela umoriti zaradi priigranega denarja! Koliko takšnih nesrečne- žev je spalo v tej postelji in nihče jih ni več videl ne slišal! Stresel sem se ob tej misli. i Potem, ko je streha ostala na posteljij okoli deset minut, se je začela počasi dvigati.^ Tisti, ki so jo upravljali so mislili, da je opravila svojo nalogo. Ko je dosegla strop, je zakrilaj luknjo in vse je bilo videti spet navadno — stai rinska postelja in nič drugega. | Po dolgem času sem bil spet sposoben pre- makniti se. Vstal sem, se oblekel in začel pre- mišljevati, kako naj se rešim iz te hiše moril- cev, kajti ob najmanjšem šumu bi prišli in me ubili, ko jim že ni uspelo zadušiti me. Ali sem že naredil kakšen hrup?! Ne! Sicer bi že bili pri vratih. Nobenih korakov ni slišati. In tisti zaboj, ki sem ga izvlekel izpod postelje! Kar streslo me je ob misli kaj je lahko notri! Misliti na pobeg skozi vrata je v vsakem pri- meru pomenilo blaznost. Edino, kar mi je pre- ostalo, je bilo okno. Splazil sem se do njega. Soba je bila v drugem nadstropju in okno je gledalo na stransko ulico. Dvignil sem roko, da bi odprl okno zavedajoč se, da vsa moja varnost zavisi od njega. Najmanjši šum bi me lahko izdal. Prav počasi in po tihem sem odprl okrno. Trajalo je celih pet minut — pet ur se mi je zdelo. Uspelo mi je in to brez šuma, kot kak- šnemu rutiniranemu vlomilcu. Pogledal sem na cesto in ugotovil, da je bilo previsoko za skok; toda ob oknu se je spuščal žleb s strehe in ko sem ga zagledal, sem vedel, da sem rešen. Stegnil sem že npgo skozi okno, ko sem se spomnil robca z denarjem. Lahko bi ga bil pu- stil, ker ga res nisem potreboval, a odločil sem se, da bom oropal kriminalce, lastnike hiše zlo- činov za ta denar, kot sem jih oropal za svoje truplo. Zato sem šel nazaj k postelji, vzel robec izpod blazine in si ga s kravato privezal okoli pasu. Ravno ko sem ga dobro privezal, se mi je zdelo, da slišim dihanje pred vrati. Kar mraz me je spreletel. Nič! Mrtva tišina! Samo nočna sapica je mehko zapihala skozi okno v sobo. Naslednji trenutek sem se že trdno oprijemal žleba. Lahkotno in tiho sem zdrsel na cesto in se takoj zatekel na najbližjo policijsko postajo. Za- čel sem pripovedovati zgodbo v naglici in slabi francoščini. Kapetan mi najprej ni verjel, toda kmalu je spremenil mnenje in še preden sem končal svoje pripovedovanje je vstal in poklical šest ljudi ter jim velel naj vzamejo še orodje za vlamljanje. šli smo skozi grozeče tihe ulice. Okrog hiše smo postavili straže. Na enem oknu se je za- svetila luč. Skril sem se za enega od policajev in kapetan je zaklical: »V imenu zakona odpri- te!« Nekdo je prišel po stopnicah dol in odprl vrata. Skozi vrata je pokukal bledi in na pol oblečeni natakar. — Rad bi govoril z Angležem, ki spi v tej hiši. — Odšel je že pred nekaj urami. — Njegov prijatelj da, on pa je ostal tukaj. Peljite me v njegovo sobo! — Prisegam ... — Prisegam, ga je prekinil kapetan, da je spal tukaj, a vaše postelje mu niso ugajale, niso udobne, zato se je prišel k nam pritožit. Rad bi videl njegovo posteljo! Poklical je enega svojih mož in mu velel naj zveze natakarja. Tudi vse ostale v hiši smo ujeli, »starega vojaka« med prvimi. Ko sem pokazal policajem sobo, v kateri sem doživel to grozljivo zgodbo, sva se s kapetanom povzpela V prostor nad njo. Vse je izgledalo nor- malno. Kapetan je začel trkati na različnih me- stih poda in kmalu odkril mesto, ki je ob trka- nju votlo donelo. V nekaj minutah so prinesli luč in pod je bil razkopan. Gledali smo v veliko odprtino, v kateri je bil mehanizem, ki je premi- kal streho postelje. Kapetan je velel svojim mo- žem naj spravijo mehanizem v pogon, midva pa sva šla dol. Videla sva pogrezajočo se streho, toda tokrat se spuščanje ni odvijalo tako brez- šumno. To sem povedal kapetanu. — Moji ljudje delajo to prvič in nimajo to- liko prakse, kot ljudje, katerih denar ste vi si- noči dobili. Kako pretresljiv pomen je imel njegov od- govor! No, in sedaj sem pri kraju svoje zgodbe. »Stari vojak«, ki je bil lastnik igralnice, je bil pred leti odpuščen iz vojaške službe, ker je kra- del. Tudi ženska, ki je pripravila kavo in cro- upire sta bila vpletena v zadevo. Sam bog ve, koliko nesrečnikov je izgubilo življenje v tisti postelji! Vsi trije so bili obsojeni. Jaz pa sem bil za nekaj casa oseba, o kateri se je v Parizu največ govorilo. Nikoli več nisem igral »Rouge et Noir«. Ze- lena miza me je vedno spomnila pogrezajoče se strehe, katere edini namen je bil, da me zaduši v tišini temne noči. Konec \aj$kromnejši meščan To je bila ideja izdajatelj- skega sveta lista (pravzaprav njegovega predsednika) in re- dakcija jo je z navdušenjem sprejela. Pa niti ni bila slaba: natečaj za najskromnejšega prebivalca našega mesta. Razpisana nagrada 50 tisoč dinarjev in poziv: »Razen sebe lahko predlagate tudi svoje prijatelje in znance« — sta iz- zvala v mestu pravo burjo. Na ta račun so nastajale šale. V sindikalnem svetu so celo zastopali mišljenje, da bi bilo potrebno priporočiti sindikal- nim podružnicam, da bi pred- lagali svojega naskromnejšega člana, ker je ravno skromnost vrlina, ki bi inorala krasiti vsakega člana sindikata. Od tega predloga pa so odstopili, ker bi bä po običaju spet de- legiran predsednik, ki pa je najskromnejši ravno na pod- ročju sindikalnega dela. Z natečajem se je zgodilo ti- sto, česar se je redakcija bala: interes je bil vzbujen, toda s predlogi so ljudje čakali na zadnji trenutek. Redakcija^ je sicer razpolagala z desetemi predlogi, toda med njimi ni bilo resnejšega kandidata. Ta- ko so predlagali profesorja Zdravkoviča. Kot dokaz skromnosti je bilo navedeno tole: Njegov brat — dvojček je pomembna osebnost v Beo- gradu, a on tega nikoli javno ne omenja ... Nikoli ga nobe- den ni videl v kavarni... Ta predlog bi mogoče zasluzil več pozornosti, da ni dobil Uri pripornb na profesorjev ra- čun: profesor nikoli ne govori o svojem bratu — dvojčku, ker mu je nevoščljiv, da je toli- ko dosegel, medtem ko je on ostal le profesorček v provin- ci. — V kavarno pa nikoli ne gre, ker je preveč skop. Poslali so tudi predlog za le- po lekarnarko Ljiljo, ker je v mestu niso nikoli videli na- šminkane, čeprav bi s tem še povečala svojo lepoto; prav tako je odbila, da hi šla na tekmovanje »lepotice lepotic«, čeprav je prišla v ožji izbor. No, Dragica, ki je bila član ži- rije, ni mogla, v interesu res- nice seveda, molčati ob tem predlogu: Ljilja se ne šminka, ker njeno lice ne prenese no- bene šminke; poziv za izbor »lepotice levotic« pa ni odbila iz skromnosti, ampak zato, ker je bil ravno takrat njen fant v vojski ter ji je zagrozil, da pretepe ko vola, če bo samo pogledala iz mesta. Tako je ostalo do zaključka natečaja le še teden dni. Žiri- ja se ni mogla ogreti za no- ben predlog. Kaj če najskrom- nješega meščana sploh ne bo! Ali to pomeni, da ga mesto ni- ma? ... Mestu se bodo smejali vsi tisti, ki so mu prej zaradi čudovite ideje zavidali... No,\ dva dni pred zaključ- kom, ico so se mnogi odgovor- ni ljudje že prijemali za glavo, a neodgovorni zlobno nasmi- hali, so le našli rešitev: tova- tovariš Srba, direktor gradbe- nega podjetja. Razlogi: tova- riša Srba, direktorja gradbe- dva tisoč dinarjev poviška za zvišanje življenjskih stroškov; tovariš Srba hodi vedno na- ravnost in skromno kot dekli- ca in gleda vedno le predse: tovariša Srbo ni mogoče niko- li videti v kavarni! Žirija je pravočasno objavi- la izid natečaia. V mestu so to komentirali na različne nači- ne, dokler ni vse utihnilo. Mesec dni po tem je tovari- ša Srbo srečal njegov sošolec in mu čestital k nagradi. »Nehaj, prosim te... Smeš- no... Da bi jaz bil skromen? Hm! Odbil sem povišek, ker bi moral dobiti višjo nagrado; ko hodim po mestu, gledam predse — bratec, jaz sem ven- dar kratkoviden ... Kar pa se tiče kavarne: seveda ne hodim vanjo, ker vsak dinar sprav- ljam ,za Fiat 1300.« »Pa zakaj tega nisi povedal tovarišem?« »Saj sem jim povedal. Oni pa so mi odgovorili: »Zadolžili smo te, da boš izbran za naj- skromnejšega meščana, razu- mi vendar!« stran 10 CELJSKI TEDNIK Št. 31 — 7. avgusta 1964 mohoriCeva slatim POLETNA PIJACA KMETOV IZ OKOLICE ZBELOVE V oluHici svet<»vno znane Rogaške Slatine Je več vrelcev, ki so jih včasih izkoriščali. Zelo sta bili znani kostrivniška in gaberni- ška voda, ki so ju .še pred par leti polnili v steklenice. Toda pred prvo svetovno vojno je bila zna še ena, slatina, na katero pa so se- daj pozabili. To je Mohoričeva slatina ki izvira na drugi strani Bo- ca, pri vasi Zbelova. Na ta vreletf pa niso pozabili kmetje, ki Moho- ričevo slatino zelo radi pijejo v poletni vročim in hodijo, včasih ponjo kar z vozovi. Soparen julijski dan. Sončni pra- meni slikajo čudovite abstraktne sli- ke, ko prodirajo skozi oblake prahu, ki se dvigajo za našim avtomobi- lom, ko drvi po cesti iz Slovenskih Konjic proti Poljčanam. Za železni- škim mostom v vasi Zbelova zavi- jemo na desno po lesenem mostu preko Dravinje. Ob cesti je majhen bazen, ki so ga zgradili domačini ob izviru termalne vode. V njem čofota vse polno otrok, ki jih mlačna voda ne more ohladiti. In pri tem bazenčku se je končalo tudi moje poznavanje poti k moho- ričevi slatini. No, to mi ni delalo nobenih težav, ker so mi vsi otroci, kolikor se jih je kopalo, hoteli po- kazati pot. Najhitrejši je bil 13-letm Marjan Strmšek, ki se je takoj vse- del k nam v avto in odpeljali smo se F>o »beli« cesti IV. reda, ki se vi- juga po ozki dolinici. Po približno dveh kilometrih vožnje se dolinica konča in preide v prve obronke hri- bov, ki so pokriti z vinogradi. S kon- cem dolinice je konec tudi ceste, ki se spremeni v ozek kolovoz, po ka- terem bi ne mogel peljati niti jeep. Po stezi pešačiva z Marjanom na- prej proti vrelcu. Klici kopačev se mešajo z brnenjem motorne škropil- nice in daljnimi odmevi Av.senikovih melodij, ki prihajajo iz radia. Na- znanjajo, da so semkaj prišli šc ne- ki dmgi odmevi — odmevi novega časa, ki nezadržno spreminja tudi podobo konjiških hribov. Klančarjeva kmetija, ki se je ne- nadoma pojavila pred nami, je če- pela na strmem bregvi kot divja ko- za na skalnem robu. Kajti nad in pod hišo je strmina, da bi si ogulil kolena, če bi plezal po njej. Pred hišo je majhno dvorišče in pod njim hlev ter druga gospodarska poslopr ja. Ogromen pes se je besno zaga- njal proti nama, ko sva šla proti hiši. Lajanje psa je preglasil radio in gospodinja Marija je pogledala skozi vrata. Povprašal sem jo za vrelec. Takoj mi je prijazno pojasnila: »Mohoričevo slatino bi radi vide- deli? Ja, ta pa je tamle sredi gozda,« in pokazala je na gozd nad hišo, ki pokriva vrh hriba. In tako sva končno le prišla do vrelca, sredi majhne jase, pravza- prav kot izgleda, umetno izkopane jame. To kar je tam, niti ne more- mo imenovati vrelec. V zemljo je za- bita 15-centimetrska salonitna cev dolga približno en meter, ki je obe- nem izvir in zbiralnik. Od nje curlja majhen potoček, katerega dno je kr- vavo rdeče barve, kar daje slutiti, da vsebuje voda precej železa. V ravno tako rdeči cevi — zbiralniku je polno kristalno čiste vode, ki jo ic tu in tam vzburka mehurček pli- na, ki privre iz osrčja zemlje in daje slutili, da je pod zemljo verjetno šc mnogo močnejši vrelec. Pri vrelcu je 11-letna Mar janea ravnokar z majhno zajemalko zaje- mala iz »zbiralnika« vodo in jo pol- nila v škaf. »Komu jo neseš?« sem jo vprašal. »Mamici in sestram v ,gorco', kjer žanjejo travo,« mi je silno resno pojasnila in naprej nalivala vodo v škaf. Zaprosil sem jo za zajemalko slatine, da bi jo poskusil. Rade vo- lje mi je ustregla. In kakšna je bilà voda? Po okusu je bila precej po- dobna rogaški, le da je imela nek čuden duh. Ko sem si bolje ogledal vrelec, sem ugotovil zakaj. Na dnu cevi je bilo polno gnilega listja! »Vcste, v cev ga mečejo nekateri otroci nalašč. Cev večkrat očistimo in jo tudi stalno pokrivamo, da bi listje ne padalo vanjo,« mi je pojas- nila mala Marjanca. Ko srrìo se vrnili h Klančarjevim, mi jc gospodinja Marija postregla s šilcem dornačega zganja, »ki je zdravilo za vse«. Kmalu se je razvil razgovor o slatini. »Pred prvo svetovno vojno je bila tukaj viničarija kmeta Mohoričalz ' Poljčan. Ta je vrelec odkril in ga tu- di uredil. Naredil je več kot 8 met- rov globok zbiralnik in uto nad njim. Njegova slatina je bila zelo cenjena, celo bolj kot gabemiška in rogaška. V dolino so jo vozili v so- dih ter jo prodajali raznim hotelom po vsej Štajerski. Potem je prišla prva svetovna vojna in slatino so opustili. Ker vrelca ni nobeden vzdr- ževal, je počasi propadal in ljudje so kmalu pozabili nanj. Med zadnjo vojno pa ga je zasilno uredil moj mož Ivan, ki je partizanil tod okrog. In tako je sedaj vrelec tak, kot pač je. Toda kljub temu, da vrelec ni urejen, ljudje zelo radi pijejo to vodo. Hodijo jo iskat celo z vozovi. Slatino največkrat mešajo s šmar- nico ali pa jabolčnikom. Posebno ob nedeljah se tukaj nabere precej ljudi, tako da je pred vrelcem vrsta ljudi, ki čakajo, da si natočijo vode. »In vi, jo popijete mnogo?« »A seveda. Saj jo imamo kar do- ma.« Moral sem se posloviti. Gospodi- nja ni imela preveč časa, ker je rav- no pripravljala kosilo. In da bi nas ne žejalo po poti, sem vzel s sabo steklenico slatine, ki je kljub lah- nemu duhu po gnilem listju boljša od navadne studenčnice. Lojze Stepaničič Marjanca bo vlila še par zajemalk slatine in Marjan jo bo odnesel žej- nim domačinom Foto Lojze Stepančič Do Klančarjeve domačije pelje samo V PRIHODNJI ŠTEVILKI BERITE REPORTAŽO O LA.UGI ZWITTER, KI 5. 8. PRAZNUJE 90-LETNICO IN IMA ZA SEBOJ ZELO ZANI- MIVO 2IVLJENJE. SREČNA in rada živim ! NAM JE OB OBISKU ZAUPALA PARTIZANSKA MAMA; PO DVAJ- SETIH LETIH JE GLASNO SPRE- GOVORILA O SEBL S PONOSOM GLEDA NA ŽIVLJENJE SVOJEGA RODU, VARUJE GA IN GA LJUBI IN V TEJ LJUBEZNI IZGOREVA. SAMA PRAVI: ODKAR SI ROJEN, SI POSTAVLJEN Z OBEMA NOGA- MA NA TO ZEMLJO, DA VZRA- STES Z NJO ... Drobnih korakov sva s partizan- sko mamo pred vasjo zavila v hrib. Na planoti sva se ustavila. Zaokroži- la je dlani pred usti in zakričala v veter: »Peepiii... Doomooov priidiii!« Daleč v hribu iznad pšenice se je zasvetila kosa. Nato druga. Dvoje sključenih hrbtov se je vzravnalo in zazrlo v dolino. Partizanska mama ali po domače Visočka Tončka je danes v enainosemdesetem letu sta- rosti. Malce sključena, oprta na le- skovo palico, je še vedno polna živ- ljenja. Od trpljenja, vetra in sonca ožgan obraz poživljajo milina in ži- ve, tople oči. Počasi sva'-zavila med sadnim drevjem v vas. Srečavala sva ljudi, ofprtane s koši, ki so se vračali s polj. »Vidiš sine, od tistih dni je ostalo to zidovje in spomini. To zidovje, obraslo s travo, je bilo nekoč topel dom. Sedaj sameva, ker je nekdo, ki ga ti ljudje niso nikoli prej videli, mu nikoli nič zalega storili, sprožil rafal, ki je v hipu zakril sonce. Od- kar si rojen, si postavljen z obema nogama na to zemljo, da vzrasteš z njo, da s svojim znojem gnojiš in z žulji orješ te ogone, da živiš od zar- je do zarje za zemljo ...« Tiste dni pred dvajsetimi leti se je Visočka Tončka v nekaj dneh zru- šila vase. Vojna je divjala že tri leta. Področje okrog Bohorja je bilo leta 1944 končno osvobojeno. Vršile so se priprave za prve volitve ljudskih odborov. Ljudje so začeli s pripra- vami za jesensko setev. Ustanovljeni so bili prvi zarodki partizanskih šol, obrti, trgovine in industrije. Nato je prišla ofenziva. Pohod so oznanjali visoki .stebri dima in goreče domači- je. Rafali so se zazirali v telesa lju- di in žiA^ali. Pred prihodom Nemcev in ustašev, se je nekaterim prebival- cem posrečilo umakniti v boste. Do- mačija Poljančeve Tončke stoji ob začetku vasi. Sin Pepe je hitel reše- vat živino. Ko je gnal iz hleva kobi- lo, jo je rafal med vrati pokosil. Dim in vročina goreče domačije ga je izgnala iz skrivališča. Postal je ujetnik, eden med stotinam, ki so jih že imeli zbrane na Planini. Mama Tončka je klicoč sina že po prvih strelih stekla med Hiše in nato proti gozdu. Zavlekla se je med vi- soko praprot in skozi njo gledala rdeče zublje, ki sp ji požirali dom. Ljudje so brez glave tekali in reše- vali. Videla je že prve Nemce, ki so pridrli v vas. Zagledala je vojaka, ki je nameril mitraljez proti njeni do-, mačiji. »Pred mesecem je padel prvi v Pi- šecah, zdaj še on,« je pomislila in se zrušila vase. Ni imela več kaj iz- gubiti. Vstala je in šla, šla. Ko se je vrnila, se je iz pogorišča še samo kadilo. Šele takrat je zvedela, da je ostal sin Pepe — živ. Zagnala se je med ruševine in začela zbirati pre- gorelo orodje. Od nekdanje največje domačije v vasi so ostali le zogle- neli tramovi in razpokane stene. Z л'гесо na ramenih se je odpravila od hiše do hiše in prosjačila za semena, da bi lahko pozneje vsaj nekaj zase- jala. čez leto se je vrnil Pepe iz ta- borišča. Začela sta znova... »Od življenja sem imela le — trp- ljenje. Ko sem bila prepričana, da ga je enkrat za vselej konec, so mi ubili sina. Nato odpeljali drugega. Nikoli nisem obupala, ne izgubila vere. Če se sedaj spomnim nazaj na tiste dni, ko sem nosila vrečo na hrbtu in moledovala, sem ponosna. Ljudje so mi pomagali. Tega me ni sram. Nikoli me ni bilo niti za hip, zato ker jc bilo v meni spoznanje, da nisem edina. Vidiš sine, mnogo sem pretrpela, vendar sem srečna in rada — živim.« Tudi danes, navzlic temu, da so njeni koraki vse drobnejši, ne poči- va. »Dela je ,vedno dovolj,« pravi. »In toliko ga je. Delo zame ni trplje- nje, ne, delo je — življenje. Vsak uspeh iijia zame dvojno ceno, ker je nastal iz nič, iz tistega niča, ki so nam ga vsilili z orožjem in smo ga iz njega trdo, vendar sami ustva- rili ...« • Takšna je danes partizanska ma- ma, ali po domače Visočka Tončka. Njeno telo se že začenja upogibati, vendar je njen duh in volja trdna, kot je trdna zemlja pod Bohorjem na kateri že nekaj desetletij trdno stoji. J. Sever Kljub trpljenju in starosti je partizanska mama Visočka Tončka še vedno PRVA PARTIZANSKA MISIJA 28 Kupovali so vse, kar je premogel ita. Ujanskl trg in nam je bilo potrebno. Trgo, vinske operacije so spočetka potekale iz- ključno preko oblastnega odbora za Dal- macijo, kasneje pa so prihajali delegati posameznih občinskih odborov in prodajali svoje proizvode ter kupovali blago, ki jim je bilo potrebno. KONČNO: MISIJA NOVJ IN PREDSTAVJVIšTVO NKOJ Približno takšne so bile razmere v naši delegaciji, ko je januarja 1944 prispel v Bari tov. Vladimir Velebit z novimi direk- tivami in razširjenimi nalogami. V novih pogojih popolne legalizacije in pričakova- nja občutne razširitve aktivnosti je bilo treba čimprej reorganizirati naše poslova- nje in ustanove NOVJ v Italiji. Delegacija se je najprej spremenila v misijo narodno- osvobodilne vojske Jugoslavije pod vod- stvom V. Velebita, potem pa v štab baze NOVJ in predstavništvo nacionalnega ko- miteja osvobojenja Jugoslavije, ki ga je vo- dil Milentlje Popović in ki je bilo hkrati politično in vojaško predstavništvo. Tako Je naša skromna baza, ustanovljena v Ba-. riju s prihodom »Bakra« 3. oktobra 1943, v relativno kratkem času prerasla v veliko in važno organizacijo. Do konca vojne je skozi naše baze v Italiji šla celotna zavez- niška pomoč. V bolnišnicah se je zdravilo okrog 12.000 ranjencev. Skozi vojaška tabo- rišča in tečaje je šlo 6.000 borcev. V naših pomorskih bazah Je bilo popravljeno in oskrbljeno veliko število naših ladij. Tudi s politične plati je naša baza od- igrala pomembno vlogo. V veliki meri nam je pomagala prodreti v svet kakor tudi seznanjati svetovno javnost z resnico o vsem tistem, kar se je dogajalo v Jugo- slaviji. KONEC èt. 31 — 7. avgusta 1964 CELJSKI TEDNIK Stran 11 Pogovor z domovino Nedavino je prejelo naše uredniš- tvo naslednji dVe pismi iz zamejstva. Prvo iz Kanade, se je glasilo takole: Spoštovano uredništvo in uprava Celjskega tednika! Pred nekaj dnevi sem prejel prvo številko Vašega tednika, za kar se Vam najlepše zahvaljujem. Z vsebi- no lista sem zelo zadovoljen, zato že- Um, da mi ga od sedaj naprej redno pošiljate. Zlasti sem vesel, da v časopisu la- hko preberem mnogo celjskih novic. Nas to zelo zanima, saj smo tudi mi Celjani, čeravno živimo daleč preko luže. Prilagam Vam denar v čeku za enoletno naročnino, pri Vašem delu pa Vam želimo vsi skupaj mnogo sre- če in uspehov, posebno pa Vaš novi naročnik M. Joe J. Grubič 27 Maple North Timmins Canada In še drugo pismo iz Nemčije: Dragi urednik! Najprej lep pozdrav Vam in vsem Celjanom. Že leto in pol sem na delu v Zahodni Nemčiji, a sem si že kaj kmalu zaželel našega lepega Celja. Posebno mnogokrat pa se sponmim celjskega Kopra. Da preidem na stvar. Vljudno Vas prosim, ali je mogoče, da mi pošiljate Celjski ted- nik? Javite mi, prosim, koliko stane celoletna naročnina. V upanju, da se mi v kratkem o- glasite z vsemi potrebnimi navodili, se Vam vnaprej najlepše zahvalju- Peter Boneto 87 Wüzburg ШРРР' Hauptpostlagemd 50 Deutschland Tako imajo naši izseljenci vsaj la- hen posredfen stik s svojo domovino, ki ga na razne načine tudi vztrajno iščejo. Zato je prav, da se takšen po- govor na daljavo ne pretrga, ampak da.ga sikrbno nadaljujemo in teden za tednom nudimo našim ljudem v tujini vsaj delček nemalokrat tako za- želene domovine. Kako dolgo še ? Tovariš urednik! 2e dalj časa v dnevnih publikaci- jah, časopisih, po radiu in v kino- dvoranah opozarjajo občane, naj skrbe za čim lepši izgled našega me- sta. O tem ste tudi v našem časniku že pisali. Oprostite, da še enkrat na- čenjamo to vprašanje, ne zato, da bi poudarjali videz našega mesta in sa- mih ulic, ali blokov, temveč zato, da bi povedali, kako nekateri prav ne- sramno in malomarno kazijo podo- bo našega mesta in naš trud. Želel bi opisati nemaren in vse graje vreden odnos nekaterih posa- meznikov in delovnih kolektivov, ki dovažajo smeti in razno navlako na prostor pred nov stanovanjski blok na Vrunčevi cesti številka 25 a, b, c in d. Že dalj časa stanovalci ome- njenega bloka opažamo, da določeni posamezniki znova dovažajo odpad- ne snovi na splaniran prostor pred blokom. Omenjeni materiali povzro- čajo v okolici neznosen smrad in ka- zijo podobo. Stanovalci omenjenega bloka smo že večkrat izplanirali ter uredili omenjen prostor, zato nas navedeni postonki tembolj vznemir- jajo, ker smo prepričani, da to dela- jo namenoma. Tudi intervencije pri pristojnih organih niso zalegle, saj do danes še ni nihče kaznoval kršil- cev, niti jih ni kakorkoli klical na odgovornost. Zato se stanovalci omenjenega bloka in okolice upravi- čeno sprašujemo, kako dolgo še! Anton Žgur, predsednik hišnega sveta stanovanjskega bloka v Vrunčevi ulici 25 a in b V LOGARSKO DOLINO Kjerkoli je le mogoče, mi prej kot slej še vedno najbolj ugaja pešhoja. Zaradi tega izrazito prirodnega na- giba sem se nekega lepega poletnega jVitra vkrcal na avtobus samo do Mozirja. Od tu naprej pa peš, delo- ma strmo navzgor med bogato floro pisanega cvetja in travnikov mimo Radegunde v Mozirske planine in Smrekovec, dalje po grebenu preko Travnika, Raduhe, Solčave ... in že sem prispel v Logarsko dolino, od- koder se nudijo planincu mnogo- stranske hvaležne možnosti. Na odseku med Mozirsko kočo in ono na Smrekovcu sem pred leti v družbi planinskega tovariša Draga Ocvirka doživel lep, nepozaben pri- zor: Nekako na polovici te poti sva v daljavi zagledala čredo ovac, ki so se mirno zabavale s planinsko pašo. Nahajale so se 20 do 30 m desno od poti. Bilo jih je 120 ali 150 glav. Ko sva prišla bliže, naju je ena izmed njih zapazila ter pričela bleketati. V hipu so vse dvignile glave in usme- rile pogled proti nama, — V prihod- njem trenutku so nama v rahlem diru — nekatere bleketajoč — pri- jateljsko priskakljale nasproti ter naju dobesedno obkolile. Prelep, edinstven pojav in prizor na te dru- žabne, dobre in ljubke živalice! Gle- .dale so naju s svojimi blagimi, krot- kimi očmi v tihem pričakovanju. Prav posebno pa se nama je tesno, zaupljivo približala mlada ovčka ter naju tako nedolžno gledala, da mi je postalo toplo pri srcu. Bila je res očarljiva; njena enakomerno pove- šena, lepa, dolga ušesa! V hipu se mi je zahotelo, da bi bil ovčko dvig- nil v naročje ter... odnesel. Minile so minute. Ovce so še ved- no potrpežljivo vztrajale okrog na- ju. Prisrčno rada bi bila iztrosila iz najinih nahrbtnikov prav vse, kar sva živeža premogla. Toda bilo je se- veda mnogo, mnogo premalo, da bi bila lahko obdarila vso čredo. Kaj sedaj? Treba je bilo nadalje- vati pot, toda kako priti iz te gmo- te, iz tega, živega obroča? Saj so se tudi ovce morale nujno naveličati, sicer vzgledno potrpežljivega priča- kovanja, ki sva ga oba razumela. — Končno nama je z več ali manj bla- gim prigovarjanjem in prizadeva- njem uspelo, da sva si korak za ko- rakom zopet priborila svobodo. Ovč- ke so gledale za nama z odreka- njem, navidezno nekoliko razočara- ne, toda tiho ... kot »žalujoči ostali«. Z najlepšimi občutki sva nadalje- vala pot,, ki se nama je zdela čudo- vito kratka. Še okrog 20 minut po zelo lepi gozdati poti... in odprla se nama je zelena jasa z domom na Smrekovcu. Rado Kosec — Petrovce NISO NAS POZABILI Zadnji čas pogosto čitamo, da so prebivalci višinskih predelov, ki so med NOB mnogo doprinesli za osvo- boditev domovine, precej pozabljeni in se zaradi slabih pogojev težko prebijajo skozi življenje. Tudi pri nas na Čreti ne dohaja- mo razvoja v dolini, a vendar čuti- mo, da na nas in naš kraj mislijo upravnooblastveni organi ter poli- tične in delovne organizacije. še po 2, svetovni vojni je bila peš- pot edina vez med Creto in dolino. Letos na Dan borca pa je na vrhu hriba zasvetila električna luč in so na otvoritev prispeli obiskovalci po novi cesti z motornimi vozili. Tako nam je zdaj na široko odprto okno v svet, saj se^Domo tudi mi odslej sproti preko radijskih valov seznan- jali s svetovnimi dogodki, z raznimi koristnimi nasveti, električni motor- ji pa nas bodo razbremenili za pre- nekatero naporno fizično delo. Ko se veselimo te pridobitve, se za vsestransko pomoč toplo zahva- ljujemo osnovni organizaciji ZB Na- zarje, za izdatno finančno pomoč de. lovni organizaciji Gozdno gospodar- stvo Nazarje in občinski skupščini Mozirje. Prebivalci severne strani Crete. Kje so prehodi za pešce ? Mnogo je že bilo govora o preho- dih za pešce, in marsikdo jih je oce- nil za nepotrebne,! toda naraščajoči promet obvezno zanteva vame in oz- načene prehode, čeprav so pred ča- som miličniki strogo pazili, da so vsi pešci pravilno prečkali cesto, te- ga zdaj ne morejo. Vse oznake na prehodih za pešce so namreč zbrisa- ne in tako sedaj ne vedo avtomobi- listi, kje jih čaka pešec, prav tako pa ne vedo pešci, kje naj gredo pre- ko ceste, da bodo vami pred avto- mobili. Dovolite, da zastavim tole vprašanje: Kdo bo kriv, če bo na nekdanjem prehodu za pešce avtœ mobilist podrl pešca? Ali pešec, ki je šel po prehodu, ki seveda sedaj ni označen, ali r>a avtomobilist, ki ni videl nobene oznake, ki bi mu pove- dala, da je tam prehod? Seveda je stvar pri domačinih drugačna, ker vedo, kje je prehod, toda če bi bil pri nesreči udeležen tujec, bi bil pre- pričan, da je nedolžen, ker mu je prišel pod vozilo pešec na delu ce- ste, ki ni označen za prehode. Res, da bi mu potem ponekod lahko po- kazali bele lise, ki so ostale od'prejš- nje označbe, toda kdor bi iz tistega sklepal, da je tam prehod za pešce, bi moral imeti precej fantazije. Čas je že, da se uprava za ceste in kanalizacije spomni, da s tem, ko ne označi prehodov za pešce, ustvar- ja možnosti za prometne nesreče. Zdaj bi lahko tudi odgovorili na vprašanja, kdo bo kriv, če bo prišlo do prometne nesreče. Tudi zanemar- jeni in zviti prometni znaki pričaku- jejo obnove, čas celi rane, uprava za ceste in kanalizacije pa naj oz- nači prehode za pešce in popravi prometne znake. Franc Kramer Za 45 dinarjev (in več) jeze Zgodilo se je sredi turistične sezone. V nedeljo proti večeru v kolodvorski restavra- ciji. Na »vrtu« pred točilno mizo. Res je, nič novega, toda vendarle . . , ^ Zejalo me je in sem natakarju rekel: — Malinovec s sifonom, prosim! Samo pogledal me je brez besed in nada- ljeval z natakanjem piva. Prišla sta še dva gosta, starejša možakarja, eno ali dve mi- nuli počakala, nato je eden izmed njiju re- kel: ■ — Greva raje noter, bo hitreje! Za šankom sta stala dva natakarja. Na njuno milost smo čakali štirje gosti. — Malinovec s sifonom, prosim! Ponovno sem spregovoril, ves prežet od upanja, da se mi bo le posrečilo dobiti za- želeno pijačo. — Dve mali pivi! je zaprosil nekdo zraven mene. — Saj vendar nimam šest rok! se je gla- sil odgovor. Zal, toda to smo vsi čakajoči prav dobro vedeli. Vedeli pa sino tudi, d a bi mlad funt, ki je ves čas umival kozarce, prav lahko tudi postregel. Ne vem, mogoče je sumo »statiral«. ampak ... mi smo le čakali na dobro voljo. Pivo sta tovariša le dobila. Vprašal sem se pač, nerodnež. če sem kole- gu nu oni strani šanka premalo simpatičen. Pa sem se hitro spomnil, da ceni malinovca in piva nista enaki . , . Mulo glasneje sem zaprosil. — Malinovec s sifonom, prosim! Skoraj že nerodno mi je bilo, ko sem ga tako vztrajno motil. A glej uspeh. Samo malo očitajoče me je pogledal, toda sifon je hitro natočil v kozarec. Pri nalivanju malinovca pa mi je njegova roka prikrivala pogled na količino izlite rdeče tekočine v sifon. Saj. mogoče niti ne nalašč! VSo vred- nost brezalkoholne pijače sem šele okusil. Bila je topla, njena barva me je nekje v sumljivi daljavi spominjala na rdečo, no, zelo zelo svetlordečo... Pa kaj za to, da sem le malinovec dobil! Dal sem bankovec za 10« dinarjev. Nazaj sem dobil petinpedeset. Kako bi mogel biti nezadovoljen! Za 45 dinarjev se je splačalo doživeti ta lep in prijeten (tako »enkraten«) dogodek na kolodvorski restavraciji sredi turistične sezone. Na besedi )>>hvala« in »lah- ko noč« sem pozabil. Nekdo drug tudi . . . Da ne bo pomote. Saj se gost ле misli pritoževati. Ta uboga reva, muuče ga dru- gič niti postreči ne bodo noteli .. . Jože Volfand, Celj* ALIJE TO MOGOČE? Ze tretje leto teče,^Tfdkur jo neka tova- rišica začela iskati službo. Hodila je od podjetja do podjetja, od ustanove do iista- uovc, pisala prošnje, iskala 5zveze<, toda vse zaman. Tretje leto že hodi na zavoit za zaposlovanje delavcev, toda samo zato, da vpisujejo ilatiiine v knjižico o brezposel- nosti, službe pa ji ne »niorejoi najti. Naj išče, ji pravijo. Će bo kje dobila mesto, ji bodo že dali napotnico. >Morda imate kje kakšne zveze«, ji je nekoč rekla uslužben- ka, îsaj veste, danes je to prvi pogoj, da dobite službo<. Kot otrok padlega borca je ^ začetku iska- la s pomočjo ZB; ko pa se je popočila, se je ta »zveza« utrgala. Pokazala mi je spisek 34 podjetij in ustanov, kjer je že iskala službo, toda povsod je dobila iste odgovore: >Trenutno ne rabimo«. Л^ескга! -^а je izve- dela, da so v taketu podjetju že čez nekaj dni ali tednov sprejeli v suižbo drugo, ki je imela seveda izveze«. Ali rie bi morala biti prva in najboljša >zveza« prav zaVod za zaposlovanje delav- cev? Omenjena ima končano osemletko in dva letnika tehniške šole. Prepričan sem in vem, da po podjetjih delajo uslužbenke z manjšo šolsko izobrazbo in da je veliko od teh dobilo službo prav v tem času. Ali je zavod za zaposlovanje delavcev res brez moči, ali pa ni dovolj zainteresiran za prob- leme ljudi, zaradi katerih obstoja? Vprašam se, kdo bo pomagal mladi druži- ni, ki ima poleg tega še nerešen stiino\anj- ski problem? Jasno je, da je zaradi brez- poselnosti žene v težkem položaju vsa dru- žina. Ali res ni nikjer mesta za mlado že- no, ki si želi in mora delati? Ne verjamem! člen ustave SFRJ pravi: Zajamčeni sta pravica do dela in svoboda dela . . . Kako lepo, kajne? Toda žal je v praksi drugače! Ivo Brglcz. Celje Večje cene nove težave Z novim povečanjem cen prehran- benih izdelkov, se pojavljajo pri lju- deh z manjšimi prejemki resni pro- blemi, kako se naj preživljajo, po- sebno še, če se njih prejemki pove- čajo le za nekaj dinarjev. V takš- nem kritičnem položaju se je znašel tudi ČEHOVIN ZVONKO, ki je že od leta 1962 invalidski upokojenec. Tovariš Čehovin je bil 17 let rudar in se je v tem poklicu tudi poškodo- val: ko je delal v rudniku Vareš v Bosni mu je padel na hrbet kamen in mu poškodoval vretenca. Po tej poškodbi je še delal dve leti v Vele- nju, nato pa še tri leta v Tovarni emajlirane posode, nakar so ga 1962 upokojili kot invalidskega upoko- jenca. Poleg poškodovane hrbtenice je bil namreč čehovin tudi dvakrat operiran na želodcu. Prvič že leta 1943, drugič pa 1952 in je sedaj brez tričetrt želodca. Do te podražitve je imel pokojnine 11.590 dinarjev, se- daj pa pravi, da io mu jo povišali na 11,6(K). Kaj je to proti tako povi- šanim cenam? Čehovin Zvonko pra- vi, da se s tem denarjem ne bo mo- gel preživljati, kaj bi storil, sploh ne ve. V kolikor so te izvaje resnične, se lahko vsi resno zamislimo nad polo- žajem tega moža, U tisočakov je prav gotovo premalo, da bi se pri sedanjih cenah z njimi človek pre- življal. K, F. OSKRBOVANCI SE ZAHVALJUJEJO ZA OBISK V imenu vseh oskrbovancev se uprava doma v Polzeli zahvaljuje organizaciji RK Polule za obisk, ob- daritev in duševno razvedrilo one- moglih v »Grmovju«. t Prav tako se zahvaljuje uprava dmštvu upokojencev v Celju za ob- širen program s katerim so razved- rili oskrbovance doma na Polzeli. Uprava doma oskrbovancev v Polj zeli se iskreno zahvaljuje občinski skupščini Celje za bogato obdaritev ob občinskem prazniku Celja, prav tako se uprava zahvaljuje marljivim socialnim delavcem za izvedbo ob- daritve in razvedrilo vseh oskrbo- vancev in stanovalcev v domu na Polzeli in Grmovju. Uprava doma oskrbovancev v Polzeli Kam s kolesi v Šentjurju? .Ker nimajo v Šentjurju vsi, ki se vozijo tja v službo, zveze z avtobusom, prihajajo s kolesi do postaje in jih tam, ker so bliž- nje staje in hiše že prenapolnjene, prisla- njajo pred skladišča, precej pa jih brez do- voljenja shranjujejo pod streho podjetje »Bohor«. Na takih mestih kolesa seveda ni- so varna niti pred poškodbami niti pred ta- tovi. Ali bi ne mogla občina Šentjur z razme- roma majhnimi sredstvi urediti nekje pri- merno streho, kjer bi delavci lahko brez skrbi puščali kolesa? Vsak lastnik bi rade volje plačal shranjevalnino. Gotovo bi se našel tudi človek, ki bi opravljal službo ču- vaja, kolesarjem pa bi se končno izpolnila ob- ljuba, ki je bilo o njej govora že pred leti, Lihteneger Marija Jakob 20, Šentjur pri Celju OBIŠČITE NAS ŠE! Od avtobusne postaje pri gostilni Cimperman v Polzeli zavije desno ozka makedamska cesta proti stari graščini. V tem poslop- ju, kjer so nekoč prebivali vaška gospoda s svojim bogastvom in lepoto, so sedaj našli svoj dom stari onemogli ljudje celjskega okraja. Kako živijo ti ljudje? S čim se ukvarjajo? To so bila vpra- šanja na katere sem hotel dobiti odgovor. Imel sem namen, da obiščem upravnika doma onemoglih, toda ker 'tega nisem dobil, mi je priskočila na pomoč tovarišica Rojnik Kristina, ki mi je rada povedala in pokazala zanimivosti njihovega doma. Najprej sva se odpravila v sobe, kjer prebivajo žene, ki ne morejo hoditi. Ko sem jih gledal, sem nehote pomislil, koliko tru- da je potrebno, da uredijo in nahranijo ta onemogla telesa. Prav zato me je zanimalo, kolika je oskrbnina v domu. Tovarišica Kri- stina mi je povedala, da stane dnevna oskrbnina za osebe, ki hch dijo 700 dinarjev, za negibne pa 800 dinarjev. Ker se mi je takoj zazdelo, da so to precej visoke oskrbovalnine sem se še pozanimal, če oskrbovancem še sploh ostane kaj denarja, ker so pokojnine precej nizke. Zvedel sem, da dobi vsak oskrbovanec, katerega po- kojnina je nižja, kakor pa znaša obkrbovalnina, 1.000 dinarjev, ostali pa dobe ves presežek. Obisk v sobah, kjer prebivajo bolj zdrave žene, je bil veliko prijetnejši. Ženice so posedale po posteljah, jih urejale, nekatere pa so šele zajtrkovale. Precej postelj pa je že bilo praznih, ker so ženice odšle po raznih opravkih, ki jim krajšajo čas. Videl sem, da je pletenje najrazličnejših predmetov, od rokavic do jopičev, zelo priljubljeno pri teh starih ljudeh. Obisk v moških sobah mi je bil prijetnejši, sam ne vem zakaj. Tudi tukaj sem najprej videl negibne starčke, ki so kljub topit sobi ležali zaviti v odeje. »Vedno nas zebe,« so mi tarnali. Ko pa sem pozneje srečal na dvorišču enega v bolniškem vozičku in ga povprašal, zakaj ne gre na sonce, mi je povedal, da je zanj pre- topio. »Oh, ko so pa ti ljudje tako različni!« mi je na vprašanje, kako so ti stari ljudje zadovoljni v domu, odgovorila tovarišica Kristi- na, »še doma, če je veččlanska družina, ne jedo vsi enako. Tako je tudi pri nas. Enkrat je zadovoljen eden, drugič pa drugi, vsem pa ne moremo ustreči, saj jih je 110. Težave imamo tudi z neka- terimi, ki radi pogledajo v kozarec in potem hodijo in prosjačijo pri kmetih. Tako marsikdo misli, da jim mi ne damo dovolj hra- ne.« Zanimiv je bil še obisk v sobi, kjer mi je neki možakar rekel, ko me je Kristina predstavila, da so hoteli dati v naš časopis ženit- veno ponudbo za njihovega Cirila. Ko sem ga vprašal, če imajo še tako mlade ljudi, mi je možakar smeje dejal: »No, ni ravno tako mlad, saj jih ima že 76.« Sploh sem vsepovsod videl, da se ljudje zelo radi zabavajo. Tako jim hitreje mine čas, so mi zatrjevali. Poleg glavnega poslopja je še manjša stavba, v kateri sva vi- dela kakih 10 ženic, ki so pridno tolkle orehe. Povedali so mi, dd so letos stolkle že okoli 4 tone orehov, ki jih pripelje celjsko Tr- govsko podjetje Merx. Okoli poslopja imajo lepo urejen park.^ V njem najde svoje delo vsak, ki hoče delati, saj zel in grmičevje hitro raste. Srečal sem tudi očka, ki je sedel na postelji in opletal stekle- nice in kozarce. Povedal mi je, da se je to naučil v Ljubljani in da od takrat naprej vedno po malem plete. Tako si zasluži nekaj de- narja za priboljške, saj ljudje takšne izdelke kaj radi kupujejo. Še več je zanimivosti, ki bi jih bilo treba omeniti, toda vsega ni mogoče. Morda še samo to: nad poslopjem imajo lep hladen gozdiček, v katerega se zatekajo ti stari ljudje, kadar sonce preveč peče. Ves je prepreden s potmi in vedno lahko v njem srečaš starč- ke in starke, kako posedajo po starih štorih in se motijo z raznimi deli. Ko sem pozneje stopal proti železniški postaji, sem še vedno v mislih videl koščeno roko stare ženice, kako mi maha v pozdrav in zdelo se mi je, da iz vseh njihovih nasmeškov in pozdravov veje samo ena velika zelja: wPHdite, obiščite nas še!« Franc Kramer Stran 12 CELJSKI TEDNIK Št. 31 — 7. avgusta 1964 V naši državi plačamo vsa- ko leto več milijonov dinar- jev za najemnino elektron- skih računalnikov, ki jiji po- trebujemo za obdelavo po- datkov. Ti izdatki bodo zdaj odpadli, ker bodo dosedanji uporabniki tujih računalni- kov lahko kupili enakovre- den domač elektronski raču- nalnik, ki so ga pred krat- kim izdelali in montirali v zavodu za avtomatizacijo — razvojnih laboratorijih Iskre iz Kranja. Novi digitalni računski ra- čunalnik Z-23, izdelan po li-' cenci zahodnonemške tovar- ne Zuse, ima 2.700 transistor- jpv in nad 6.000 diod ter ve- likanski elektronski spomin — pomnilnik s kapaciteto 11 milijonov številk. Hitrost ob- delave podatkov je tako iz- redno velika. Računalnik iz- računa na primer vse statič- ne podatke za gradnjo nove- ga mostu v nekaj urah in brez napake. Računalnik bo lahko upo- rabljala tako naša industrija kakor znanstvene ustanove, .ioštituti ter statistični uradi. Čeprav je novi računalnik licenčna konstrukcija, iina vdelanih že 80 odstotkov Is- krinih sestavnih delov, od- stotek tujih delov pa se bo še znižal, ko bodo v računal- nike vgrajevali domače tran- sistorje in diode nove tovar- ne polprevodnikov v Trbov- ljah, ki jo že gradijo. MORJE NERAZISKANA SKRIVNOST Ni več daleč dan, ko bodo prvi kozmonavti stopili na druge ^planete, čeprav nam še vedno dobri dve tretjini zemeljske površine predstav- ljata neraziskano uganko — morje. Morsko dno je podobno kopnemu. Ravnine, planine, orjaške reke, vulkanska pod- ročja in gore. Šele 1958. leta so Amerikanci z ultrazvoki izmerili doslej največjo mor- sko globino 10.990 metrov v bližini Marijanskih otokov^ In čeprav se znanstveniki že sto let ubadajo s lajnami golfskega toka, ni še dolgo, kar so odkrili, da pod njini teče v obratni smeri drugi tok, ki je silnejši in večji od Mississippija. Nastanek morskih tokov v znanosti beležijo kot skriv- nost. Menijo, da nastanejo pod vplivom vetra ali zaradi različne gostote dveh morij ali pa celo zaradi različne temperature vodnih plasti. Vsekakor pa morski tokovi povprek in po dolgem braz- dajo vsa morja. Tako iz Sre- dozemskega morja teče sko- zi Gibraltar močan tok s hi- trostjo 5 km na uro v Atlan- tik, medtem ko drug tok v obratni smeri priteka nazaj. Baje se morje prazni in pol- ni sočasno. Življenjsko važno je, da čimprej odkrijejo vse toko- ve, njihove smeri in hitrosti, kajti vsako leto odvržejo v morje okrog 5 milijonov ton življenjsko nevarnih hidro- karburatov. Trdijo, da to od- vržejo na nenevarnih mestih, vendar pa lahko ti odpadki postanejo vzrok strašne ka- tastrofe. Odkrivanje in proučevanje morskih tokov pa je važno tudi za plovbo in posebej ri- bolov, kajti vsak tok ima svojo floro in favno. In ni več daleč čas, ko ribolov ne bo več lov na srečo, temveč »mor.ska žetev«. Morsici to- kovi bodo postali farme. Po- leg tega pa morje in morsko dno skrivata neizčmna boga- stva. Če bi hoteli izkoristiti ves baker, ki je v morju, bi potrebovali 800.000 tovarn, za eksploatacijo železa pa kar 10 milijonov tovarn. Morje, ki je še pred tisoč leti bilo najtežja prepreka človeku in je vzbujalo naj- večji strah, postaja bogata, prebogata njiva, ki bo v bo- dočnosti hranila človeštvo. jk Chorine Mflls pravi, da ji topless ni všeč in predlaga za naslednjo sezono ikopalke, okrašene s pavjim perjem. HANIBALOV ZLATNIK Prvi Hanibalov zlatnik so pred nedavnim našli v Špa- niji, na poti, po kateri je ve- liki kartažanski vojskovodja vodil svojo armado proti Rimljanom. Primerke Hani- balovega denarja z njegovo glavo so našli že prej, toda ta je prvi zlatnik. Zlato, iz katerega je skovan, je iz nekdanjih sudanskih rudni- kov, Kartažancem pa so ga prodajali Egipčani. ZLOBA Avtomehanik svetuje last- niku avtomobila: — Olje je še dobro, toda menjati morate avtomobil. PREDHODNIK DANAŠNJEGA TANKA iNa ukaz ikneza Miloša Ob- renoviča so izdelali (premič- ne ibirainike, sestavljene iz deibeHh ošiljemih ikolov na dveh kolesih. Izza branika so se ipomikali strelci, k,i so oihsipali sovražnika s kro- glami. Te »tamke« ¡so v več- jem številu uporalbili pri os- voboditvi Paleža izpod tur- škega jarma. MISLI ZNANIH LJUDI Nesmrtnost se nam zdi dokaj živahna za svoja leta. Viktor Hugo ' Nekateri ljudje so tako dolgočasni, da ob njih iz- gubite ves dan v petih mi- nutah. Jules Renard V prizadevanju, da bi po- stal skeptik, sem postal skeptičen do mnogih stva- ri, a posebej do skepticizma. Alfred Capus Sinovi verujejo v krepost svojih mater, hčerke prav tako, toda v manjši meri. Anatole France Staranje je edini način, da človek dolgo živi. Auber 115 KILOMETROV NA URO Najhitrejši sesalec na sve- tu je gepard, velika in moč- na zver iz rodu mačk, bliž- nji sorodnik tigra, leoparda, leva in naše domače mačke. Gepard živi v Afriki in ne- katerih predelih Azije, ker pa ga je lahko udomačiti in zdresirati, ga lovci uporab- ljajo tudi kot lovskega psa. Njegova hitrost, ki so jo iz- merili s filmsko kamero, je skoraj neverjetna: ta žival, ki se giblje z velikimi ele- gantnimi skoki, z lahkoto do- seže 115 kilometrov na uro! BREZ DELA NE MOREM ŽIVETI (Nadaljevanje iz prejš. štev.) Pogovor je tekel v prijet- nem okolju, poleg skalnjaka. Prav na. vrhu skalnjaka je stal grad, malo pod njim »vasica« kmečkih hišic, ne- koliko desno Poštarski dom s Pohorja, seveda v maketi, nato Celjska koča, pod njo nebotičnik (samo ne celjski, pravi pravcati newyorski), prav na kraju pa cerkvica. — In kako dolgo že izdelu- jete te hišice? — Ja, pet let bo tega, kar sem jih pričel delati. Seveda nisem pričel z njimi. Pričel sem s krtačami, takšnimi za domačo uporabo, nadaljeval z letali... — - Zvečer morate priti in pogledati to naselje. V vsa- ki hišici je nekaj pobarvanih žarnic in vsak večer, ko jih prižgem, je yideti ta skalnjak kot pravljična dežela ... — Verjetno potrebujete nekaj več časa, da izdelate takole hišico? — Različno: majhno hiši- co delam po tri do pet ted- nov, večjo pa tri do štiri me- sece. Nainrej si v glavi na- pravim načrt in ko vse na- tanko preštudiram, pričnem zbirati gradivo, les. Precej drag je. Uporabljam v glav- nem lipov les ... Pri obdela- vi materiala mi pomaga mi- zar, ki mi napravi ogrodje, razžaga deske ... Na dan de- lam po osem do devet ur, več ne morem ... Peljal me je k sosedu m.i- zarju, da bi mi pokazal svo- jo najnovejšo mojstrovino - srednjeveški grad, ki bo od vseh gotovo največji pri niem zgrajeni objekt. Dimen- zij ne vem, a gotovo bo me-- ter in pol širok, nekaj manj dolg in skoraj meter visok. Misel na ta grad nosi v se- bi že skoraj 25 let. Pred voj- no je videl v časopisu sliko nekega gradu na Madžar- skem. Sedaj pa se je odločil, da bo izdelal po spominu na- tanko tak grad. Sosed mizar, ki mu pomaga pri delu, je le še lepil nekaj desk, jih malo obrezoval in tako pripravljal ogrodje, da bo lahko mojster Jug sam nadaljeval z delom: čez tri mesece bo grad go- tov. še je tekla beseda o nje- govem delu, pa tudi o dru- gih stvareh. — Ko bi imel denar... bi ustvaril stvari, kakršnih ljudje še niso vi- deli. V celjskem parku bi ob umetnem jezeru postavil vr- sto vodnih mlinov, hotelov, hišic, seveda v miniaturi... Vinko Jug je letos prazno- val petdesetletnico. Srečanje z Abrahamom mu je gotovo porodilo vrsto novih zamisli in povečalo že tako уеШсо ustvarjalno vnemo. J. Terček iz albuma svetovnega popotnik^ LOTERIJA v REKI V mnogih pritokih Amazoríke so bogata nahajali- šča zlata in diamantov. Dandanes pridobivajo po ve- čini zlato že na moderen način v velikih rudnikih Bra- zilije, medtem ko je lov na diamante še vedno avantu- ristična prigoda. Ko sem potoval vzdolž reke Das Mortes v notra- njost Brazilije, sem naletel na manjše ali večje sku- pine iskalcev diamantov. Bili so Brazilci, Peruanci, Mehikanci in Argentinci; tu in tam'tudi kak Nemec,' Danec ali Rus. Lovci na diamante stanujejo v kolibah, zvezanih iz protja in palmovih listov, pač zato, ker prihajajo sem le za kratek čas, dokler ne najdejo kak večji dia- mant, ki ga bodo drago prodali, se vrnili domov, si kupili hišo, se oženili -in živeli kot ugledni meščani do konca svojih dni... Do uresničenja teh sanj se je prikopal seve malokateri. Čas beži, lovci so še vedno samo lovci — tia srečo. Lov na diamant se'-je spremenil v hazardno igro, v strast, ki v njej izgorevajo ditevi in noči brez sna. Sleherno jutro odhajajo zgodaj k reki. Opremljeni so z reseti različnih gostot. V vodi do kolen precejajo blato z dna reke. Precejajo ga iz rešeta v rešeto in ga končno zvrnejo v velik lesen krožnik, ki ga vrtijo v vodi, dokler njegova vsebina ne dobi značilne oblike. Kamenje brez vrednosti se nabere ob robu, v sredini pa je jedro iz rdečih kamenčkov, ki jim pravijo vosek, in rumenih, ki jih imenujejo fižol. V središču tega voska ali fižola opazi kdaj pa kdaj vročično oko iskalca prosojen kamenček — diamant. Srečnež potegne re- volver in v znamenje velikega dogodka šestkrat ustreli. Manjše diamante najdejo pogosteje: komaj zado- stujejo za najnujnejše. Kdaj pa kdaj se komu na- sniehne sreča, da najde velik diamant. Z iztrženim denarjem jo mahne v najbližje mesto, kjer ga požene — deloma po grlu, deloma z ženskami. Iskanje se prične znova. Tibor Sekelj (Resnična zgodba iz lovskega\ turizma) kita tujega perja (Nadalj. iz prejšnje številke) »Potem pa ta prekleti tro- pinovec!« Poceni, veliko pre- pečeni je za njegove pojme. Še dobro, da vina ni tu. če- tudi jabolčnik do sedaj ni poznal, pa se mu prav nič ne upira. Zvečer po navadi kvar- tava, pa še kakšen sosed se pri naju bolj iz radovednosti oglasi. Kozarček tropinovca je prerhalo, dva, pa še kak- šen kozarček zraven pa ga je že preveč, potem pa ga zjutraj, ko je najbolj prime- ren čas za čakanje, komaj zbudim, ali pa ga sploh ne spravim pokonci. Tri srnja ke gotovo ne bo uplenil.« »Mislini, da tu(^ nekoliko slabo vidi. in nič kaj ni pri miru pri čakanju in tudi ti- ho ne zna preveč hoditi.« Herr Nagelfestu sem po- vedal, da nismo preveč zado- voljni z njegovim lovom in da želimo, da pride do srnja- kov, pa tudi vstajati bo mo- ral bolj zgodaj. Malo se je kislo držal, ven- dar mi kratke pridige ni za- meril. Hoteli smo nekoliko napolniti družinsko blagajno, pa tudi za devize je šlo. Tokrat je šel Herr Nagel- fest dovoij zgodaj spat. Zju- traj smo šli zgodaj vsak na svoj kraj čakanja, okrog os- mih pa smo se zopet zbrali in krepko otepali dobre do- mače žgance z mlekom. Po zajtrku smo vsak po svoji poti začeh s klicanjem in se okoli enajste ure zna- šli na glayni cesti. Bil je eden lanskih najbolj vročih dni in nobenemu se ni dalo v nastopajoči vročini nazaj na lovsko kočo. Odločili smo se, da bomo kQS% ìiàK v bližnji gQsjmni in tudi tam počakali, da bo opoldanska vročina odneha- la. Po kosilu smo ga spili pol litra, pa še pol. Tretjemu pol litru in Herr Nagelfestu pa se /je Franck uprl. Ker je bilo časa več kot dovolj, sem se odločil, da obiščem še predsednika dru- žine zaradi neke lovske ško- de. Dogovorili smo se, da se z avtomobilom vrnem čez dobro uro. Dobro ga drži, sem Frane- ku še dejal in odbrzel proti Strmalecu. Nazaj grede sem imel defekt in sem se tako vrnil šele čez'dobri dve uri, medtem pa se je Herr Nagel- festu že začel lepiti stol na zadnjo pri drugem litru cvič- ka. Nič niso pKjmagale proš- nje, da bo drugo jutro treba zgodaj vstati, stol je ostal prilepljen naprej. Sicer sem pa tudi na do- pustu in imam še teden dni časa za tri srnjake, če ne bo- do padli trije, bosta pa dva in to sigurno, je zatrjeval Herr Nagelfest. Končno je gost le gost in mu je treba ustreči, sva se zedinila s Franekom. Počasi se nas je nabrala malo večja družba in liter za litrom je prihajal na mizo. že nekoliko megleno je Franck robantil, da jutri zju- traj s čakanjem zopet ne bo nič — in res ni bilo. Ura je šla že na osmo, ko se je Herr Nagelfest le od- ločil za odhod. Ko sem Fra- ncka in Herr Nagelfesta od- ložil slabo uro hoda od lov- ske koče in jima zaželel sreč- no pot, ter ju prepustil po- sledicam cvička, nisem ve- del, da bosta za slabo uro hoda potrebovala kar tri de- bele ure. Naslednji dan ju je zbudi- lo sonce, ico je stalo že sko- raj navpično. Francka je kmalu nato v spremstvu zamenjal lovski čuvaj Funtjek, nekoliko po- zneje pa Anza. Sedaj se je situacija obrnila še na slab- še. Kljub temu, da se je Herr Nagelfest poboljšal se je si- iuacija slabšala. Prsk jc šel h kraju.