8. &*ev. Poštnina plaeana v gotovini. Celje, pondeljek 28. januarja "929. Leto XI Izhaja v ponde'jek In četrtek. Stane mesečno Din 7' — za inozemstvo Din 20'—. I^OBameina ftie*Mk« I Uin. Račun poštno-čeKovnega zavoda štev. 10.666. Urednisitvo In upraviiätvo i Strossmayerjeva ulica 1 pritP*'e R:>'- Ijati razlike med našiimi plemeni, ki so po srcu in du»i cno. V pogled.u naicijio- naJnih občutkov ni nobene stvarne razlike med Sl'ovenci. Hrvati in Srbi. Vsi potekajo iz ene in iste družino, v kateri ni niti sledu separat ist irnib ob- r-utkov.« Na. nioje vprawanje. ali zableva raz- voj jugnslovensköga edinstva unicenjo individualnosti onih elementov, iz ka- terih obstojia, je Nj>. Vel. kralj odvrnil: *Ne. Kakor je znano dejstvo, da An- «lrži ali Škoti niso nič slabši Britamci, ta.kc bodo Hrva.ti ostali še nada.!je Hr- vati, Srbi Srbi. a Slovenci Sl'ovenci, vsi pa bodo pcncsni, da so Jugosloveni.« Govorec- o cdnosaj.i'b z inozemstvonn jo kralj tebtail vsako svo.io besedo, zla- sti ko je 'omen'jal postopanje nekib tu- jib držviv. Dedal je: »Mi iskreno Ijubinio mir. Mi zoli'mo, da zvesto s]ioMujemo poigodbe in da se izcigibaimo vsakršnemu izzivanju. Voj- na poiineni nesrečo. Ne samio v nacijo- nalnom pogledu, temvoč tudi v med- ivarodiKHii. Vso nase stranki\ pa na.jsi .se se tako razlikujejo v notrn,njih vpra- šanjib, saglaišajo v zavesti, da mora ini.si.l luiru prez'injati vso našo politi- ko. Nasa edina zel.i'a je, da stapaano po ncti iniru. a v notranjem poglodu m-o- laimo urediti odnošaje tako, da labko razvijeino vse svoje sposobnosti ki uevrstimo vse svoje tvorne sile.« Nj, Vel. kralj,, ki je ves čas raizgovo- ra govoril iskreno in prisreno, jo nato se pristavil: »Le izvedite sami anketo o narod- nein raizpoloženju. Pojdite kamorkoli in ]irepricajte se o pravem narodiiem ra.zpoloženju.« Ko sem uvidel, da iiimiam več vprar wtnj, ki bi jib labko stavil, mi je Nji. Vd. kra.lj dovolil, da sem se poslovil. V tcku tega enournega razgovora seni se prepričal, da krije mir, ki sern ga nasel pri kraJj.u, mac znaeaja in ^¦o^o m. dosego cilja, ki bi .iß ničesai1 no moiglo poki emiti z nj«ne poti. Ta cilj je edinstvo njegove kraljevine in srera njegovega naroda.« Carantanica. Graška »Tagespost« jc l^onovno pri- občila clankc bivšega nemiškega po- slanca v Narodni skupsčini, v kaierih se pritožuje nad obra.vna.A^anjedn jugo- slovansikih Nenicov v narod'ne.m oziru in stavi naši vladi »rešitev slovonskega vprasanj'a na Koroskem:« za vzoi'. Tarn da so razmerc. za. koToške Slovene© ;, idealne«. Poslancu Grasslu jedko od- govaTJa koroški >.Slovenec«»S'ledece: »V koli'kor so pj'i nas razmere »ide- aine«, pač čutkno vsi, pasebno oni, ki mora jo gledati naišo mladino na po- Ysoiu ))agrešeinib potiib. Če jugosl. nemv ski poslanoc Grassl tndi, da utegne no- \i jugosl. šolski naei't prikrajšati ju- gosl. nemško manjsino, ozirorna njeno solstvo, ker bodto na jugosl. nemäke so- le la link o prišli nenemški učiteljd, mo- ram o reči mi, da so pri nas na Ko- roskem razmere že take, da jib noben načrt poslabšaiti ne more. Manj.šinsko šolstvo z izkljucrio .nemökim učitelj- stvcim j.e pri nas vendaT ncizpodbitno dejstvo. Ce poslaaiec Grassl z resnim pbvdankom take raznuere jugoslova.n- ski vladi stavi za vzor, tedaj bo nem- wka manjšina ^¦ Jugoslaviji pač pomi- lovanja vi'edna. Obstojasta samo dve možnosti. Piše li g. Grassl to iz zlobe ali nevednosti? Prvo se nain zdi povsem nevcrjetno, pač pa najbrže vsa njiegova izvajanja slone na popolnem nepoznanj.u koroš- kxb rajzniot'. Ra.Äprav<-i o kulturni uvto- nomij.i mm a na sebi še nikakor ni v stanu zboljšati razm.er, posebno ne, ker neniške stranke koroškega dežeK nega zbora to vpra&inje ie od vsega početka niso smatrale resninn. S črtai- njem ^ 31. so se nemške stranko po- stavilo na stran »Heimatbunda« in so av ton ami jo pokopale. Žal v deželnem zboru ni v noben em vi)rašanju' take enotnosti., kakor v narodnem, kjer sto- je desnicarji in levičarji z Velenemci na isti lrniji, da se Slovenoem princi- pijelno ne ugodi v nobeni zade-vi. Sa- mo gotovi listi miiogo pišejo o kultur- ni avtonomiji koroski'h Slovencev, da varajo javnost, nenuško in inozernsko. Sledeca zainamivost se. nain je dogo- dila pred časom. V neanšiki družbi smo prišli na koroške razmere. Gimnazij- ski profesor zgodovine in zemljepisja se je za to stva.r posebno zanitiial, ker razlaga svojini uüencem v 4. in 8. raz- redu domoznanstvo, kjer mora govo- riti tudi o nairodnih manjšinah v Av- striji v zvnzi seve z neiniškimi manjši- nami v inozemstvu. Prvo je bilo šolsko vprasanje. Koliko slovenskiii sol, ko- liko slovenski'b učiteljev? Ko sino mu pojasnili, da sta naimesčena samo dva slovenska ucitelja, ki sta se priznala, Aicbbolzer in Herzele, in eden od teh še na popolnama nemžki šodi, in ko smo mu pojasnili korosko pojinovanje nianjišinske sole, nam je odgm^oiül« »Das ist jia ein Ding d'er Unmöglich- keit!« »Kako je obiskano slovensko uciteljisc'c v (lelovcu, ka:ko slo\'enska gimnazija?«, je bilo nadaljno vprasa- nje. V prvem trenutku seve nismo v-e- deli, je li omenjeni gospod mislil to vpraša.nje resno ali samio v sail. Ko smo se b prvem prepričali, smo mu tu- di to stvar pojasnili, da slovemki kau- didati na učiteljisče v Celovcu sploh nimajo pristopa, da pa je na gimnia- ziji oikoili 40 do 50 slovenskib studen- tov. In število slovenskih uradnikov? Ko mu pojasnimo, da v javnih sluzbah razen na zupnijalt sploh ninmmo svo- jih Ijudi, nam je odftovoril: >^So weit hat man es nicht einmal in Südtirol gebracht. Nach allem, was in den Zei- tungen über Käm ten zu lesen war. liatte ich mir das Bild gemacht, wie ich es eiben geschildert habe und das erzähle ich auch meinen Schülern in der Va.terlandsk.unde.« (Tako hudo ni niti na južnem Tirolskem, Iz casnikov sem si ustvaril to sliko. ki sem jo vam sedaj obrazložil in to pripovedujem tudi svoijm učencem v doan'oznanstvu.) Tako je informirana in. poučena o ko- ruskih razinerah vsa. neniska javnost j in potemi ni nie cudnega, čo clanki. ka- : kor jib pise bivši poslanec Grassl, vz- bujajo hudo nevol.ro nad i'aztnerami Nemcev v .Tugoslaviji. Ako se bo jngo- slovanska. vlada res po Grasslovem re- ceptu poslužila koroskoga prinu»ra. te- daij bodoenost jugoslovan&kih Nemcev ni rožnata, čeprav prinadajo 70-mili- jonskemu, kul'turno visoko s-tojecemu na rod u.« Tako je. To za vest no varan je rem- ške in celo zapadnoevropejske jav- nosti v zvezi z gotovimi aepiraoijami ištajerskih N.mcev eis in trans je tudi glavni razlag, da ne moremo priti /. nernškim narodom do tistega prijatelj- stva,, ki bi koristilo nam in Nemcem. Oče KoDdelik in ženinUejvara Ceški spisal Ignät Herrmann. Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina 28 »Cloveče magistratno, oni se peljota brez listkov«, je ponovil mojster. »Pri mcjo ju kja ker ste brez vse.ga — za- radi kointrakinta . . .« Ubogi Vdjvara se je zacel potiti. Pe- Pieo priinejo! v »Gospoti, v najslabšem slučaju pla- ea. mil'ostljiva gospa di\Takra,t . . .« »S čini placa, nesrecni človek!« jie reke patihoma gospod Kondelik, da bi se okoh no «M«a-Io, ,s cim — povejLo mi! Zenska sam-a ninna pri sebi niti krajearja, poseibnb Pa,, öe je še miož zraven. Iz tega labko nastane kolosal- na sramota!« Vejvara je gledal nepremiic-n,o v vo- do, kakor bi meril da.ljaiyo med tern parnikom in onim, ki je že davno iz- ginil ali pa kakor bi premišljal, ali naj skoči v vodio in plava za damaima. Ce tudi mu je prišla v g.lavo taka vrato- lomna nviseT, mojster ga je naigilo zdra- mil iz nje: »Tudi dobro tatoo, Vejvaimra.vijio mornarji. Zadel je olj star kol. ki se je skrival pod vodo, in ko je bil pra,zoii. so je zopet zaigugal na vodi. »Kdor iima listt'k za nadaljno voznjo. naj vstopi!« je klioa.1 krmar na prista- niskem miosti'cku premooenim re§i- telje.ni in rešencem. Onih, ki se niso hoteli dalfc peljfl*i, je bilo veliko veö kot ostalih khkmni- sel;nih Ijudi, ki so zoj>ot ztmvnh drago življenje .guffaioce-mai se narniku. Ko je Vejvara izviJ vodo iz obleke, ie za'gledal v minožici mojstra Konde- Stran 2. »NOVA DOB A« S'hk, 8 Vse politične stranke v dr/avi razpuščene, V četrtek, 24. jaiiuarja je izdalo no- tranje ministrstvo od'Lok, ki odreja raz- pust vsoh politionih strank, vkolikor že niso bile prejšnje dni razpuščene v smislu določil § 3 zakona o zaščiti dr- žave kot pleinenske ali verske. Potem- takem so še razpuščene Narodnoradi- kalna stranka, Demokratska stranka, Samostojna demokratska stranka, Zemlj>oradni.ška stranka, Socijalistična stramka Jugoslavije in razne manjše politične stranke in fr.akci.ie, ki so ime- le svQJ sedož v Beogradu in po raznili j pokrajinskiih mestib. Tajništva posa- • meznih strank v Beogradu in drugod so zaprli in zapecatili. Ra-zpuscene bo- do seveda tudi vse pokrajinske in kra- jevne strankarske organiza.ci.ie in tajr- ništva. Taj'nistvo Sam. deniokr. stran- ke v Mariboru je likvidiralo že pred razpustom, v petek so pa ob na.vzoc- nosti policijskih organov napravili in- venfuro in pisa-rno zapecatili. Kar se tiče nepolitičnih društev in orgaimacij, je izdalo notranje mini- strstvo 24. januarja popoildne vsem ve- lik.im županoim nasled'njo ured'bo: »Gospodairska, humanitarna,, kultur- Tia, prosvetna in viteška društva, ki imajo sicer plemenski aili verski na- ziv, se ne razpuste razen v primeru, da obstojajo stvarni dokazi in verodo- stojni podatki, da se ta društva ba.vijo s političnlmi posli. Zakonoda.ja.lec ni imel namena ovirati delovanje gospo- darskih, kulturnih, prosvetnih. huma.- nitarnih in vitcških k'orporacij:, dokler delaj'o v pravcu narodnega napredka.« Domače vesti. d Princ Tomislav — pokrovitelj Ju- fjoslov. Matice. Podružnica Jugioslov. Mat ice v Ljubljani je prejela veer a j od1 osrednj, odbora v Beoigradu obvestilo, da je postal princ Tomislav, drugi sin kralja Aleksandra, pokrovitelij Jugosl. Matice. S tern je izrečeno JM lepo pri- znanje za njeno odlično nacijonalno de.lo. d Ttedna seja novoimenovanega celj- ¦ skega občinskega sveta se vrši v če- trtek 31. t. m. oib 18. uri. Na dnevnem redu porocila odsekov. d Osemdcsetletnico obhada danes upokojeni nadučitelj Franc Praprot- nik v Mozirju, še ved.no ciT in zdrav. Gastitljiivemu jubilantu, prezaslužne- mu slovenskemu šolniku in sadjarju naše iskrene eastitke! d Sokolska maskerada na pustno nedeljo v »Celjskem damn«, na katero i prido vsakdo, naj je ml ad ali star, je tradicijonalna prirediitev, ki je preko- račila že tretje desetletjie. Na. tej prire- ditvi vidiimo vsako leto obraze starih slovenskih korenin, ki sicer drugih za- bav me oibiskujejo več. Žafec. Sa:. Peter, Mozirje in drugi kradi so bili vedno dabro zastopani. Izjieme delajo le oni celjski Slovenci, ki jim drugod bol.j ugaja, ki pa bi bili zelo užaljeni, oe bi se potdvomii'lo o nji'hovi narodni zaivesti. Mislimo, da naun letos ne bo treba ugo- tavljaiti tega dejstva. Kdor jo v zadre- gi gledie izbire motitvov za niia,ske, naj so obrne na brivnico Grobeilnik. Tain so na raizpokigo slike, pa tuidi nekaj gotovih kostkniov. Želeti bi bilo, da se organizira čim več skupin. Sloves, ki ga uživa ta prireditev, bo letos iz- datno dvi,gniiilo nagradno tcikmovaiijie najlepsih mask in najoriginailnejših skupin ali posa.moznikov. Plosalccm dobro znani »Merkur« iz Ljubljaiiie bo s svejimi zTOiki potegnil vse obiskoval- ce pred oltar Tersiphiore, kjer bod'o vži- ^ali vse sladkasti ka'rnevalskega cai1- stva, d Velika maskerada, ki jo priredi celjßko Ole-pševailno drustvo tud'i letos na pustni toreik zvečer v Geljskem do- miu, vzbuja povsod najvei'je zanima- nje. Do danes so jo že priiglasilo odbo- ru 0. 1). nekaj prav zaniimivih skupin in sicer 3 iz niesta Celjia ter 2 iz daljne okolico. — Enako naisi niialčki kar tek- mujejo nied setooj, kdo bo na otroskcan korzu istega dne i)opo'ldnc zanimivej- so maskiran. S])o«tovaiii roditelji na,se d'oce! Ali ni to lepše, da privedele svoje mailčke primerno maskirane na ta otroiški korzo, kjer bod>o po zv'okiii na- rodni'li pesrnic v lepo okra.seni voliki dtvorani zarajaii nedolžni i>los — kolo in borlo oh koncu zabaive še obdiarova- ni s pomairancaimi, kakor pa da. bi mla- dina hodila matskirana in breiz pravega nadzorstva po celjskih ulicah k vnz- nim rodbina'm v ])osete? Pripomni se pa že danes, da se nobene male maske ne bo pusti'Lo v di\romno, čim jo ne pri- vode v Gel'jski dom eden iziinetd rodi- telij-uv a:li njMi naliwstnikbv. Praivo ^¦p- soiljio vladia le ta-iri., kjor je tudi red; in v tern oziru hoce pripraivljiadni odbor storiti vse, da zadovolji v polni meri popoldanske kakor tudi večerne poset- nike to velike pred pustn© zaba/ve. d X. obrtniški pies se vrši, kot že ob- javljeno, d'ne 1. februarja v dvorani celjskega Narodnega danna. Vsi obrt- niki in prijatelji obrtništva prisrcno vabljeni. d Hddio-tečaj pri Ljudski univerzi se začasno ukine zaradi bolezni gospo- da predavatelja L. Fadtgela. Naznanilo se bo potom »Nove Doibe«, kdaj se zo- pet otvori. d Drustvo »Fldeči križ« za Celje-me- sto je inielo svoj redni oJjcni zbor dne 23. t. m, ob jaiko picli udoložbi člarn,- stva. Izvoljen je bil saglasno s|»ari od- bor 7. g. notarj'Om A. Drukairjem kot predsednikom. Oil box si je nadel nalo- go povečati vir diru«tvenih dohodkov, da bo zamo'gel vršiti plemenite naloge. ki jih nalaiga »Rdeči križ«. Zia.to se že danes prihaja s prošnjo, da blagovoli vsakdo po svojih niocoh podpirati dru- stvo »Rdeci križ«. d Za Dijaško kulänjo mam je izročil g. Dra@o Perc 251.— Din kot prebitek domače veseilice v Nairodnem doinu 19. t. m. Prisrčna hvala! d Slovensko lovsko drustvo, podruž- nica v Ceiju ie inielo mimili četrtek, dne 24. jia.n. 1929 v gostilnišikib prosto- rili luatel'a »Balkan« svoj VII. redni letni oibčni zbor ob srednjd udeležbi clansh'a, Občni zbo>r je vodil vslod upravičene odsotnosti načelnika gosp. dvomega svetnika dr. Kotnika podna- celnik g. svetnik Erhiartic, ki je po- zdravil navzoce, se spommil v minulem poslovnem lotu umrlih člaaiov gg. dr. Gorrcarja. iz, Mozirja, dr. Flerina in Tramšeka iz (Jelja ter lovskega poma- gača voznika »Diehloveiga. Geneta«, ka- terim so navzoici s trikratnkni slava- klici stoje izkazali zadnjo cast. Prežol je nato na dnc-vni red, želeč da bi dru- stvo v slogi deiloivalo v dosedaj zacrta'iii simeri. Tajniško poročilo je pedal go- spod Stanič. Iz istega. posnamiemo, da ima drnštvo 5 ustanöViiiikov in "474 rodnih clan'ov. Vendar ti številki nista povse.m točni, ker je spredel vec novih članov tudi centraini odbor, nekaj je pa moigoce takidi, ki niso placali clana- rine. V minulem poslovnem letu je od- bor 9 clanskib lirijav iz tohtnih raz- logov za.vrnil. Od toll sta d\a slueaia, ki še niista komeno resena. Proti spre- jemaaiju novih članov po centrali iz podruznicnega obmotöjas zgolj na pod- lag i razpisa v »Lovcu«, je od-bor na- čeloma protestiral. Na članek v lanski aprilovi številki »Lovca« radi strelja- nja srnic ni odbor vsled tega nič ukre- nil, ker je bila zadeva objektivno za- staramt. Dopis jo bil pisan 6 tednov poprej, pred.no je bil v »Lovcu« objav- ljen. Omejitev lova, ki ga je odredi'La mariborska sekcija S. L. D. so vzeli člani 7, Tazlicnimi obcutki na znanje. Slisa'lie so so trpke opaz;ke, zveneče v ono smer, da l)i se moralo pred vsem paiziti na to, komu se lovišča i)riznava- jio. potem bi se dalo sklepati o mejit- vah. Blagajni'sko poročilo je podal g. ravnatelj Kra'lj. Podružničin delož iz drustve.no clan line je znaša.l dosedaj 10%, od scrlaj naprej ga pa napove- duje inaTlborska- sekcija le s 5%. S to pičlo in nozadostno odmer.ieno ölana.- rino podiružnica ne bode mogla kriti niti rzdaitkov za razlicne post nine in event, kolkovine. Novi odbor bode mo- ral gledati na to, da so ma.m cla.na.rina kot ]o je podružnioa dosedaii1 prejema.- la, pusti neokrnjena. Prcigledovalca ra,- čunov gg. i)i'of. Lavrenčič in Franjo Kalan sta našla blaigajno v naj,l(']">«o'ni redu ter predlagata odboru kakor bla- gajniku absolutorij. Naio je podal po- ročilo knjižnicar g. Zdolšek. Knjižni- ca ima danes 80 vezanih strokovnih knjig', več kot enkrat toliko pa neve- zanih. Žal se knjigo niso mogle dati vezati, ker je primanjkovalo sredstov. Iz tega vzroka smo tudi opustili naro- eilo dveh inozo.mKkih revij. Knjižnica se je letos manj posecala kot lani. Vzrok tiei v tern, da se ioka'l ne d;i ku- riti. Za.bva.lo izreče knjižnicar gosp. V lekamah, drog. in kjer so vidni plakati. Franij'U Kalanu, ki je tudi letos po- dai-il vet* knjig. Nato se je prešlo na pri hod n jo točko dnevnesa reda, k vo- litvami. Vsi dosodianji odborniki izja- vijo, da ponovno izvolitev absolutno odklanjajo, deloma vsled prezaposle- nosti, diploma pa. ker kot člami »Gelj.- ske lovsko družbe« v lastnih stvareh ne morejo sodelovati pri resitvah öd njih sam-ih sta,vljenih pred 1 offov, in pa ker se njihovi predlogi na merodajnih mpstih zadostno ne upoštevajo. Gosp. prof. Miavljak opozarja, da posebno zadnja okolnost ne srae uplivati na iz- volitev novega odbora. Dolžnost po- družničnega odbora je, da služl dobri fitvari in da ji posveti vse moči tudi \- naproj. Pokažimo odločno voljo in pre- ])ričani bodimo, da se Ik» nasvete in prodloge upostevalo, tako pri oblasti kot pri sekciji, odnosno centralneni od- boru. Niihce naj izvolitve naprej ne'od1- klanja, vsak pa, ki ga bode doletela iz- volitev, naj isto kot potrebno in nepri- jotno dolžnost spro,j;me. Na pred log g. I'avnatelja Kralja se vrši volitev na- rc4nika, podnacolnika ter odbora z vz- klicom. Soglaisno ,so bili nato izvoljeni: nacelnikom: prof. Fran Mraivljak; podnaičelnikoim: Rafko Salmič; v od bor: Anton Zorko. Nace Cim.pric, Fra- njo Kalan, Mirko Detiček, Mirko Me- olic, Rntar in Lorber. Preglodovalca, ravunov: bancni uradmik Hvala in ]irof. La.vrenčič. Pri slučajnostih se je razpravljivlo o internih društvenih za- devah in o pomladitvi zaroda v naših loviščih. Predwodnik je nato zborova- njo zakljucil. Novoizvoljeni odbor se jo takoj konštituiral ter je prevzel funk- cijo tajnika g. Zorko, blagajnika pa S- Giinprie. ^ d Sile-n meg je zapad^l celo Srednjo Evropo. Iz Madjarske. Čehoslavaške, Avstrije in celo iz cole sererne Italije se poroca o visokem snegu, snežnih zäh- met ih i]i prooietnih ovirali. Pri Vidniu v Italiji sta v snegu obticala diva vlaka! Zelezniski prounet v naši drzavi zopet procej redno funkcijonira» izvzenisi lišiko zelexnico in pa Steinbeissovo ozr- kotirno železnico Prijedor Knin. Ima- jo pa veil ike zainude inozemski brzo- vlaki. V celjßki okolici ga je padlo do pol metra. Promet z a,utoomnibusi so morali ustaviti. Sinoči so orali s snez- nim plugom cesto od 'Konjic do Gelja. Plug jo vlfeklo osem parov konjev, ki so pa bili od napora vsi mokri in utru- jeni. Mcstne ulico so polno snega, Vse se boji, da bi se ne ponovili hudi janu- arski dnevi 1. 1917., ko smo iimeli v Golju takoj po visokem snegu hudo po- « v oden j. d Iz zelezniske sluzbe. Prestavljen je žole/iniški uradnik Ivan Soncan iz Ma- ribora v GolijiG. d Ljudsko vseučilišče v Celju ponov- no opozarja na preda,vanje gosp. och', kand. I. Štem.pihaTja, ki se vrši 28. ja- nua.rja ob 20. uri v risaJnici dieške me- šfansko sole. PredavanJe "«a naslov: -Metapravni viri bivše drža.vne krize in njena kriti-čna rawleniitov.« d Javno predavanje o skavtizmu so vrši pod okriljiOTii Ljudskega vseučili- wa v pondeljck 28. januarja ob pal 19. uri v fizikailni sobi deške mešč- sole. Vabljeni so vsi, ki se zanimajb 7A\ na- se skaivte. Proilia.vnn.ie se vrši na pod- la.gi skiopticnih slik. d Iz celjske policijske kronike. Ra- di p o n čalo in pomirilo s celim svetom. Ko si je prižgal smodko — prvo po neljubi kopoljd pri Zlichovu — miu je dišala kakor nebeska mana. Zdelo se mu je, kakor bi že dolgo let ne kadil; novo, krasnejše življenje se je po.ja.vilo pred njim. V zelo diobrem razpoloženju jo sol z lahnim korakom v Besedo. kamor je prvi prinesel vest o »razbitem« parni- ku pod Zlich.Qvom, in ni hranil besed, R katerimi je celi dogodek naslikal kar najgrozneje in kar na.j'bolj krič^če. Saj je bil slikar! >Gospoda! Petdesot ljudi bi se bilo utopilo, ako bi jih ne pesili. Ampak morali bi nas videti, kako smio jih vl'ekli iz vode. Do smrti ne bom pozabil na te matere in otroke, kako so pla.vali v vodi in kako so se nam zahvaljevali, ko .smo jih odkladali na bregu. Aimpak do smrti — gospoda — do smirti no- cem več priti v tak položai Človek si more šele potem prodstaviti, kaj jo to plavanje po niorju!« Štev 8 »NOVA DOBA< Stran 3. Dob r o g a z d r a v j a je 37-letni de- lavec J., ki so ga našli smoči ob 11. uri na državni cesti v Gaberju v smegu spati. Mož ga je dobil preveč pod ka- po. — S r e b r n o moško ž e p n o u r o je našel nocoj nek stražnik na KraLja Petra cesli. d Umrla je v Ljubljani v četrtek po- noei gospa Ana Hudoviermikova, sopro- *?a prvomestnika CMD in predsednika iiolarske sabornice g. notarja Aleksan- dra Hudovernika. Pokojnica .ie bila sestra veleposestnika g. Franca Rob- leka v Žalcu. Pokojjiica se je istotako kakor njien g. soprog predvsem zani- mala za naši narodnoobrambni d.ru- štvi. CMD in Gosposvetski zvon, rada pa je sodelovaia tudi pri drugih na- rodnih društvili. Boldia.la je že dve lo- ti, na božični večer pa jo je zadela kap. ki je poskešila srart. Pogreb se j>e vršil v soboto ob veliki udeležbi vseh Ijubljanskih narodnih krogov. Naj v niiru poeiva. sororlnikom pa naše so- žalje! frUmlrli so v Celju: 23. januarjn 54- letni Julij PaimmiGT, nasta.vhe.nec pri tvrdki Rakusch; 25. januarja na liab- nem 83-lelni delavec pri g. Janie.u Si- ni.O'ii Pilko. — V javni bolnici: 24. jan. 41-letni breizposelni kroja,č Martin Bincl iz Trnovelj. 25. jan. 79-letni ob- činski re.veiž Matija Vajdič iz Vcrač. 28. jan. 56-letni brezposelni rudar Ja- nez Drobne in 49-letni dninar Jakob Goričan iz Prekope. d V Grizah priredi na Sveönico, 2. februarjia v dvorami ge. Amalije Pikl, Prostovoljno gasilno društvo Gol&rje- vo komied'ijio v treli dejanjiih »Vdova Rošlinka«. Zaiöetek iigre ob 4. uri po- poldne. Ker.se je komedija. »Vdova Roslinka« igrala povsod z veilikim uspebomv, upamo, da jio bo tudi tukaj posetilo občinstvo polnošteviln-o. Po igri proista zatbava in pies. d Sokolsko drnštvo v Laskem pri- i'ödi 2. februarja 1929 v vseh spodnjih prostorib hotela »Henke« »veliki ma- /ikaradni pZes«. Ker bod.o prastori bkusno preurejeni in bo preskrbljeno za zabavo vsakogar, upamo da ga bo- d'o poseti'li vsi napredni Lašcani. Va- bmio udi vse Celjana da posetijo pri- reditev, na kateri se bodo prav dobro zabavali. Pričetek pdesa ab 8. uri zve- cer. d Gluvni zastop eavarovalnice »Du- nar« d, d. se jc preselil iz Kapncinske uli(]e na KraJja Peira .cesto v novo hijßo ff. Vajta., drugo nadstropje. 10 d Pravi uzitek in okus so vedno sve- že ]")raživa, zabavno in pra,vljic;- no vsebhi'0 igre. proplptefio s petjom. ])lesi in göd'bo. Za mladino osnovnih sol v okolici bo še posebna prireditev. d »Narodni Vnl«, guavno glasilo biv- še Hrvatske seljačike stranke, je bilo vstavljono,, k<^r jo bilo po dopolnjionem Hskovnem ziaikonn v j'odneni moseou več k'o Irikra.t zaplenjeno. d Dva nova »doma« v Celju. Kakor slišimo, se ustanovi te dni sta.vbna za- druga, ki ima naimen postaviti in vz- d'rzevati »obrlniski doira« v Gelju. Slo- vonisko obrniško društvo je naimreč po^- krenilo idejo sezklaiti v Geliu poslopje, v ka.ter.ejr) bi im^lo sedož ne Le ono sa- jLLo,, teniivcč vse obrtniŠke zadružne in ÜTuge korporarije in v kator'Gmr bi se «udi nainesti] vajenkski doni. — Enako se vrse mod: rninistrstvom narodnoga zdravjia., mestno občino in dolavsko bolniško bla.gajno pogadanja za grad- njio »zdvavstvenega doma« v Celju, v katerem bi se nawiiestile instituci'jo'ze obstojeceiga »zdraivstveneffa doma« v Celju in pa javno kopailisoe. d »Marbitra — Gedenkfeier^ Vče- raj je primlila »Südjmark« v Graden ob veliki udeložbi — žal tudi iz jugosK Mariibora in Ptuja — »Marburg-Ge- denkfeier«. Govorili so tiskarnar Most- bock koit »ocividec« (kakor znano, so mariborski Nemci hotoli pred desetimi leti na ta. teden siloma. zasesti. mari- borski rotovž, pri cconur jo niorala na- 5a polioija rabiti orozje) in zästopniki vseh stramk, ki so zastopane v stajer- ski deželni vladi (»weil d.iese die offi- zielle Vertretung des Landes Steier- mark naiöh aussen hin darstellen«). Na kon;cu pa se ,ie pela »Deutschland- löyENTURNAcPROOAJA %-ellmo temeßito ufwcmnitlf •-*«&—-----------«-^—mmm— _______=-_________¦____________¦ --¦---------------------------- - ^^^b I^^H ^^^h ^^^1 ^Wn vfl^ffäi^ ÜjmhI ^^^m ^^^u ^^H ^^^1^1 ^^1 ^^^h^^^^^l Celje. Alekaandrova ul. 1. Mari bor, Gosposka uiica 17. 9>tU|f Slovenskt irg, „Petovla" lied)«. T)emoiistra;ciijct .ie bila torej to- krat oficijelna, kar bo gotovo pri nas vzbudilo v vseh kroigi'h neljmbe oibc-ut- ke, saij1 se jasno vidi. kam »SüdimaTk« cika in koliko so vredne fraze o »nem- äko-j.ug'Oislova.nskeim prijateljstvu«, d Tobamo tovarno v Ljubljani na- miGivwaj'O premestiti y Smioder-evo pri Reoigradu. Premestitev tovarne b\ po- menila za Ljubljan.o preeeäsnjo gospo- darsko sikodo. d Gene za seno in slsimo v Mariboru. Dovoz () voiz sena, ki se je tržilo i>o 160 do. 175 dinarjev za. 100 kilcigraimiav. d Ceno za živinsko sol misli u prav a državnih monopolov za celo diržavo po- enotiti. Ta sol bi potem stak kg po Din 1.40. d Kolnud/tcija električnega daljno- voda Raff a ska Slatina—Straža se je , izvršila miinuli pondeljek. Uprava zdravilišča se bavi ludi z idejo rarair- jonja orarežja v bližnjo akolico, za kar ]}i res tudi bil zadnji cas. d Vvoz kmelskega orodj/t, takega,, ki se v državi ne izdeluje, bode gilas'om sktepa minis trskega svola car ine prost. d Teöaj za sadjarske vomoenike se vrši letos na vinarski in sadjarski soli v Mariboru v treh oddelkih in sicer od 4. do 23. marca, od 10. do 15. junija in od 23. do 28. septeimlljra. Namen tečaja je izobraziti delovne moči za najvaž- nejša sadjarska opraivila v drevesnici in saidovnjaku.'Prosilci, ki morajo biti stari naj'mianj' 18 let, naj vložijo svoje prošnje do 22. februarja raivnateljstvu ffori imonovane sole, lvolek 5 Din. d Ošpice razsajiajo v Konjicah in okolici. d Ceneno meso imajo v Ptuju. Pr'o- (lajajo namjreč ffovedino (kravje meso) PolODin. d Ttekordni obisk je imela v sohoto -planinska retkita« v Ziaigrebu, Ples j« posetiilk) okrog 3.000 ljudi. Upaj'mo, da bode tudi dobro obiskan »planinski sejim.« v Celju dn>e 2. .inarca! d Hudo nevihtö so imeli v soboto zveoer v Mostarju. Naijiprej-e je hudo deževalo, potem pa je zaöela padati med bliskom in gromom debela toc-a. Strela je udairila v minaret Hazi Ali- begovo miošejie in mu je raizrušila vrh v dolžini kakih G metrov. d V komisijo za vreuredüev državne uprave sta imenoiva,na gg. dr. Suhač in konjiski okrajni gl'avar Draigo Tr- stenjak. Elegantno damsko perilo ^emie M. ŠRIBAR, CELJE, Gosposka ul. 27. d Žlka \e samo ena. Zaradi izredno dobrega okusa ima vedno več prijate- hev. Ni čudno, če se pojavljaio tudi oonaipdhe. Pri nakupu pazite zato na imp »Z'W-««. d Zelezniška nesreča pri Trbovljah. Sinoči je sei po progi med Trbovlja-mi in Zaigorjem mlad Kluhomem fant. Za njiin je došel vlak, ki ga je vrgel s pro- ge in mu zdrobii prsni kos. Ko so fan- ta našli, so ga spravili v Ljubljano, kjer j,e še došel za trenutek k zavesli, potem pa je umrl. Identite se niso ugo.- tovili. d Bivsi minister dvora Draigomir Jankovic je inienovan za našega po- slanika v Madridu. d Mlad je zacel. 16-letni Draeoljub Jovanovic i;z Beograda je ukradel svo- jemu ocetu veliko vsoto denarja in je z njim pobegnil. Policij-a je izda-la za njim tirailico. d Jzvanreden mraz imajo letos celo v Benetkali. Zaimn-znili so morski ka- nali po niestu, kar je izvanredna red- kost. tl Današnji številki je priložen oglas glede dobaive prem.o'ffa tvrdke Franjo Jast v Celju ter to narodno podjetje mijbolje priparocaimio. 59 d Osebni vlaki pasivni. Sredi minu- lega tedna se je vršila v Beogradu kon- ferenoa želozniških ra.vnajtoljiev, na ka,- teivi se je ugiotovilo, da je osebni pro- met na naših železnicah v splošneim pasiven, taiko da iga mora izrezaiti to- voren. Osebni proinuet je edinole dober na progi Rakek—Mairibor, Ljubljana- Beograd—Niš in Brod—Sarajevo. Da, se zguba pri osebnih vlakih zmanjša, je konferenca nasvetovala ukinjenjo mnogih osebnih vlakov. osobito na stranskih progaih. d Zelje jugoslov. zadružnistva, Glav- ni zadružni sa^ez v Beogradu je poslal deputaeijo h kmetiiifikemm ministru d'r. Framgiešu in je sporačil ra,zne željo ju- ffoslovanskega zadtiržništva: spremem- bo.zakona o kmietijiskom krediitu (v tem smislu, da bi bile tudi dosedanje kme- tijske zadruige deležne kreditov), eno- ten zadružni zaikon, zopetn'o uvedbo poištninske prostosti za korespondenco med zadrugaiini in zvezaimi, ujjorabo čistega dobička pri razredni loteriji za zadružništvo. sred'stva za zboljšainje živinoTeje, ustanovitev gospodarskega s\(vta., s})reimie:inbo carinskih tarifov, državne .gaspodinjiske tečaje, regulaci- je rek in izsuševanje niočvirij. d Pospeševanje tnavništva v Mari- borski oblasti. Mariborski obMstni od- bor razgilaša pod št. III 18.497 od 20: decembra 1928 »Praiviil'nik o podelje- vanju podpor za povzdigo travništva«: Da se povzdigne produkcija travnikov, namerava oblastni odbor Mairiborske oblasti dajati podpore, diokler bodo za;- dostovala sredstva, predvidena v pro- računu, sledečim prosilcem: 1. Kmotij- skim orgianizacijam za nabavo nmih travnkških bran, skarifika.torjev, tež- kili valov: 50% nai>a:vne cene. — 2. V svrho melioracij zaprtih (sklenjenih) komplieksov vod'niim zadrugam ali pa posameznikom, ki nameravajo na teh površhmh urediti moderne travnike: 50% za drenažne cevi in material za. betoniske izlive, 50% za travna semena,, apno in umetna gnajiMa. Popolnoma brez])laično pa d:a na razpolaigo stro- kovnjako, ki bodo izdelali nai'i'te in vo- dili vso melioracijo. Plačati hoče tudi izkušenega preddelavca, — 3. Posa- meznikom ali ]m skupinaim. ki imajo | travnike osušene, pa hocvejo iste pre- | orati in potem urediti mmetnio stalne ¦ travnike: 50% za seirnena, apno in umetna gnojila, zastonj pa strokovna navodila na lieu mesta in kemično analizo zemJje. — 4. Za, setev lticerne posaiineznikom: 25% kupne cenie lucer- ninega semena ter njene mesanice in zastonj strokovna navodila. — Pros- nje, opremiljene s potrdilom župan- stva d'oticne občine in 5 Din kolkom, j,e p'osilja.ti oblastnemu odboru. kmetijski oddelek v Mai'iboru. Pesnik Radivoj Peterlin-Petruška petdesetletnik. Danes pra-znuje v Ljubljani 50-let- nico svojega rojstva znani slovenski pesnik in pis-a.telj g. Radivoj Peterlin- Petrushv. Rodil se je 28. januarjia 1879 v Kaniniku. Iz visje gimnaÄije, ki je ni dovršil, je od&el 1. 1900 k vojakom v Dubr'ovnik in Kotor, od koder je dve leti nato pobegnil v Crnogoro. Kot čr- noigorski državljan je odšel v Italijo, Crčijo, Malo Azijo in v Cariigrad, od taim j)a v Riisijo. V Rusiii je živel celib 17 let v nadiraizličnejših službah, od navadnega cestnega delavca preko zla- tarskega ponmočnika (njeffov pok. oče je bil zlatair) do domačega ucitelja in končno pod boljševiki do knjigovodje v Narodni bainki v Ca.ricinu na Voligi. Pozkni je delal in uči'1, poleti pa pota- val. Sikoraj bi*ez vsakih sredstev je prepatoval vso Evropsko Rusijo, Krim, Kavkaz do turško-perzijske me- jie, Finsko, Skandinavi.jio do Severnegn rta, ogledal si je d'alje vse evropske države razen Španije in Portugalske in. peš je prepotoval vso Palestino ter Egipet. Po prevratu 1. 1919 se j« vrnil v Jugoslavijo in je zdaj že deseto leto uradnik OUZD v Ljubljani. Pesniko- val je že od mladih lcit. Pridbčevali so njegove pesmi in prozo \si slovenski literaxni listi in časopisi. »Slovenska Matica« je izdalia 1. 1904 njegovo zbir- koipesimi »Slarvjiainska lira«, \. 1912 pa; drugio pesniiško zbirk'o »Po cesti in ste- pi«. V saniozaložbi jie izdal Petruska 1. 1925 tretj.0 pesniiško zbirko »Zname- nje«, ki je bila v picliii dveh meseeih popolnoma razprodana1.. Nasemu po- ])ula1rnOTiiu Ahasverju- poetu kličemo tudi mi: »Na. mnoigaja ljeta;!« Skautizem. Vsakdo izmed citateljev je skoro go- tovo že kdctj videl na celjski'h ulicah uniformirane decke in niladoniče s ši- rokim klobukom na gla,vi in opremlje- ne z najnavad'nejsim orod.iem; v skle- njenih vrstah korakajo po na,vadi. Skavti so to. Po imenu j,i.h tudi po- znaimo; a nual'okdo pozna namen in astroj te lnladinske organizacije. Idoja skavtizma se je porodila na Angleskem }ired približno 20 lots. Usta- novi telj ska.vtlzima je bil general Ba- den-Powel, ki 'živi še danes na Angles- kem v visoki starosti 74 let. Po naertih generaia Baden-Powel-a je na men skaivtiania: 1. vsestransko imj Rkladno dusevno in telesno vzgajati na rodn o miladino za koristne Clane clo- v,e.ske družbe in dipbre dtžaivljaTie; 2. zavarovaiti m-lad'ino pred vsemi škod- Stran 4. »NOVA DOBAi Štev 8 ___Slabi zobje skvarijo najlcpgi obraz. Neprijeten duh ust je zoprn. Obe lubi odstranite z vporabo krasno osvezujoce Chlorodont-paste. Zobjo dobijo krasen sijnj slonovine, posebno z SAnS^i^ff^ kcr i8ta ^i8ti zobe tu^ ";i nJih straniSter dont nTti w ?! ° Jn^' J1 P°™CaJ° gnilo^o. Poskusite najprej z rnalo tubo Chloro- iwÄ L ?"[? J?in. 8^- Chlorodoot Sčetka za otroko, za dame (mehke Ketine), ?Äd V, i • šcetine)' Priftno Eamo v originalnem modro-zelonem omotu z napisom S^^,S^^r!;^ti^rLe0-WerkeA-G' Proi-od"Ja in »Btopstvo aaüugo- Ijivimi vplLvi slab© okoiice; 3, usmeriti mladino na prarvo življonsko pot in jo pripra.vljia.ti »a praiktieno življenje in \. propaigirati bratstvo in mir mod Ijuclmi in narod'i. Vzvišen je -gotovo smoter. za katerian stremijo skaivtske orßianizacije celega sv.eta in težavna je pot, ki vodi do nje- i»-t\i! Toda delno jaimstvo za dosego tega eil ja je v orga.mizacijah podano po okolnosti, da naj. bi v n.jdh vladala sko- ro vojaška disciplina. kateri se pa skavti pod'vrzejo sami in papokioina prostovoljno. Tudi okols'cina, da se deeki in nula- deni^i-skavti vzgajaj'o v prosti prirodi, da jih skavtizem o vsaki možni priliki popeljß v naircčje prirode, da jili uri priroilo spoznavatl in jo ljubiti, je go- tovo sredstvo, ki rnnogo pripomor. V taiki go- ščavi pridiokimo nekaj dlrobiža in pi«s- kaveev, neikaj dTv in listia. Pod drev- jem ne raste niti traa'a, na drevju je pa dobro razvit plod zopet redikoßt. Ka- ka raizlika je med dobičkanosnostjo ta- kega sadnoga gozd a in pravilnega, do- v-olj redikega nasad'a, kjer pridelaj.o iiinoigo pvvovrstnih plodm' in še lahiko vačunajo na obilne pridelke pod drw- jem! Vse d'obvo rawvifo sad je praiv la.hr ko in primerno drago prodajo, a drob- nejše sadlje, ki ni za trg, je še vedno vsaj toliko vrodno, k'ot pa sadje iz se- dan jih sadnih goseav. Zafcaj ne bi te- d'aji vzgajali d'vovja taiko, dia pridr-lmmo elm več aa trg?! Za dom na,m bo kljoih temu he vedno ostailo dovolj, Tedaj že iz tei?a praiktičneca staliišča se moramo podvizati, da sadicyvnjak ne bo ffoal, ampak gospodarski nasad Druga stvar pa je sledeca: sadjarja vecinoma ne vidij^o — so slepi — da je še diru'god, nualo proc od poslopij, do- valj sveta. Kaikor da bi bil za sadjar- stvo prhnereii edinole svet okoli do- niacij in nikjer drugje! Ali se nam res ne bodio še odprle oči, da je posostvo i dovolj veliko za n'ove nasa.de in da zato in treba tlačiti vseiga drovja na en kup? Prevo naj bo pposto, naj pride do njega solncc, naj raste in rodi tudi &e kaj pod njiim. Pa nam bo tako drovo sairn.o bol'je rodilo, dalo boljse sadje in zraven se pridtoljke pod drevjem. Tn ka- ko radi kritizirajo sta.ri sadjarji šte- vilke o razdajijah med sadnim drev- jern! Še iz pra.v mladih let se tega spo- minjaim. Nobena razdalja jim ni bila všeč, ker so vajeni gozdov! Ali ni boljsi veeji saidovnjak, a zato ; redkejši? Zakaj tako malomarno pre- ziramo toliko lepih prastorov, a doma zasajaTnio sadni gozd?! T.ahko trdims da je polovica drevja, ki ga po nepo- trebnom zajsajiajio v sadovnjaku okoli doniiačije, za sadno gospotlarstvo iz- gublj'ena,. Proč je vraen denar za mkr do drevje in še ostalo starejše drevje ne more tako roditi, kot bi sice-r, če bi imelo vsaJko drevo dovolj svetlobe in zraka. Ne tedaj vsega na en kup, ain.pak v prave, gospodarske nasade razvrstimo naše drevje! Šele tediaj, ko botmo imeli zasajene vse za sadno drevje prirner- ne dele našega zeniljišča, premišljaj.- mo, če se nani ne bi izpla,čalo, obno- \iti starih sadovnjakov. N.ovodöbno), res gospodarsk'o sadjar- stvo zaihteva tudi, da sadno drevje ne,- gujemo. Sad jar mora biti varuh in zdravnik svojega sadovnjaka. Že bb saditvi nnora resno premisliti, kje bo rastlo drevo in kaiko ga bo posadil. Ve- lik del uspeha,, rast in zdravje drevesa in tudi rcd'ovitn'ost, je odvisen od j)rve dobe. Druga, nie manj vaina stvar pa je preinišljena izbira sort. V vsaki gospo-- darski i^ainogi cenimio predv^em ono, kar nam najveo donaža. Tako niora biti tudi v sadjarstvu. Nesmiselno bi bilo, gojiti or ehe taun, kjer nam vsako leto pozebejo, a jablana izvrstno pre- niese in preživi ta nevarni čas. Nesmi- selno bi bilo, gojiti letne sorte, če bolje uspevajo zimske. Nesmiselno je tudi saditi v večje mštevilu one sorte, ki jih mi za svoj okus cenimo, a sadni trg jih ne mara. Vedno sadimo ono sadno ple- me in od plemena ono sorto, o kateri .snio se že sa-mi ali pa potom dirugih prepričali, da se nam najbolj izplača Ce pa imarao enake izkusnje za več sort, tedaj se za glavne nasade omeji- mo le na \k\v zanesljivih. dobičkanos- nih sort. Pri tern izbiranju na| l>o po- leg izkušenj kaižipot predvsem »Sadni izbor za Slovenijo«, ta temeljna knji- ga bodooega umnefti sl'W^nfike.ga sad- jarstva. Tudi sosedu nasvetujeino to, da bo vas kdaj zimoizna pridelati po kak va^on sortnega sadja, (Dalje prihodnjič.) Trgoushi iobol na prometnern kraju v sredini triesta, se i§če. Pismene ponudbe na upravo. LISTNICA UPRAVE. A. M. Rečiea ob Savinjü: Notica glede igre došla prepozno. ker list iz- haja že v četrtek, vsled Cesar nisnuo mogli priobčiti. Lep volčji pes 1 leto star, dober čuvaj, se p r o d a. VpraSa se v upravi, Svilene rute ä Dm 150'— A. Pontjv-ačščj Celje G'iSDi-ska ui. 4. Trgowski lokal n» ori.me'ncm ^r.nu iako svntel in ()r «;ti» ff» -H odcin s 1 marcem 1929 >•• ¦';•¦•'" v Q/ib iu Naslov v upravi. FKN •¦' vo-*i, ü^Fje, Alafesandrova. ul. 4 Steiaže za 5pt-reriiskd tr^ovino, med njimi tudi ledniak (Eiskasten) po ceni na- prodaj. Kail Kr mer, Celje, Liubljnn- ska c. 19. pri g. Gse«lu. 3 3 Radio* svetovno najboljših znamk kakor: 9k 11 »«•» tn Teles unken, aparaie Ultradine, Neutrovoks, Schirmgitter, Radio-Bar, Harley, tri-, štiri- ali petcevni na visoko, sobno, okvirno anteno ali s prikliučkom na eletrični tok, dobavlja trvdka FRANC BAR, Ljub;j-*na, za Celje njen ia«toprj^ R. Polsate, Gabe-Je S56 (Sokols^l doml. Intercsenlom dneviv) -* na ogled in poskušnjo. tnoletno jamstvo. — Ugodni plaCilni pogoji. — Konkurenčne cene. Stev. 7260/28. ~ Razglas. Meatna občina celjskö proda dražbenim potom v sredo, dne 30. 1. L929 ob 9. uri dopoldne na Sp. Lanovžu en par težkih rujavih, za vsako vožujo sposobnih konj. Interesenti se vabijo, da se ob navedenem času udeleže predmetne dražbe. Izdražbane konje je prevzeti in plačati takoj. Mestni magistral cetjski, dne 23. I. 1929. Za župana : SUBIC s. r. H A I. O 1 Slavnemu občinstvu ^¦-..v.^Mn, &,\ i^r,., ¦,. mo(i gosmni dnevmo Radio . opoldne in zvečer. — Postrežem s p> istno halosko in Iju'o- menko kapljico od SO Din naprej. Lasfna mesnica nudi prvovrsino volovftko, telečj«, s injsko sweze Postrežba točna ' Psiporočarr. se za obilen obisk JO SIP ŽUMER, re«tavracijo- in menarija C»ljev Glavni tfij. Insorirajt« v „NOVI DOBI"! firamofoni in plošče iz tovarne Edison Bcll-Penkala Ltd. kakor tudi ploSče «His Master's Voice» in «Columbia» katere voui imenovana tuvarna na zalogi, se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri Goricsr I LeshoysBii, Ceije kniigatr*^» in weletip^owitta a papir*«<*m, pisalnimi in ri«s»8nšftii ^rednn^ii. Ko n;»s je naš iskreno ljubljeni Slavči po sklepu Božje Previdnosti nenadoma zapustil za vedno, srno bili deležni tohkih izrazov sočutja in naklonjenosti, da moremo vsem in vsakomur izraziti svojo zahvalo le z »Bog bodi plačmkl« Posebno smo dolžni Se zahvalo požftvovalnosti gg- primariiev dr. Steinfelserja in dr. Raišpa, preč. duhovščini, prcfesorskemu zboru kr. drž. realne gimnazije v Celju, pevcem, dijaStvu, šte- vilnim darovalcem vencev in šopkov ter prijateljem, ki so nas z besedo in pismom tolažili. CELJE, 26. januarja 1929. Rodbina Brglez. Tiska in izdaja Zvezna tiskarna. — Odgovoren za izdajatelja, tiskarno in redakcijo Milan ČeUrta v Celju.