55
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. — Se zmiraj stoje reci pri starem. Toliko je vendar gotovo, če bi utegnila vojska biti, da še ni pred durmi. Najnovejši list angležkega časnika „Timesu pravi, da cesarja Napoleona sedaj še ne mika, na vrat na nos vojske začeti zoper polovico evropejskega sveta, ako bi mu tudi druga polovica na pomoč prihitela." Priprave za vojsko pa na Francozkem kakor tudi na Sardinskem ee še neprenehoma delajo, in te priprave razjasnujejo bolj kot vsako drugo razlaganje Napoleonov govor, s kterim je 7. dan t. m. deržavni zbor začel, v kterega je vlil dosti medii za mir, pa tudi pridjal dovelj pelina za vojsko. Očitno je spet tu obžaloval, da si je z našo vlado navskriž. in kot poglavitne vzroke razpora imenuje zadeve v Moldavi in Val a hi i in pa, da na srednjem Laškem je avstrijanska posadka. Kaj da prav za prav namerja cesar Napoleon, ni v tem govoru razločno povedal; rekel je le, da ^nepremakljivo bode zahteval svoj cilj in konec; vendar pa upa, da bode mir ostal." Jasnejše je govoril predsednik deržavnega zbora grof Morny v pervi seji, rekši: „Sklenimo se čedalje bolj s prestolom cesarja svojega; naša serčna pripomoč bo storila, da bode ob času mirnega spravljanja njegova beseda veliko veljavniša, pa tudi če bi vojske treba bilo, njegova moč zmagavna." Vidi se iz tega, da cesar Napoleon terja, naj se zgodi vse po njegovi volji, — če ne z lepo, pa s silo. Naša vlada, ne da bi zanemarjala kar utegne priti, še vendar ne dela posebnih priprav za vojsko. „Milit. Ztg.a pravi, da avstrijanska armada ima še zmiraj le svojih 400,000 vojakov kakor po navadi v miru, in ni ji treba se prenagliti z uravnanjem za vojsko, ker v kratkem ima lahko 800,000 izurjenih vojakov na nogah.
— C. k. finančni straži je zaukazano, naj ojstro čuje, da se v kavarnicah, gostivnicah in nikodar drugod ne prodajajo cigare in tobak u na nji h dežel, ker se je zasledilo, da  se tega ptujega blaga pod roko čedalje več prodaja.
— 9. dan t. m. je za tifusom umeri visoko čislani gospod vitez Kari KIeyle, c. kr. ministerski svetovavec nekdaj pri ministerstvu kmetijskem, sedaj pri mini-sterstvu dnarstva. Še le 47 let star mož je bil bistra glava in izversten govornik, da malo takih. Za kmetijstvo res unet gaje pospeševal z odkritoserčno besedo in živim djanjem; iznajdel je tudi mnogohvaljeni plug, ki se po njegovem imenu imenuje.   Škoda za verlega moža!
— Bivši knez serbski Aleksander Karagj or-gjevič se bo vernil v začetku mesca sušca iz Dunaja, kjer že več dni prebiva, zopet v Ternešvar.
Iz Štajarskega. Iz Marij ne ga Celja se piše „Wien. Ztg.u , da v tukajšni cesarski vlivarnici po povelji višjega armadnega poveljstva res vlivajo noč in dan kanone, — to pa ni res,  da  bi sedaj za tega voljo   ne smela no-
benih druži h privatnih reči vlivati; sme jih, pa se ve da le toliko, da druge dela ne motijo navadnega vlivanja kanon.
v                                                      v
Iz Koroškega. Iz Celovca. Škofovski grad v Št. Andreji, v kterem sedaj še stanujejo svetli lavantinski škof in knez, ki pa bode prazen, kadar se bojo v Mar-burg preselili, je z grajšino turnsko (Thuren) vred za 150,000 gold. čast. patrom jezuitom prodan, da bojo ondi novicijat za 100 novincov napravili.
Iz Ogerskega. V A bdi, neki vasi blizo Raba, se je te dni primerila strašna prigodba, ktera pričuje, kako neumno je še ljudstvo. 16 let stara deklica je imela lišaje po celem životu: neka mazačinja svetuje materi, naj jo namaže z mazilom, ki ji ga bo dala, in potem naj hčer vtakne v dobro zakurjeno peč, kadar bo po peki kruh iz nje vzela, da se bo dobro spotila. Neumna mati res to stori, čeravno se je ubogo dekle branilo in upilo na vso moč, — — čedalje slabeji je prihajal glas pečene reve, dokler ni popolnoma omolknila; mertvo so sneli iz peči!
Iz Serbije. 6. dan t. m. je prišel knez Miloš s svojim sinom Mihaelom v Beli grad, kjer so ga slovesno sprejeli; streljane s kanonami in vriskanje ljudstva se je razlegalo dalječ okrog; mesto je bilo zvečer slovesno razsvetljeno. Skupščina ga je sprejela v konjaku, kjer so mu trije stari kmetje po stari slovanski šegi kruha, soli in vina podali rekši: wJej kruha; hrani ga za nas in zase; osoli ga in pij vince domače, da bode naše polje obilo rodilo." Miloš ima namen čez bogarsko reko Moravo pri Aleksinacu zidati most v spomin, da se je tu snidel z deželnimi poslanci. Garašanin je iz lastnega nagiba do Pasarovica knezu šel naproti, pa mlačno ga je sprejel. Metropolit Peter Jo v a novic je odšel 5. t. m. v I lok, od kodar gre za zdaj v Karlovec k patriarhu.
—   11. sveč. Oglas kneza Miloša naznanuje Serbom, daje nastopil vladarstvo kot novoizvoljeni dedni knez serbski; nadja se, da roka, ki je nekdaj serbski narod osvobodila, bode moč imela, mu podeliti srečno prihodnost; voljo in želje narodove obeta spolniti, po ustavi vladati in ob svojem časa vladarstvo izročiti sinu svojemu kot postavnemu nasledniku prestola serbskega. — 12. dan t. m. je knez Miloš osebno sklenil skupščino; 34 skupščinarjev ostane še, da bojo nadaljevali začete dela.
—  Iz Belega grada 11. svečana. Ravno sedaj.so Vučiča tirali v ječo; močna straža ga je spremila in ljudstvo je vrelo od vseh strani skupaj; sum leti na-nj, da je deželno dnarnico ogoljufal in po sklepu skupščine pride za tega voljo kot izdajec domovine pred sodbo.
Iz Italije. Iz Genove. Iz cerkve tukajšnih velikih šol so napravili magazin; mnogo pisem iz arkivov so prenesli v terdnjave, da ne bojo pokončane, ako bi se utegnile v mesto bombe metati.
—  Iz T uri na. Sardinska vlada je z nekim tergovcem v Odesi pogodbo sklenila, da ji bo 20,000 hektolitrov žita prodal (1 hektoliter derži po naši meri 1 vagan in 10 bokalov), eno polovico po 16, drugo po 17 frankov.
—  Deržavni zbor je z 116 glasovi proti 16 sklenil, naj vlada za vojskine priprave potrebnih 50 milij. frankov na posodo vzame.
—  Iz Rima. Kardinal in veiki škof dunajski Rau-scher so se že ozdravili, pa so še zmiraj tukaj. Gotovo je, da sklepi dunajskega koncilija bojo še ta mesec od sv. Očeta papeža poterjeni, in s tem bode poglavitno opravilo dunajskega kardinala doveršeno. — Se več druzih avstrijanskih škofov je sedaj že tukaj, nekteri pa še le pridejo.
—  Iz Neapolitanskega. V Gessopaleni je bil 29. januarja tako silen potres, da se je več hiš po-derlo in da so stare drevesa popadale; podzemeljski studenci so tako na verh zemlje privreli, da so celi okraj pokrili in jezero naredili, ker se voda ni mogla odtekati.
56
—   Kralj napolitanski je sopet zbolel; bodljaji so se mu sopet povernili.
—   V Katanii, na siciljskem otoku, je padlo 9. in 10. januarja snega tako debelo, da je strehe hiš poderl in ceste zamedel.
Iz Nemškega. Iz Monakovega. V zboru parskem je urinisterstvo na znanje dalo, da colno-zvezne nemške dežele za volj prepovedi izvaževanj.a konj čez nemške meje na Francoz ko še niso nič sklenile; iz severno-nemških dežel se ni še dosti konj čez mejo prodalo, iz južno-nemških dežel pa jih tudi ne gre več kakor navadno.
v
Iz Francozkega. Ce je časnikom verjeti, seje novega „kongressaa v Parizu nadjati, kteri pa ne bo imel s politiko, ampak z gospodarjem politike — s časom namreč opraviti, kteri se bo mogel tudi prenaredbam po ,,modi" podvreči! Iz Pariza namreč je bilo nasvetovano, ure povsod tako uravnati, da bodo, kakor na Laškem, od 1. do 24. kazale. Ena bi bila, kadar pride sonce v meridijan, to je, o poldne. Dan bi se potem več ne delil v pred poldan in popoldan. Za pretresovanje tega nasveta bi se imeli ur ar j i v Parizu zbrati v posebnem shodu.
—   Ravno sedaj izdelujejo tukaj več hiš za novo mesto, ktero misli admiral Rigault v Ko h in h i ni zidati; hiše so take, da se dajo sem ter tje prenašati. — Francozi v Kohinhini še zmiraj zlo bolehajo; škof Retord je lakote umeri.
—  Grof M on ta 1 eni ber t je svojima dvema advokatoma Dufaure-u in Berryer-u, ki sta ga v znani pravdi tako možko zagovarjala, daroval lepa spominka: unemu je dal sreberno podobo slavnega govornika Cicerona, temu pa Dem os t en a.
Iz Allgležkega. Iz Londona 10. sveč. Pričakovati je bilo, da o volitvi moldavskega hospodarja Kuza tudi za hospodarja v a laškega ne bode molčal angležki deržavni zbor. In tako je res v zgornji zbornici danes Earl Jermain vprašanje zastavil: ali imate podonavske knežii pravico: edinega hospodarja si voliti? Minister Mal-mesburv ni hotel na to kočljivo vprašanje nobenega odgovora dati, rekši, da ta pravda se mora na drugem mestu dognati. — Po telegrafnem naznanilu iz Carigrada, ki je došlo 10. t. m. v London, se zoperstavlja (protestira) turška vlada ti enojni volitvi novega hospodarja in želi, da bi zbor velikih evropejskih vlad se snidel in to reč poravnal. — Vidi se iz tega, da se iznova zamotuje klopčič politični.
Iz Moldave in Valahije. V Jasi so po „Oester. Ztg." zasledili zaroto, ktera nič manjega nameravala nt, kakor mesto na 60 krajih za pa liti in o tem kneza Kuza in starostnike umoriti. Ali je to res ali ne, ne moremo porok biti.
Iz Turškega. Sliši se, da so v Carigradu sklenili, bivšega ministra unanjih zadev, Etem-paša, kteri je bil preteklo poletje v Serbii turški komisar, v Moldavo in Valahijo poslati; ž njim gre 20 batalijonov in artilerije, kolikor je je treba. 8 to armado se bo za zdaj ob Donavi postavil, če bo treba, pa se naprej pomaknil.
—   V Carigradu imajo namen, v letu 1860 občno obertnijsko razstavo napraviti. Gotovo je, da bo evropejski obertnii jako koristna , ker Turki in sploh prebi-vavci vzhodnih dežel še nikoli niso priložnosti imeli, izdelke evropejske obertnije in umetnosti odblizo gledati.