162
•
—  Zares dobra pesem, ki jo človek bere dvakrat in desetkrat, pa je je vselej vesel — to je biser, to je dar božji — zato pa tako redka. — Vsledtega bi marsikdo, ki ima dar in zmisel za leposlovje, utegnil biti dober prozaist — dočim v pesmi ne bo nikdar prišel do praga onega hrama, kjer je zlati dom visokoletnih pegazov. Zato pa je potreba posvečati več ljubezni, več študija — poeziji-prozi.
Prvo vprašanje stavimo še: kaj naj piše začetnik prozaist? — Pred menoj leži pismo, iz katerega zveni lep slog, dosti duhovitosti — in tamkaj vprašuje mlad talent: kaj naj pišem?
Odgovarjam  in pravim:  Vse! Le zgrabi življenje,  kjer
—  in koderkoli — povsod je interesantno — samo opiši in povej to, kar more vzbujati estetični užitek. Vsak življenjski dogodljaj, vsak vozel in vsako razvozlanje — vse pa nosi v sebi idejo — polno, filozofično resnico. To zadnje pa je zrno, — namreč ideja, misel! Zato oni, ki ima dosti bogastva idej — in misli — ne bo nikdar vprašal: kaj naj pišem ? Še preveč ima snovi.
Toda misel imata tudi suhi m&tematičar in slovničar. Pa tadva nista še pesnika. Tudi politiki imajo ideje, visoke in široke — pa niso zato  še pesniki.  Treba je k ideji obleke
—  oblike — besede. Potemtakem pride drugo važno vprašanje: Kako naj pišem?
r
7^^7Z^/^Z^ZS7Z^/37Z^Z^7/^7/^/37^7/^7Z^Z§7Z^
^y        cnnDacnanDanaanDannnDannnnnnancaannnnnDaanaDaaDnanDDaannaDDDnDa
Na to bi morda najbolje odgovoril tako-le: Kakor je komu dano in dodeljeno — če mu je sploh dano — tako naj piše in tako bo pisal do smrti. Ob tem „kako" pride na dan individualnost, če ni pisatelj le smešni plagiator stila, besedi in porekel. Francoz dobro pove: le stile c'est 1'homme.
Seveda je tudi tu šola potrebna. Drugače ne bi bil zapisal že Aristotel nekak ABC v svoji poetiki v tehle treh besedah: vjO-vj %al točO-tj xal npdgsig: slikanje duševnega razpoloženja, strasti, dejanj — ali notranje in zunanje življenje, to naj diha iz pisane, poetiške besede. Če pa hočeš to videti in občutiti — opazuj! Opazuj intenzivno — pa ne kakor fotografični aparat — ampak kakor duša, ki išče vzrokov in zvez, ki sama iz sebe diha v okolico žarke luči in jo razsvetljuje, kateri duši je vsak pojav resničnosti krog nje element, katerega porabi za svoje poslopje poezije, ki ga zida v duši — z domišljijo. Torej opazuj in uživaj najbolj sam z vso dušo — in boš videl, uživali bodo tudi tisti, ki bodo brali. Iz tega opazovanja in uživanja se ti bo rešilo vprašanje po Tvoji individualnosti: kako! Kakor moreš, kakor Tvoj individuum — Tvoja osebnost narekava — če Ti sploh narekava.
To bodi kratek osnutek — za prozo:
Kaj? Vse. — Kako? Kakor Ti je dano.
F. S. Finžgar.
Y7ZT\
-Z_^VUUV^_S"
To in ono.
t Profesor Josip Upih.
V 3. številki ,,Dom in Sveta" je ostalo v Hpihovem živo-topisu nekaj napak, ki jih tukaj popravljam. V opombi 2. pod  črto  stoji:  „Ne 1885,  kakor  pravi  Glaser."  Glaser  pa
t PROFESOR JOSIP HPIH
ima IV, str. 167., letnico 1853, katera je tudi pravilna. Napake pa so v Glaserju in po njem deloma tudi v mojem spisu glede letnic, ki se tičejo razprav, kar sem za prejšnji list prepozno zasledil. Razprava o Velehradu je v „Ljubljanskem Zvonu" 1. 1885. (ne „Zvon" 1.1877. in tudi ne 1875.). ..Plern-
stvo in narodni razvoj" je v „Ljubljanskem Zvonu" I. 1887. (Ne „Zvon" 1. 1877.). Spis o židovstvu se nahaja v ..Letopisu Matice Slovenske" 1. 1886. in ne v ,.Ljubljanskem Zvonu" 1.1885. Razprave: „K zgodovini Popotnika", ..Statistika članov Matice Slovenske" in ,,Statistična črtica dijaštva avstrijskih visokih šol" se nahajajo zaporedoma v ..Ljubljanskem Zvonu" 1.1888., 1889. ter 1890. Nemški spisi, ki so objavljeni v,,Oster-reichisches Jahrbuch", se glase 1. 1890. (str. 79—106): „Die Slovenen und die Marzbewegung von 1848", 1. 1892. (stran 174—208): „Die slovenische Bewegung im Fruhjahr und Vor-sommer 1848", 1.1894.: „Die Slovenen und der constituirende Reichstag 1848/49", 1. 1896.: „Die Slovenen und das oster-reichische Verfassungswerk von 1848/49." Spis v ..Letopisu Matice Slovenske" 1. 1890. (ne 1892.) se glasi: ..Deželni stanovi kranjski od 1818—1847." Razprave o ustanovitvi narodne šole na Slovenskem so objavljene v ..Letopisu Matice Slovenske" 1. 1894. in 1895 V„Izv. M. K." II. je spis: „K zgodovini novomeški v 18. veku." (Ne 8. veku.) Končno naj še popravim, da je flpih maturiral 1. avgusta 1. 1872. in ne 1. julija.
Dr. Fr. Kotnik.
Helena Keller.
Lansko leto umrli pisatelj-humorist, slavni MarkTwain, je rekel nekoč: „Dve največji čudi 19. stoletja sta Napoleon I. in Helena Keller."
Helena Keller, rojena 27. junija 1880 v mestecu Tuscumbia v Alabami (v juž. delu Se v. Amerike), je bila prav zdrava in čvrsta deklica. Z 19 meseci pa jo je huda bolezen vrgla na posteljo in jo pohabila za vedno. Vstala je, toda — slepa, gluha in nema. Njen oče Gašper Keller, bogat stotnik, je iskal dolgo pomoči pri zdravnikih-špecialistih, rad bi bil dal vse  svoje  premoženje.  Toda  zastonj!  Čudežev delati tudi