Vinski davek. (Go?or poslauca Roškarja t podauaki zboroiei dna 22. janija 1910) Visoka zbornica! Razprava o proraSunu se bliža koncu. Tisoč upravičenih želj se je izreklo, ki jih bo pa najbrž le silno malo uresničenih. iZato ne bom govoril o novih željah. Gospod poslanec PovŠe jih je 120 izkušnji in potrebi razločno in zadostno označil, zato se omejujem le na obrambo proti neznosnim, kakor tudi neopravičenim novim bremenom in nagajivostim. Vlada bo z zadovoljstvom veselo pozdravila rešitev državnega proračuna s številko, ki ni bila še jiikoli tako visoka, nainreč 2.649,456.000 K. ,S tem bo vladala eno feto, potem bo pa skoro gotovo z novimi, Se višjimi zahtevami stopila pred nas. Za širše sloje ljudstva, posebno za delavce in proizvajalce ni upati v sedanjosti in tudi ne v bodočnosti kakili ugodnih uspehov. Njih čaka samo direktno in indirektno novo obdačenje, ki nam ga je predložil ekscelenca g. finančni minister. Z neko lahkomiselnostjo, ki se nikakor ne da upravičiti in je ni nikjer drugje najti, se nalagajo ljudstvu v Avstriji novi davki, ne da bi se le površno preiskala davčna zmožnost posameznih slojev. Lahkega srca je ekscelenca gospod finanftni minister naznanil svoje nove davčne predloge, ined njimi tudi vinski davek, in jih predložil visoki zbornici. Pri tem je poudarjal, da nameravani vinski davek producenta (proizvajalca) samega ne bo zadel, ker ga isterau ni treba plačati, ampak bo moral samo točno izpolnjevati predpise, ki se bodo še izdali glede prijavljenja in odjavljenja vina, ki ga iraa ali ki ga bo pošiljal. Le potem, ako ho6e porabiti vinorejec več ko 10 litrov naenkrat za domačo potrebo ali za izven občine, kjer se je vino pridelalo, zaposlene delavce, iz kleti, ki je v kaki oddaljeni. občini, se mora isto tudi obdačiti. Ker iina na Spodnjem Stajerskem in bržkone tudi v drugih dežolali kmetovalec svoj vinograd pogosto tudi v kakem oddaljenem kraju, potem si lahko ])redstavljamo iz tega izvirajoče nagajivosti in davcne terjatve za lastno in za delavce neobhodno potrebo. Na deželi jo pomanjkanje delavcev vedno ve6je in se mora z vseini sredstvi, torej tudi s tem, da dobijo vina, vsaj ornejiti, če že ne odpraviti, kar se zgodi iem lažje, ker zadnji 6as posebno lahkih vin ni mogoče prodati. Ve6ina štajerskih vinorejcev bi bila vesela, 6e bi mogla lansko vino tudi pod lastnimi stroški prodati. 1 } Poleg nadprodukcije zadnjih dveh let so ludi vinski veletržoi ranogo pripomogli, da nima vino prave cene. Ti kupijo večino vina že ob trgatvi za sramotno ceno in v veliko gkodo vinorejcev, ker narekujejo in plaCujejo najnižje cene. Pogosto se prodajavino ponarejeno; s tem izkubijo konzumenti (vživalci) vsako veselje do vina in pijejo rajSi druge pijače. Tudi mnogi gostilničarji so sokrivi, ker so prekomodni, da bi kupili vino naravnost od producenta, kjer se yendar yedno dobi zdrava in nepokvariena kapljica. Razven tega hočejo prekupoi in prodajalci na drobno dose6i pogosto prevelik dobiček, ki znaša 100 do 400 odstotkov in ga tudi dosežejo, vsled česar trpi pridelovanje vina velikansko Skodo. Tudi preti vinoreji toliko škodljivcev, da so vinorejci z marljivostjo in eneržijo komaj še v stanu, jiH z zadostnimi sredstvi uspešno pokončevati. 2e peronospora sama povzroči vsled vedne podražitve delavcev in dobave tvarine velikanske stroške. Obnovitev je že s tem otežkočena, ker Štajerski deželni odbor ne da več neobrestovanih posojil, da bi začel ureditev slabih deželnih financ s prihranitvijo pri najbolj stiskaaih proizvaialcih vina. Nadaljna posledica tega je, da potem tudi država noče prispevati. Velikanska zadolženost kmetovalcev sploh in Še posebno vinogradnikov, ki, kakor znano, znaša nad 6000 milijonov, in dolžne obresti 300 milijonov, govori dovolj glasno o položaju kmetovalcev. Dasi je na Stajerskem komaj 30% prej z vinskimi trtami zasajene planote nanovo nasajene, se menda ne bo več spla6alo še nadaljevati z obnovitvijo, ako hoče visoka, vlada izvesti obdavčenje vina. Že na podlagi obstoječih zakonov mora. prebivalstvo na deželi trpeti razne nagajivosti, popolnoma nepotrebno je, mu z obdačenjem vina Se nove zadati, Izrned teh hočem omeniti le eno samo, ki izhaja iz postave z dne 26. soptembra 1893 glede ureditve konoesijoniranih stavbnili obrti za kmečko ljudstvo. Na Stajerskem nimamo izpraševalnih komisij, ki bi hotele voditi in izvršiti skušnjo v slovenskem jeziku za bocloče mojstre. Bili bi kvečjemu navezani na Kranjsko, ki pa ima čisto gotovo z lastnkni zadevami dovolj opraviti. Konfino sledi iz tega, da bi bil vsak posestnik; po besedilu postave primoran, se obrniti na mestnega zidarskega mojstra, ako liofie izvršiti tozar devna dela. Kakšni slroški nastanejo iz tega, si laliko izračuni le tisti, ki se je s takimi stvarmi Že pečal. Imamo ua deželi delavce, rokodelce vsake vrste, zidarske, tesarske, kamnoseške toojstre ali studenčarje v zadostnera Številu, a ti niso upravičeni, dasi delajo v vsakem oziru izvrstno, izvršiti dela. Zdi se, da se nekateri stavbni jnojstri edino-le s tem pečajo, da razne polirje, če prevzame kateri kako delo na deželi, političnim oblastim naznanijo, ki potem iste z orožništvom do skrajnosti preganjajo. Dovolite, da navedem le en slu&aj. Znan mi je slučaj, ko je dal nek kmetovalec izvršiti svoja dela po domačem polirju. Dotični polir je bil naznanjen pri nekem zidarskem mojstru, vse svoje pomožne mo6i je javil bolniski blagajni, sploli se ravnal po vseli predpisih, kljub temu so mu politične oblasti po orožništvu tekom treh tednov trikrat delale sitnosti. Vedno so se mu stavila ista vprašanja, dasi niso našli nič drugega, nego, da Je bilo vse pravilno urejeno. Kakišne posledice pa ima to? Dotifini delavci se sramujejo že radi teh. zasledovanj, izrazili so. se izrecno, da v bodoče nočejo veft delati na deželi, da hočejo rajši v mesto, kjer imajo boljšo plafio in se jih ne zasleduje na tako grozovit barbarski način. Sploli se navadno na deželi potepuhe pusti teči, poštene rokodelce pa se zasleduje. Kaj pa nastane iz tega, če bo šlo to tako naprej? Naši kmecki delavci bodo šli v mesto in mi bomOj ako ne bomo hoteli pustiti naših poslopij razpasti, primorani se obrniti na mestne zidarske mojstre. Zidarski mojster se bo peljal najprej k dotičnemu posestniku in po dovršenem delu bo dela odobril in povzročil doti6niku največje stroške. A še nekaj je tre^ ba pomisliti. Naši delavci na deželi delajo pri celi hrani za plačo 1 K 80 vin. do 2 K na dan. KakŠne zahteve pa stavi mestni zidarski mojster? Ta zahteva za izposlane delavce najmanj 5, 6, da celo 10 K za enega edinega delavca. Ce je kmečko ljudstvo v stanu to plagati, je veliko vpraSanje, ki je moram sploh zanikati. To bi služilo le zabranitvi ugodnega razvoja kmetovalstva. Gospod tovariš Krenn je v Štajerskem deželnem zboru že pred dvemi leti vložil predlog, v katerem zahteva, da se to zlo po par. 6 gori označene postave spremeni. Bilo je dovolj glasov za sklep tega predloga, a deželna vlada se v interesu mestnih' zastopnikov in stavbnih mojstrov proti temu brani m hoče to proprečiti. Dve leti ste že pretekli in nam se ta olajšava, ki nam je postavno xajam6ena, ne da. Razven treh dežel so si vse avstrijske dežele to dobroto prilastile; rai smo med temi tremi doželami. .lako nam gre deielna vlada na Stajerskem na roko. » mi se borimo naprej in upamo, da se bo ta boj ugodno končal. Ako bi nas pa naši rokodelci zapustili, naj si pripiše vlada, 6e se naše gospodarstvo tudi ysled tega čim dalje tem bolj poslabša. Po tem ovinku si dovoljujem zopet preiti Jč svojemu predmetu. S tem, da izgubi vinarstvo vsako vrednost, se nniči mnogo eksistenc, dosedanje socialne vezi med lastniki in viničarji popustijo ali se popolnoma pretrgajo in družino so prisiljene se izseliti. Gospoda moja! Pri nas je že veliko število takozvanih viničarskih hiš praznih. ^ajboljših. delavcevj danes ni več tukaj, ti se preselijo v mesta in influstrijske kraje, ker so tam boljše preskrbljeni. Dra¦ginja, o kateri se toliko govori dan na dan, jih ne drži nazaj, Še vedno boljše izhaja' v mestih in industrijskih središčih, kukor pri nas na kmetih. Cudim se, <ifa se tega ne uvidi. Ciin manj delavcev; bo na kmeiih\ tem bolj bo rastla draginja, tem manj se bo proizvajalo in tembolj se bo vsak predmet, posebno živila, podražil. Ne inislimo, da bomo z uvozom iz tujih držav, vedno najboljše shajali. Angleška je svoj 6as jnislila, da se ji za kmete in poljedelstvo ni treba briigati. Saj je bila Angleška prva industrijska država in ob času, ko se je industrija v drugih državah šele začela razvijati. Danes pa je Angleška spoznala, da je vendar lastno kmetijstvo najboljši preskrbovalec domačega trga. Pri nas pa se vidi, , kakor da, bi se ravno, nasprotno delalo. Mesto, da bi se poslužila sredstev, ki bi pripomogla vinarstvu zopet do popolnega razvoja, ho6e vla<da vino splošno obdačiti, da bi se na tak način pojflražilo, da bi se težje prodajalo i.n bi bil tako vino^radnik uničen, in to tembolj, ker bi se producentom slabših vin pri danaŠnjih cenali vsled vedno naragčajočih stroškov obdelovanja stroški za pridelovanje ne pokrili več, ampak bi morali delati z izgubo. Iz vseh vinorodnih krajev so se poslale vladi neštete prošnje, da odtegne to davfino precOogo. Zal, so bili dosedaj vsi koraki zastonj. Vlada je pokazala s tem neizprosno trdost napram hudo stiskanim vinogradnikom. Zato se obračam na visoko zbornico s prošnjo, fla ne pritrdi tej nesreSni in nepravični zakonski! predlogi. Izjavim v imenu Slovenskega kluba, da bomo, flokler se nam ne da naša pravica na gospodarskem in kulturnem polju, glasovali proti proračunu. Usojam si še predlagati sledečo resolucijo, da se o njej sklepa: Visoka zbornica naj sklene: „0. kr. vlada se poziva, da naroči linančnim oblastim, da se predpisi glede davka prostega pridelovanja žganja zmisloma in v korist vinogradnikov tato uporabljajo, da se) pridelovanje' faavka iprostega Žganja dovoli tudi oni vinogradnikom, ki v letu, ko se je pridelalo žganje, vnovcijo svoje vino na ta način, da si pridobijo omejeno točilno koncesijo ali licenco točiti pod milim nebom. Splpšno naj bi se flavka prosta množina po potrebi urediia in temu primerno povišala." S tem konfiara. (Živahno pritrjevanje.)