Letnik 1913
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXIV. —Izdan in razposlan 15. dne avgusta 1913.
Vsebina: (Št. 161—164.) 161. Ukaz v izvršitev zakona z dne 7. maja 1874. 1. o prispevkih verskemu zakladu za desetletje 1911 do 1920. — 102. Razglas o dopustila male železnice z ozkim tirom v Celovcu in okolici. — 163. Ukaz, s katerim se izpreminja ukaz poljedelskega ministrstva z dne 9. januarja 1904. 1. o okrajih in sto-jališčih okrožnih rudniških uradnikov. — 164. Ukaz, s katerim se prepoveduje, oziroma omejuje uvoz in prevoz nekega blaga in nekih predmetov iz Rumunskega.
161.
Ukaz ministra za bogočastje in nauk in finančnega ministra z dne 29. julija 1913. 1.
v izvršitev zakona z dne 7. maja 1874. I. (drž. zak. št. 51) o prispevkih verskemu zakladu za desetletje 1911 do 1920.
Prispevke verskemu zakladu za desetletje 1911 do 1920 je odmerjati, dokler se drugače ne ukrene, zmislti primerno uporabljaje določila mini-strstvenega ukaza z dne 21. avgusta 1881. 1. (drž. zak. št. 112) in oziraje se na naslednje izpremembe:
Na mesto razpisa finančnega ministrstva z dne 2G. julija 1880. 1. (drž. zak. št. 102), omenjenega v § 2, odstavek 2, naj stopi ukaz finančnega ministrstva z dne 10. oktobra 1910.1. (drž. zak. št. 18G) o priznavanju pristojbinskemu nameslku podvržene imovinc za Vil. deselletje.
Preračun dohodka, ki ga je opraviti po § 4 ministrstvenega ukaza z dne 21. avgusta 1881.1. (drž. zak. št. 112), naj se vrši tako, da mora do-lična priznanica povedati stanje prejemkov in izdatkov (istega leta pred začetkom odmerne dobe.
Dohodek iz zemljišča in iz naturalij prihajajoči dohodek je vpostavljali po katastrskih podatkih, ki se poizvedo za zemljarino.
Dohodek iz obrtnih obratov (§ 6, odstavek 2) je preračunih tako, da ga je vzeli z dvajseternim zneskom poprečnine iz pridobnine, plačane v letih 1908 do 1910 za posamezni obrat, ne da bi se prištele k njej pobirane doklade,
Ako so pa obrtni obrati dani v zakup, je iz loga doseženo zakupnino priznali za dohodek.
V § 9, točka 3, omenjenega ministrslvenega ukaza navedenim zavarovalnim izdatkom je enačili tudi prispevke za zavarovanje zoper nezgode, za bolniško in pokojninsko zavarovanje, ki jih mora plačevati prispevku za verski zaklad zavezana oseba na podlagi obveznosti, ki ji je naložena po zakonu.
Zavarovalni prispevki, s katerimi naj se založijo listi zahtevki odškodnine, ki eventualno lahko nastanejo na dolg prispevku za verski zaklad zavezane osebe iz zakonite odgovornosti za nezgode pri obrtnih obratih, so samo tedaj pripravni, da se vračtmijo pri prispevku verskemu zakladu, kadar se listi, ki je zavezan prispevati, hkratu odreče pravici za dolični odškodninski znesek sam zahtevali všletje k prispevku za verski zaklad. Dovoljenje za všletje
(SloY©ni»ch.)
90
takih zavarovalnih zneskov pa je v vsakem posameznem primeru pridržano sklepu ministra za bogočastje in nauk.
Na mesto določila § 9, točka 6, stopijo naslednji zaukazi:
Ako posamezne duhovne osebe ah zavodi za-dosté svoji z zakonom z dne 16. decembra 1906.1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1907.) določeni zavarovalni dolžnosti s tem, da v nadomestnih pogodbah prevzamejo dolžnost izplačevati pokojninske užitke svojih uslužbencev, se more vštetje dotičnih pokojninskih užitkov kakor izdâtek zahtevati samo s tem pogojem, da deželno oblastvo odobri dotične pogodbe, ne gledé na odobrenje ministra za notranje' stvari, ki je potrebno po § 67 omenjenega zakona za nadomestne pogodbe.
Prav tako se more vštetje miloščin in podpor, ki sloné na veljavnih obveznostih, nadalje pokojnin, ki se plačujejo takim uslužbencem, katerim v prid ni dolžnosti pokojninskega zavarovanja v zmislu večkrat omenjenega zakona, končno vštetje za take uslužbence plačanih premij pokojninskega zavarovanja zahtevati samo tedaj, če je deželno oblastvo posebej privolilo, da se izročijo dotični zneski, oziroma plača dotična premija.
Končno se predpis § 25 dopolnjuje tako, da se morejo prispevki verskemu zakladu poleg doslej veljajočih vplačilnih načinov vplačevati tudi tako, da jih tisti, ki je dolžen prispevati, s poštno položnico plača na poljubnem poštnem uradu na račun glavne blagajnice dotične kronovine.
Zaloški s. r.	Hussarek s. r.
1«2.
Razglas ministrstva za železnice z dne 31. julija 1913.1.
o dopustilu male železnice z ozkim tirom v Celovcu in okolici.
G. kr. ministrstvo za železnice je na podstavi in po določilih zakona o železnicah nižjega reda z dne 8. avgusta 1910. 1. (drž. zak. št. 149) v porazumu z udeleženimi c. kr. ministrstvi in s c. in kr. vojnim ministrstvom po pogojih in načinih, ustanovljenih v naslednjem, deželnemu glavnemu mestu Celovec podelilo dopustilo za gradnjo in obrat z električno silo obratovane male železnice
z ozkim tirom, ki se napravi s privzetjem in primerno preuredbo obstoječe, doslej niti za lokalno železnico niti za malo železnico dopuščene konjske železnice, ter hkratu razveljavivši na konjsko železnico nanašajoči se dopustilni razpis c. kr. trgovinskega ministrstva z dne 15. maja 1891. 1., št. 588.
Dopuščena mala železnica obsega nastopne proge :
a)	od glavnega kolodvora v Celovcu po Kolodvorski ulici in Grajski ulici na Novi trg, potem po Zvezdi čez trg Sv. duha na Stauderjev trg in od tam po Beljaški cesti (državni cesti) do končne postaje „Jezero“ ob Vrbskem jezeru;
b)	odcepljeno progo od trga Sv. duha po Uršulin-ski ulici in Gledališki ulici na Trg za seno, potem po Wodleyjevi ulici čez Št. Vidski ring in po Št. Vidski (državni cesti) do „Kreuz-wirta“ in od tam ob tej cesti do končne postaje v Annabichlu, ki se ustanovi poleg mestnega pokopališča, in
c)	progo, ki se odcepi od te stranske proge, od Uršulinske ulice čez Gledališki trg in po Radcekega cesti do končne točke, ležeče blizu Kinkovc ceste.
§ 1-
Za dopuščeno železnico uživa koncesijonar finančne ugodnosti, omenjene v členih VI do XII, oziroma XXXII, odstavek 3, zakona z dne 8. avgusta 1910. 1. (drž. zak. št. 149).
§ 2.
Koncesijonar je dolžen dokončati gradnjo skraja oznamenjcne železnice najdalje v enem letu, računajo od današnjega dne, in dodelano železnico izročiti javnemu prometu ter po njej vzdrževati obrat nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo.
Da se bo držal gorenjega roka za gradnjo, mora koncesijonar na zahtevanje c. kr. državne uprave dati zagotovilo, položivši primerno varščino v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevala gorenja dolžnost, se sme izreči, da je zapala ta varščina.
§ 3.
Da izdela dopuščeno železnico, se podeljuje koncesijonarju pravica razlastitve po določilih do-tičnih zakonitih predpisov.
Enaka pravica naj se podeli koncesijonarju tudi gledé tistih dovlačnic. ki se morda naredé in o kojih bi c. kr. državna uprava spoznala, da je njih naprava v javnem interesu.
§ 4.
Kolikor bi se za napravo dopuščene železnice rabile javne cesto, ki niso v upravi občine celovške, mora koncesijonar dobiti privoljenje tistih, ki so dolžni vzdrževati te ceste, oziroma tistih oblastev ali organov, ki imajo po veljajočih zakonih pravico dajati privolilo za rabo ceste.
§ 5.
Koncesijonar se mora ob gradnji in obratu dopuščene železnice ravnati po vsebini le dopustil-nice in po tehniških dopustilnih pogojih, ki jih je postavilo c. kr. ministrstvo za železnice, ter po semkaj merečih zakonih in ukazih, zlasti po zakonu o dopuščanju železnic z dne Ï4. septembra 1854.1. (drž. zak. št. 238) in po redu za obrat železnic z dne IG. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.), kolikor se po določilih v oddelku B zakona z dne 8. avgusta 1910. 1. (drž. zak. št. 149) uporabljajo na male železnice, potem po zakonih in ukazih, ki se morebiti dadô v bodoče, naposled pa še po tem, kar zaukažejo c. kr. ministrstvo za železnice in sicer poklicana oblastva.
§ 6.
Znesek resnične 1er nominalne napravne glavnice potrebuje odobrenja c. kr. državne uprave.
Pri tem veljaj to načelo, da se ne smejo razen stroškov, ki se res porabijo za sestavo projekta, za gradnjo in uredbo železnice, vštevši nabavo vozil in dotacijo glavnične reserve, in se izkažejo pravilno, prištevši interkalarne obresti, ki se res izplačajo med grajenjem, in pa kar bo morda res kurzne izgube ob dobavi glavnice, postavljati v račun nikakršni drugi stroški.
Ako bi bito po porabi odobrene napravne glavnice treba še drugih novih staveb ali ako bi bilo
treba pomnožiti obratne uredbe, se smejo dotični stroški prišteti napravni glavnici, če je privolila c. kr. državna uprava v namerjane nove stavbe ali v po-množbo obratnih uredb in se stroški pravilno izkažejo
Vso napravno glavnico je v času, dokler bode trajalo dopustilo, odplačati po razdolžnem načrtu, ki ga odobri c. kr. državna uprava.
§ 7.
Koncesijonar je dolžen, po železnici dajali vožnjo zastonj podčastnikom in ordonancam, ki so vsakčas v službi.
O natančnejših načinih, kako naj se to godi, se je dogovoriti s pristojnimi vojaškimi oblastvi.
Koncesijonar je dolžen, oddajaje službe ozirati se v zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 60) na doslužene podčastnike iz vojske, vojne mornarice in deželne brambe.
§ 8.
Državni uradniki, ^nameščenci in služabniki, ki po naročilu oblastev, nadzirajočih upravo in obrat železnic, ali jia v obrambo koristi države rabijo železnico vsled dopustila ali iz dohodarstvenih ozirov in se izkažejo z uradnimi izkaznicami, ki jih v njih poverilo izdaje c. kr. ministrstvo za železnice, se morajo prevažati s popotno prtljago vred brezplačno.
§ 9-
Koncesijonar je dolžen, pošto ter uslužbence poštne in telegrafske uprave prevažati z vsemi v voznem načrtu navedenimi vlaki.
Za to opravo ter za druge oprave v namene poštnega zavoda sme koncesijonar zahtevati primerno odplačilo, ki se določi z dogovorom.
Dopisi, ki se gledé uprave male železnice pišejo med ravnateljstvom ali predstojništvom malega železniškega podjetja in med podrejenimi mu organi ali pa med temi samimi, se smejo prevažati po uslužbencih železniškega zavoda.
§ 10.
Koncesijonar je dolžen, poskrbeti za oskrbo svojih v železniški službi porabljanih uslužbencev
v onemoglosti in starosti in za oskrbo njih svojcev in v ta namen pristopiti k pokojninski blagajnici zveze avstrijskih lokalnih železnic, ako se ne bi za dopuščeno železniško podjetje ustanovila posebna pokojninska blagajnica z vsaj enakimi ugodnostmi za ude, oziroma z vsaj enakimi dolžnostmi za koncesi-jonarja kakor pri blagajnici imenovane zveze ali ako bi se za omenjene uslužbence, oziroma njih svojce ne zagotovila drugače enakovredna preskrba.
To oskrbo je izvršiti tako, da mora koncesi-jonar zglasiti stalne uslužbence z dnem, katerega se stalno namestijo, izmed drugih uslužbencev pa vsaj tiste, ki opravljajo službo kot vozniki, sprevodniki, čuvaji ali postajski služabniki, ob primerni uporabi najpozneje, ko so dovršili tri službena leta, pri pokojninskem zavodu zveze avstrijskih lokalnih železnic, oziroma pri svoji pokojninski blagajnici ali jih vzprejeti v drugačno preskrbo.
Pravila pokojninske blagajnice, oziroma nor-malije, nanašajoče se na preskrbo železniških uslužbencev, ter vsaka njih izprememba potrebujejo odobrenja c. kr. ministrstva za železnice.
§ H.
Koncesijonar je dolžen, na zahtevanje c. kr. ministrstva za železnice podali pravočasno statistične izkaze, potrebne za sestavo letne železniške statistike.
g 12.
Dopustilna doba in ž njo vred v § 9 lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba zoper napravo novih železnic se določa na devetdeset (90) let, računajo od današnjega dne, in mine po preteku tega roka.
G. kr. državna uprava sme izreči, da je dopustilo tudi pred iztekom gorenje dobe izgubilo svojo moč, ako se ne bi izpolnjevale dolžnosti, v § 2 ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, če bi se kak prestop roka ne mogel opravičiti v zmislu § 11 lit. bj zakona o dopuščanju železnic.
§ 13.
Koncesijonar nima pravice, razen ako bi to izrečno dovolila c. kr. državna uprava, obrat dopuščene železnice prepustiti tretjim osebam za svoj ali tuj račun ali ga sam vodili na tuj račun.
§ 14.
C. kr. državni upravi bo dano na voljo dovoljenje za obratovanje dopuščene železnice za račun koga drugega nego mestne občine celovške navezati na pogoj, da se 251etna doba v § 1 omenjenega člena X, oziroma XXXII, odstavek 3, zakona z dne 8. avgusta 1910. 1. (drž. zak. št. 149) in v § 12, al. 1 določena 901etna dopustilna doba primerno zniža, in si odkupno in pripadno pravico pridržati po pogojih, ki se potem določijo natančneje.
§ 15.
G. kr. državna uprava ima pravico se prepričati, da je gradnja železnice ter obratna uredba po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo ali pa odpravijo.
§ 16.
G. kr. državni upravi se pridržuje pravica, da se sme, ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilu, v dopu-slilnih pogojih ali v zakonih naložene dolžnosti, poprijeti zoper to zakonom primernih naredeb ter po okolnostih izreči, da je izgubilo dopustilo moč še pred iztekom dopustilne dobe.
Forster s. r.
163.
Ukaz ministrstva za javna dela z dne 9. avgusta 1913. L,
s katerim se izpreminja ukaz poljedelskega ministrstva z dne 9. januarja 1904.1. (drž. zak. št. 6) o okrajih in stojališčih okrožnih rudniških uradnikov.
Na podstavi § 8 zakona z dne 21. julija 1X71. 1. (drž. zak. št. 77) se izpreminjujé ukaz poljedelskega ministrstva z dne 9. januarja 1904. 1. (drž. zak. št. 6) stojališče okrožnega rudniškega uradnika za vojvodino bukovinsko od 1. dne septembra 1913. 1. počenši prelaga od Kaczyke v Černovce.
Trnka s. r.
164
Ukaz ministrstev za notranje stvari, trgovino in finance z dne 14. avgusta 1913. L,
s katerim se prepoveduje, oziroma omejuje uvoz in prevoz nekega blaga in nekih predmetov iz Rumunskega.
Na podstavi člena VII zakona o carinski tarifi z dne 13. februarja 1906. 1. (drž. zak. št. 20) se v obrambo, da se ne zatrosi kolera, prepoveduje, oziroma omejuje uvoz in prevoz naslednjega blaga in naslednjih predmetov iz Rumunskega:
1. Rabljeno telesno perilo, stare in nošene obleke (rabni predmeti), rabljena posteljna oprava (rabljeno posteljno perje).
Ako se odpravljajo ti predmeti kakor popotna prtljaga ali zaradi menjave stanovanja, so podvrženi od primera do primera veljajočim posebnim določilom o zdravstvenopolicijskem pregledovanju in ravnanju ob prestopu čez mejo.
2. Cunje in cape.
Od te prepovedi so izvzeti:
a)	cunje in cape, ki se kakor veletrgovinsko blago odpravljajo stisnjene in v balah, povezanih z obroči;
b)	sveži odpadki iz predilnic, tkalnic, konfekcijskih zavodov ali belilnic, umetna volna, shoddy in odpadki novega papirja.
Prevoz pod 1 in 2 oznamenjenega blaga in predmetov čez ozemlje pa je dovoljen, ako so tako zamotani, da spotoma ni mogoča manipulacija z njimi.
Razkuževanje se sme uporabljati samo pri blagu in predmetih, ki jih krajno zdravstveno oblastvo smatra za okužene.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Zaleski s. r.	Heinold s. r.
Schuster s. r.
(Slovenistih.)
97





'

















.




_ *


‘V^. j





-.


I	'
-
.









.





. ■ ■
.

\