NAPIS NAD ČLANKOM GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2020 | 57 IZVLEČEK Bolivija je država, ki se lahko pohvali ne le s svojo dolgo zgodovino, ki sega daleč v predkolumbovsko obdobje, ampak tudi s čudovito naravo ter zanimivim sodobnim političnim in gospodarskim razvojem. Zgodovina in izjemne naravne znamenitosti zagotovo ne bodo razočarale nobenega obiskovalca. Večina turističnih poti v Boliviji se osredotoča na severni del države z največjim mestom La Paz in predinkovskim spomenikom Tiwanaku. Potovanje navadno vključuje obisk Copacabane na obali jezera Titikaka ter plovbo do bližnjih otokov Isla del Sol in Isla de la Luna. Namen prispevka je ne le celovito informirati o tej celinski južnoameriški državi, ampak tudi predlagati nekaj drugih lokacij, ki jih na poti po Boliviji ne smemo izpustiti. Ključne besede: Bolivija, geografija turizma, turistične znamenitosti, Inki. ABSTRACT Bolivia - Tibet of the South America The Republic of Bolivia is a country that boasts not only of its long history dating back to the precolumbian era, but also beautiful countryside and very interesting contemporary political and economic developments. Interesting history and remarkable natural attractions will certainly not disappoint any visitor. Most tourist routes focus on the northern part of the country with its largest city, La Paz, and the nearby provincial monument of Tiwanaku. Usually, the trip is complemented by a visit to Copacabana on the shores of Lake Titicaca and a lake cruise to the nearby islands Isla del Sol and Isla de la Luna.. The aim of the article is to comprehensively inform not only about this land-locked South American country, but also to offer several sites that should not be left out when visiting Bolivia. Keywords: Bolivia, geography of tourism, tourist attractions, The Incas. Bolivija – Tibet Južne Amerike 58 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2020 BOLIVIJA – TIBET JUŽNE AMERIKE BOLIVIJA – TIBET JUŽNE AMERIKE Avtorja besedila in fotografij: JÁN VESELOVSKÝ, doktor naravoslovnih znanosti in teologije Oddelek za turizem Fakultete za srednjeevropske študije Univerze Konštantina Filozofa v Nitri, Slovaška E-pošta: jveselovsky@ukf.sk PETR CHALUPA, Prof., doktor filozofije Katedra za turistične dejavnosti Visoke politehnične šole v Jihlavi, Češka E-pošta: chalupapet@seznam.cz COBISS 1.04 strokovni članek V Novem svetu (Amerika) se med 32. (na zahodu) in 26. (na vzhodu) stopinjo severne zemljepisne širine ter 54. stopinjo južne zemljepisne širine na 16 odstotkih svetovnega kopna razteza območje, ki so ga ko- lonizirali Evropejci s Pirenejskega polotoka – Španci in Portugalci. Območje med rekama Rio Grande del Norte na severu in Ognjeno zemljo na jugu so Francozi poimenovali Latinska Amerika. Od obdobja kolonizacije, ki je po- tekala med letoma 1492 in 1550 in povzročila propad obstoječih indijanskih imperijev ter praktično uničenje avtohtonega prebivalstva na obsežnih obmo- čjih, je minilo že veliko časa. Ekspanzionistični kolonialni sistem je skupaj z izkoriščanjem poceni delovne sile in bogatih naravnih virov med letoma 1550 in 1780 v oddaljeni Evropi omogočil nastanek kolonialnih velesil. Kriza ko- lonialnega sistema je v letih 1780–1826 avtohtone prebivalce spodbudila, da so se poskušali znebiti nadvlade evropskih držav (Adams 1959), kar jim je leta 1825 tudi uspelo (medmrežje 5). Bolivija, ki je velika kot Francija in Španija skupaj, je ena od dveh celinskih držav južnoameriške celine. Zaradi svoje oddaljenosti in svojske terenske mor- fologije s hladnimi gorovji si kljub vročim in namočenim tropskim nižavjem oznako Tibet Južne Amerike resnično zasluži. Naravne razmere bi sicer omogo- čale razvoj turizma, vendar turistična infrastruktura zaenkrat še ni na primerni ravni, kar pa se utegne v prihodnosti spremeniti, saj Bolivija privlači čedalje več tujih turistov. Zgodovinski razvoj Na ozemlju Bolivije so se že v drugem stoletju pr. n. št. začele razvijati kulture avtohtonih Indijancev. Prva med njimi je bila kultura Tiwanaku (Tihuanaco), za njo sta se razvili kultura Ajmarov in kultura Inkov, ki se je ohranila vse do prihoda Evropejcev. Španci so postopoma zavladali v obliki centraliziranega imperija, njihov interes za to območje pa se je še povečal po odkritju nahajališč srebra v Potosíju. Leta 1809 je proti španski nadvladi izbruhnil kreolski upor, ki ga je vodil Antonio José Sucre, leta 1824 pa je bilo bolivijsko ozemlje ločeno od španske krone. Novonastala država Bolivija je dobila ime po junaku boja za neodvisnost, Venezuelcu Simónu Bolívarju.–. Prvi predsednik je postal sam Simón Bolívar, drugi je bil Sucre. V letih 1836–1839 je bila Bolivija del Peruj- sko-bolivijske konfederacije, ki je v vojni s Čilom razpadla. Čile je obe države zasedel, zato sta izgubili nekaj svojega ozemlja. Bolivija je bila prikrajšana za puščavo Atakamo s slanimi jezeri in tako tudi za edini dostop do morja (Bur- land 1975). V zadnjem desetletju prejšnjega stoletja je Bolivija začela z demokratizacijo, s čimer je želela odpraviti nesorazmerje med bogatim vzhodnim delom države in revnim zahodnim delom. Od leta 2006, ko je predsednik postal domorodec iz gorskega ljudstva Ajmara Juan Evo Morales iz Isallave v departmaju Oruro, se je proces pospešil. Po prihodu na oblast je nacionaliziral vse naftne družbe, GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2020 | 59 BOLIVIJA – TIBET JUŽNE AMERIKE sko prebivalstvo nizek življenjski standard – 64 % pripadnikov živi v absolutni revščini. To se kaže tudi v pričakovani življenjski dobi, ki je za moške le 57 let, za ženske pa 61. Ob- vezno šolanje v starosti od 6 do 13 let opravi 81 % otrok, približno tretjina jih nadaljuje izobraževanje v srednjih šolah, visoke šole pa v starosti od 18 do 24 let obiskuje le 23 % mladih. Po uradnih virih je imela Bolivija leta 2017 najnižjo stopnjo brezposelno- sti v Latinski Ameriki, vsega 4,5 % (medmrežje 7). Najštevilčnejši etnični skupini indi- janskega prebivalstva sta Ajmara in Kečua. V vzhodnem delu države je še precej drugih indijanskih etničnih skupin, v bližini meje s Paragvajem na primer Gvarani. Potomci evrop- skih priseljencev živijo večinoma v velikih mestih (Chalupa 2014). Družbenogeografske značilnosti V Boliviji s površino 1.098.580 km 2 prebiva 11,8 milijonov prebivalcev. Njeno veliko ozemlje in majhna go- stota poselitve (približno 11 prebi- valcev na 100 km 2 ) jo uvrščata med redko poseljene države. Največ pre- bivalcev (približno 61 %) je v staro- stni skupini od 15 do 64. let. Mlajših od 15 let je 33 %. Delež belega pre- bivalstva je okrog 15 %, ostali so In- dijanci in mešanci. V petih največjih mestih živi približno 4 milijone pre- bivalcev. Največje mestno območje je La Paz-El Alto z več kot 1,6 milijona prebivalcev, veliki mesti sta še Santa Cruz in Cochabamba. Stopnja urba- nizacije dosega 64 % in se nenehno povečuje (medmrežje 7). Kot navajajo Chalupa, Némethová in Hübelová (2008), ima indijan- da bi preprečil njihov prenos v roke tujih vlagateljev. Prav tako je odkri- to nasprotoval Združenim državam Amerike in začel tesno sodelovati z venezuelskim predsednikom Hugom Chavezom in kubanskim Fidelom Castrom. Bolivija je postala članica gospodarske organizacije ALBA, ki jo poleg nje sestavljajo še Kuba, Ve- nezuela, Ekvador in Dominikanska republika. ALBA je ustanovila lastno banko Banco Sur, saj se trudi, da bi bila neodvisna od Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada, pri- zadeva pa si tudi za gospodarsko so- delovanje brez vpliva Združenih držav (Chalupa in Hübelová 2009). Morales je državljane navduševal tako s podporo domorodcem kot z nasprotovanjem Združenim drža- vam. Zavzemal se je za ponovno lega- lizacijo gojenja koke, ki je bilo zaradi pritiskov ZDA leta 1988 prepoveda- no. Leta 2009 je bolivijski predse- dnik na konferenci na Dunaju, kate- re cilj naj bi bil povezati mednarodna prizadevanja v boju proti drogam, postal slaven s tem, ko je protestiral z žvečenjem listov koke. Trdil je, da je žvečenje koke del bolivijske kultur- ne in nacionalne tradicije, ki nima nič skupnega s proizvodnjo kokaina. Morales je z rudarjenjem mineralnih surovin prihodke države povečal za 40 %. Vlagal je v izobraževanje, biva- nje in zdravstveno varstvo, vključno z gradnjo bolnišnic. Nova ustava iz leta 2009 mu je omogočila ponovitev predsedniškega mandata. Leta 2019 se je za predsedniški položaj pote- goval že četrtič, vendar je novembra leta 2019 zaradi očitkov o nepošte- nih volitvah odstopil. -800.000 -600.000 -400.000 -200.000 0 200.000 400.000 600.000 800.000 0-4 5-9 10-14 15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 65-69 70-74 75-79 80-84 85-89 90-94 95-99 100+ Moški Ženske Slika 1: Starostna piramida prebivalstva Bolivije (medmrežje 3). 60 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2020 BOLIVIJA – TIBET JUŽNE AMERIKE BOLIVIJA – TIBET JUŽNE AMERIKE Bolivija kljub znatnemu rudnemu bogastvu spada med gospodarsko manj razvite države. Še vedno obsta- jajo območja brez elektrike. Težave so tudi z oskrbo večjih mest s pitno vodo, kanalizacijo in čiščenjem od- plak.. Gospodarsko središče je mesto Santa Cruz de la Sierra v vzhodnem delu države. Sledita mesti La Paz-El Alto in Cochabamba. Zemeljski plin je Glavni temelj bolivijskega gospo- darstva so zaloge zemeljskega plina, saj ta zagotavlja 50 % vrednosti izvoza države; glavna nahajališča so v naj- manjšem departmaju Tarija.. Središči pridobivanja mineralnih surovin sta andska departmaja Potosí in Oruro (medmrežje 1). Prometne povezave v Boliviji so neza- dostne in zastarele. Hrbtenica cestne- ga omrežja je Panameriška avtocesta iz mesteca Desaguadero na meji s Peru- jem, speljana prek La Paza, Orura in Potosíja do mesta Villazón na meji z Argentino. Preostale ceste, asfaltira- nih je le 10 000 km, so slabo vzdr- ževane. Do tihooceanske obale vodita železniški progi iz Uyunija v Antofa- gasto in iz La Paza v Arico. Preostalo železniško omrežje, ki sicer razme- roma dobro pokriva ozemlje države, je zastarelo. Največje mednarodno letališče je El Alto v La Pazu (Bates 1975). Redni vodni promet poteka po jezeru Titikaka, ki si ga Bolivija deli s Perujem in kjer je tudi linija med mestoma Guaquí v Boliviji in Puno v Peruju. Titikaka s površino 8562 km 2 in prostornino vode 893 km3 je naj- večje jezero v Južni Ameriki. Nastalo je v tektonski udorini. Dolgo je 204 km in široko 65 km, njegova gladi- na je na nadmorski višini 3812 m. 2016 2017 2018 delež 2018 (%) sprememba 2018/2017 (%) skupaj 584.449 604.389 607.564 100,00 0,53 Afrika 1487 1539 1 547 0,25 0,52 Amerike 379.173 390.544 392.666 64,63 0,54 Severna Amerika 71.925 74.109 74.499 12,26 0,53 Kanada 13.184 13.865 13.918 2,29 0,38 Mehika 7356 7586 7616 1,25 0,40 Združene države Amerike 51.385 52.658 52.965 8,72 0,58 Južna Amerika 297.559 306.320 308.019 50,70 0,55 Argentina 72.082 73.525 73.951 12,17 0,58 Brazilija 43.145 44.471 44.782 7,37 0,70 Čile 35.973 36.736 36.929 6,08 0,53 Kolumbija 13.574 13.936 13.998 2,30 0,44 Ekvador 7466 7662 7687 1,27 0,33 Paragvaj 6635 7012 7019 1,16 0,10 Peru 107.003 110.879 111.490 18,35 0,55 Urugvaj 4297 4538 4547 0,75 0,20 Venezuela 7384 7561 7616 1,25 0,73 Srednja Amerika 9689 10.115 10.148 1,67 0,33 Japonska in Oceanija 29.247 30.016 30.180 4,97 0,55 Japonska 7874 8276 8329 1,37 0,64 Oceanija 21.373 21.740 21.851 3,60 0,51 Evropa 174.542 182.290 183.171 30,15 0,48 Severna Evropa 3629 3913 3949 0,65 0,92 Južna Evropa 31.740 33.574 33.750 5,55 0,52 Italija 11.268 11.626 11.671 1,92 0,39 Španija 20.472 21.948 22.079 3,63 0,60 Zahodna Evropa 102.585 106.613 107.157 17,64 0,51 Francija 31.675 32.893 33.083 5,45 0,58 Nemčija 27.738 28.604 28.737 4,73 0,46 Nizozemska 8922 9361 9390 1,55 0,31 Švica 9486 9983 10.055 1,65 0,72 Združeno kraljestvo 24.764 25.772 25.892 4,26 0,47 ostala Evropa 26.046 27.279 27.366 4,50 0,32 Izrael 10.542 10.911 10.949 1,80 0,35 Preglednica 1: Število tujih turistov v hotelih in podobnih obratih po celinah in državah (medmrežje 6). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2020 | 61 BOLIVIJA – TIBET JUŽNE AMERIKE savane in mokrišča. Bolivijski Andi so razdeljeni na Zahodno in Vzho- dno Kordiljero (medmrežje 2). Ozemlje s polsušnim do sušnim pod- nebjem je prekrito z redkim sušnim subtropskim gozdom, ki prehaja v Od bolivijskega romarskega središča, mesta Copacabana, lahko jezeru z najvišje ležečim ladijskim prevozom na svetu odplujete na otoka Isla del Sol ('Otok Sonca') in Isla de la Luna ('Otok Lune'). T urizem se je začel raz- vijati šele v devetdesetih letih prejšnje- ga stoletja. (Short 1994). Naravnogeografske značilnosti Pestra morfologija se odraža v zelo raznoliki naravi. Verjetno je težko najti kako drugo državo, ki ima na svojem ozemlju kraje s tako različno nadmorsko višino. Dovolj je že, če primerjamo ledeniško goro Nevado del Illimani (6830 m) v bližini La Paza z najnižjo točko v bližini reke Paragvaj, ki je le 90 m nad morsko gladino. Na zahodu prevladujejo vi- soke gore, na vzhodu pa je nižinska tropska Amazonija z velikimi rekami in aluvialno ravnino Gran Chaco. Slika 3: Altiplano s čredami lam (foto: Petr Chalupa). Slika 4: Altiplanska vas (foto: Petr Chalupa). 62 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2020 BOLIVIJA – TIBET JUŽNE AMERIKE BOLIVIJA – TIBET JUŽNE AMERIKE rude v tamkajšnjih rudnikih srebra, treking po Ruta del Che okrog La Higuere, kjer je bil pred dobrega pol stoletja umorjen argentinski revolu- cionar Che – Ernesto Guevara de la Serna (1928–1967), zgodovinski spo- menik Tiwanaku ter potepanje po Al- tiplanu do jezer s tisočerimi rožnatimi flamingi, gejzirji in vročimi izviri, pa tudi obisk največjega mesta La Paz. Uyuni in Salar de Uyuni Solna ravnica je bila pred približno 40.000 leti del velikega prazgodo- vinskega jezera, katerega ostanki so jezeri Poopó in Uru Uru ter solni ravnici Salar de Coipasa in Salar de Uyuni. Turisti se po tem ogromnem območju brez obzorja premikajo s terenskimi vozili, večina pa se jih ne izjemni arhitekturni spomeniki, ohra- njena in živahna folklora ter bogata tradicija avtohtonih ljudstev pa v za- dnjih desetletjih privabljajo čedalje več tujih obiskovalcev. Domov se vra- čajo polni vtisov in so prepričani, da je Bolivija ena od najbolj zanimivih držav na svetu. Ko smo želeli napisati najljubšo po- tovalno frazo »Kdor v Boliviji ni videl …, v Boliviji ni bil«, smo zaman is- kali glavni bolivijski popotniški „naj“. Zato smo se odločili, da v drugem delu članka priporočimo nekaj mest, območij, poti, ki si jih je v Boliviji vse- kakor vredno ogledati. Izpostavljamo mesto Uyuni s pokopališčem lokomo- tiv in solno ravnico Salar de Uyuni, mesto Potosí z možnostjo izkopavanja Altiplano, ki se razprostira na nad- morski višini med 3600 in 3800 m, je prostrano območje med gorskimi vrhovi z najvišjimi ledeniškimi vr- hovi (Nevado Sajama 6542 m, Ne- vado Illimani 6462 m in Illampu 6368 m). Na jugu so solne ravnice (salares), med katerimi je tudi naj- večja tovrstna ravnica na svetu Salar de Uyuni. S površino 10.582 km 2 je približno 25-krat večja od Bonnevil- le Salt Flats v ameriški zvezni državi Utah (Bičík 1997). Bolivijski »naj« Do sredine prejšnjega stoletja je bila Bolivija povsem nezanimiva za tuje turiste. Dobro ohranjena raznoli- ka narava, možnosti ribolova, lova, gorništva in gorskega pohodništva, Slika 5: S kaktusi porasel otok Incahuasi nad solno ravnico Salar de Uyuni (foto: Ján Veselovský). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2020 | 63 BOLIVIJA – TIBET JUŽNE AMERIKE koko in dinamit. T ako opremljen se v potovalni agenciji preobleče v rudar- sko opremo in se oborožen s čelado z žarometom skupaj z vodnikom spu- sti v rudnik. Rudarjem, ki delajo tu- kaj, izroči alkohol, koko in dinamit, včasih pa se tudi po kolenih lahko plazi po labirintu hodnikov. Rudarji si v nepredstavljivi vročini globokega rudnika na nadmorski višini pribli- žno štiri tisoč metrov z izhlapeva- njem alkohola ohladijo obraz. Žve- čijo koko in jo, skupaj z alkoholom, nekaj darujejo tudi kipu, zaščitniku rudnika. Ker država ne ščiti rudarjev, si zdravje in srečo zagotovijo tako, da pred keramično figuro boga – hudiča z imenom Tata Kaj´chu, ki ga pri- jateljsko kličejo El Tío ('stric') – ob petkih nosijo alkohol in liste koke. Cigarete, alkohol in koka pomagajo še višje). V 18. stoletju je zaradi pri- dobivanja srebra postalo največje in najbogatejše mesto na južni polobli. Rudarjenje na tem območju se je za- čelo po najdbi srebrne žile, ki jo je leta 1544 odkril perujski Indijanec Diego Huallpa, ko je svoje lame pasel blizu gore, ki se v kečvanskem jeziku imenuje P'utuqsi urqu. Leta 1545 so tu začeli rudariti Španci in goro po špansko poimenovali Cerro Rico v pomenu 'Bogata gora' (Murphy 2002). V tridesetih letih prejšnjega stoletja je tukaj živelo več kot 120.000 pre- bivalcev. V mestu so velike cerkve, kovnica in samostan, zato je bilo leta 1987 vpisano na UNESCO-v seznam svetovne dediščine. Na tržni- ci lahko turist kupi alkohol (96 %), pozabi ustaviti v solinskem hotelu, ki je zdaj preurejen v muzej. Od 10 mi- lijard ton z litijem bogate soli, ki je nakopičena tukaj, je družba Colcha- ni letno izkoristi približno 25.000 ton. Solne zaloge vsebujejo never- jetnih 50 do 70 % svetovnih zalog litija. Izhodišče za vožnjo po solni ravnini je mesto Uyuni. Njegova naj- večja privlačnost je »pokopališče lo- komotiv«, kjer je na ogled več deset odsluženih lokomotiv. Potosí in gora Cerro Rico Potosí je mesto, ki se je nekoč ime- novalo Villa Imperial de Potosí in se razprostira na nadmorski višini od 3900 do 4090 m. Velja za najvišje ležeče samostojno mesto na svetu z več kot 100.000 prebivalci (El Alto, ki je predmestje La Paza, je namreč Slika 6: Salar de Uyuni, prevoz s terenskim vozilom po plitvo preplavljenem solnem območju (foto: Ján Veselovský). NAPIS NAD ČLANKOM 64 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2020 BOLIVIJA – TIBET JUŽNE AMERIKE T elo revolucionarja so s helikopterjem odpeljali v bolnišnico v naselju Val- legrande, kjer so mu amputirali roke in jih poslali na Kubo. Telo so nato skrivaj pokopali pod pristajalno stezo lokalnega letališča, leta 1996 pa so bili njegovi ostanki odpeljani na Kubo in skupaj s pobitimi tovariši pokopani v mavzoleju v Santa Klari. V La Higu- eri so majhen muzej z okrvavljenimi oblačili, dva njegova kipa in nov zdra- vstveni center, kjer delajo kubanski zdravniki. Tiwanaku Podobno kot večina južnoameriških predinkovskih civilizacij je Tiwanaku dosegel visoko raven v keramiki, za sabo pa zapustil kamnite monolite, za katere se znanstveniki še vedno niso zedinili, kakšen je bil njihov de- janski namen. Monoliti so nastajali pline in azbest. Zaradi silikoze večina rudarjev umre že po desetih do pet- najstih letih dela. Cerro Rico, gora, ki daje in jemlje, je vzela že ogromno življenj. Rute del Che Argentinca Ernesta Guevaro de la Ser- no se v Evropi pogosto dojema proti- slovno, kar je v nasprotju s splošnim pojmovanjem velike večine prebival- cev Latinske Amerike. Konec njego- vega življenja lahko spoznamo, če se s terenskim vozilom odpeljemo iz San- ta Cruza prek naselja Vallegrande do začetka tako imenovane Rute del Che (‘Chejeva pot’). Po njej prispemo v vas La Higuera. Leta 1967 se je Erne- sto Guevara v družbi partizanov skri- val blizu te vasi, v soteski Churo, kjer ga je bolivijska vojska ranila in zatem tudi ubila. pri obvladovanju strašnih razmer v rudniku. Zjutraj si v usta dajo 15 gramov koke in jih žvečijo pribli- žno 4 do 5 ur, nato pa še 15 gramov popoldan. Tako zdržijo in delajo cel dan, ne da bi karkoli jedli. Do sredine osemdesetih let prejšnje- ga stoletja je delavcem kazalo dokaj dobro. Do korenitih sprememb je prišlo, ko je leta 1985 cena surovin padla, država pa je prenehala skrbeti za rudarje. Delo v rudnikih še vedno ni urejeno; namesto da bi se otroci šolali, delajo skupaj s starši tudi po več dni zapored in to z zelo primi- tivnimi orodji. Povprečni zaslužek na osebo se giblje le med 40 in 60 bolivi- anov na dan (od 5 do 8 evrov). Tem- peratura v rudnikih lahko doseže do 45 °C, rudarji vdihavajo kremenčev prah, acetilensko paro, detonacijske Slika 7:Nekdanji hotel, zdaj muzej sredi solne ravnice Salar de Uyuni (foto: Ján Veselovský). NAPIS NAD ČLANKOM GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2020 | 65 Slika 9: Gora Cerro Rico nad mestom Potosi (foto: Petr Chalupa). Slika 8: Pokopališče lokomotiv v mestu Uyuni (foto: Ján Veselovský). 66 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2020 BOLIVIJA – TIBET JUŽNE AMERIKE BOLIVIJA – TIBET JUŽNE AMERIKE predvsem v obdobju Tiwanaku IV (med letoma 300 in 700). Tamkaj- šnji Indijanci so se s keramiko ukvar- jali že od nekdaj, njene značilnosti pa so se sčasoma spreminjale. Za obdobje Tiwanaku I je bila značilna barvna keramika, za Tiwanaku II (od 400 pr. n. št. do 0) so bile značilne velike posode. Tiwanaku III (od 0 do 300) je imelo tribarvno kerami- ko, okrašeno z živalskimi podobami. Na keramiko obdobja Tiwanaku IV je močno vplivala vključitev dekora- tivnih linij človeškega telesa. Kera- mika je V obdobju Tiwanaku V (od 700 do 1200) je keramika stagnirala, nakar je začela nazadovati in se niso več pojavile nobene pomembne nove prvine (Gardner in sodelavci 1993). Slika 12: Jezero Laguna Verde z ognjenikom Licancabur v ozadju (foto: Ján Veselovský). Slika 11: Observatorij na obali jezera Titikaka, v bližini Copacabane (foto: Petr Chalupa). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2020 | 67 BOLIVIJA – TIBET JUŽNE AMERIKE Slika 14: La Paz – hiše iz doline segajo po pobočju navzgor vse do zgornjega dela mesta, imenovanega El Alto (foto: Petr Chalupa). Slika 13: Čilski plamenci (Phoenicopterus chilensis) v plitvini jezera Laguna Blanca(foto: Petr Chalupa). 68 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2020 BOLIVIJA – TIBET JUŽNE AMERIKE Viri in literatura 1. Adams, R. N. A. 1959: Community in the Andes. Seattle. 2. Bates, M. 1975: Jižní Amerika. Artia. Praha. 3. Bičík, I. 1997: Latinská Amerika. Geografické rozhledy 6-4. 4. Burland, C. A. 1975: Amerika před Kolumbem. Orbis. Praha. 5. Coe, M., Snow, D., Benson, E. 1997: Svět předkolumbovské Ameriky. Knižní klub. Praha. 6. Gardner, P ., Scott, A., Rohan, S., Shackleton, A. 1993: Encyklopedie–Zeměpis světa. Praha. 7. Chalupa, P ., Némethová, J., Hübelová, D. 2008: Geografia Ameriky. Visikošolski učbenik. Nitra. 8. Chalupa, P . 2014: Latinská Amerika se mění. Geográfia 22. 9. Chalupa, P ., Hübelová, D. 2006: Kam kráčíš, Latinská Ameriko? Geografia, časopis pre základné, stredné a vysoké školy 14-1. 10. Lehárová, D. 1995: Atlas panenských míst. Knižní klub. Praha. 11. Medmrežje 1: https://en.wikipedia.org/wiki/Economy_of_Bolivia (21. 4. 2020). 12. Medmrežje 2: https://en.wikipedia.org/wiki/Geography_of_Bolivia (21. 4. 2020). 13. Medmrežje 3: https://www.bcb.gob.bo (11. 6. 2019). 14. Medmrežje 4: https://www. businessinfo.cz/cs/clanky/bolivie-zakladni-charakteristikateritoria-18878.html (11. 6. 2019). 15. Medmrežje 5: https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/bl.html (21. 4. 2020). 16. Medmrežje 6: https://www.e-unwto.org/doi/suppl/10.5555/unwtotfb0068010020142018201911 (21. 4. 2020). 17. Medmrežje 7: https://www.ine.gob.bo/ (21. 4. 2020). 18. Medmrežje 8: https://www.mzv.sk/documents/750637/620840/Bol%C3%ADvia+-+ekonomickC3%B3riu+2018 (11. 6. 2019). 19. Murphy, A. 2002: Bolivia Handbook. Footprint, 3rd Edition. 20. Short, R. J. 1994: Lidská sídla. Nakladatelský dům OP . Praha. Zdaj je Tiwanaku samo še senca svoje podobe iz časa največje slave. Najdeno zlato so Španci pozneje odpeljali, veči- no keramike so na mestu uničili verski fanatiki, kamniti bloki so bili upora- bljeni za gradnjo v vasi Tiwanaku in železniške proge proti La Pazu. Pred- kolumbovsko arheološko najdišče, ki velja za eno najpomembnejših južnoa- meriških znamenitosti, je od leta 2000 na UNESCO-vem seznamu svetovne dediščine. Arheološko lokacijo Tiwa- naku sestavljajo podzemni tempelj, tempelj Kalasasaya, piramide Akapana in Puma punku ('Pumina vrata') (Coe, Snow in Benson 1997). Altiplano in jezera Obe andski gorovji, tako Zahodna Kordiljera kot Kordiljera Real s števil- nimi aktivnimi ognjeniki omejujeta planoto Altiplano s površino 170.000 km², ki se razprostira na nadmorski višini od 3600 do 3800 m. Na severu Altiplana je tudi jezero Titikaka, ki si ga delita Bolivija in Peru. V osrednjem delu sta jezeri Poopó in Coipasa, na jugu pa, med drugimi privlačni jezeri Laguna Verde ('Zeleno jezero') in La- guna Blanca ('Belo jezero'). Dvodelno slano jezero Laguna Verde s površino 5,2 km 2 je tako kot vsa druga tam- kajšnja jezera brezodtočno. Leži pod ognjenikom Licancabur (5920 m), v najjužnejšem delu narodnega rezervata Eduardo Avaroa. Značilna barva jezera je posledica visoke vsebnosti minera- lov, njen odtenek (od svetlo turkizne do temno zelene) pa je odvisen od ja- kosti vetra in posledičnega vrtinčenja sedimentov. Na sosednjem jezeru La- guna Blanca, ki ima drugačno kemič- no sestavo (Lehárová 1995), domuje na tisoče plamencev. La Paz La Paz je ena od dveh bolivijskih »pre- stolnic«. V v njem ima sedež vlada, se- dež sodne veje oblasti pa je v Sucreju, ki velja za ustavno glavno mesto. To pa ni preprečilo La Pazu, da bi ohra- nil status najvišje ležeče metropole na svetu. Središče mesta je trg Murillo, ki ga omejujejo predswedniška palača, stavba narodnega kongresa in bazilika Naše ljube Gospe iz 19. stoletja. Neda- leč stran je cerkev sv. Frančiška iz 18. stoletja, dobro ohranjen primer bolivij- ske kolonialne arhitekture. Glavna la- paška turistična privlačnost je Mercado de las Brujas ('T rg čarovnic'), kjer med drugim lahko kupite različne čarobne amulete za dolgo življenje, eliksirje za večno ljubezen, živalska trupla, srebrne okraske in figure vaših sovražnikov. Zaključek Mesto Uyuni s pokopališčem loko- motiv, solna ravnica Salar de Uyuni, mesto Potosí z možnostjo izkopavanja rude v rudnikih srebra, Ruta del Che v bližini La Higuere, zgodovinski spo- menik Tiwanaku, Altiplano z jezeri in najvišje ležeče glavno mesto na svetu La Paz so le glavne destinacije, ki bi se po našem mnenju morale znajti na seznamu ogledov ob obisku Bolivi- je. Kljub zgodnji fazi razvoja turizma Bolivija s svojo pestro zgodovino in raznoliko naravo postaja turistično če- dalje bolj privlačna država, ki si zaradi svojske planotaste lege velikega dela ozemlja vsekakor zasluži ime Tibet Juž- ne Amerike.