Tečaj LUI. i I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr.. za dvakrat 12 kr trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu ..Novic V Ljubljani 16. avgusta 1895. Politiški oddelek. m ^ Družba sv. Cirila in Metoda. vensko narodno zavest. Na Koroškem je le treba slovenskih ljudskih šol, pa se bode velik del dežele zopet zavedel slovenske narodnosti. Da slovenstvo na Koroškem še ni izmrlo, temveč se zbuja, kaže tudi to, da se celovški mestni očetje že začenjajo bati, da se gimnazija v Ce Mine li četrtek zborova la je v starodavnem Kranji lovci posloveni. Učna uprava je zaukazala, da se iz Go diužba sv. Cirila in Metoda. Zbrali so se bili rodoljubi renje Koroške ne smejo jemati dijaki v celovško gimna iz vseh pokrajin slovenskih in tako pokazali, da je v se- ZljO ker je beljaška gimnazija sicer prazna. Mestni zbor danjih razmerah přepotřebná družba. Ta družba je poleg celovški se je tega kar ustrašil » češ î morda se je to diužbe sv. Mchorja gotovo najvažnejša, kar jih imamo zaradi tega ukrenilo, da se bode gimnazija ložje Slovenci. Osnovala se ni z namenom, kakor nemški „Schul- poslo- Učna venila, ker se pomanjša število nemških učencev. uprava seveda na kaj tacega ni mislila in je tudi hitro verein", da bi potujčevala otroke, temveč jedino za to, potolažila nemške Celovčane, da se jim še ni ničesa bati. da jim ohrani materni jezik. ta namen snuje otroška Ta strah nemškega celovškega zastopa je pa vsekako zabavišča, snuje ljudske šole in izdaje primerne knjige jako pomenljiv, ker nam kaže, da gospodje sami v srci Njeno delovanje je zares mnogostransko in zvezano z spoznajo, da je v Celovci toliko slovenskih učencev na mnogimi težavami. gimnaziji, da bi vspevale slovenske paralelke. Seveda Dosedaj je družba obračala največ svojo pozornost očitno tega ne povedo, ker bi radi, da bi Koroško v na Primorsko, kjer je zlasti osnovala ljudsko šolo pri bodoče še veljala za nemško pokrajino. sv. Jakobu v Trstu, katera šola slednje leto več stotin Sedaj seveda vlada še ne misli v Celovci osnovati otrok reši poitalijančenja Da ta šola Italijanom trn v dvojezične gimnazije, a s tem ni rečeno, da je stvar za peti, še praviti ni treba, ker jasno priča, da Trst še ni zmiraj odložena. Ko bode dovolj slovenskih ljudskih šol čisto italijansko mesto in to tudi postati ne sme. Tukaj na Koroškem, bode pa vlada morala osnovati tudi gim ob obalih Adrije pa tudi izvršuje družba sv. Cirila in nazijo za koroške Slovence. S tem, da družba sv. Cirila Metoda veliko avstrijsko vlogo. Skušnja uči, da Slovenci, in Metoda osnuje slovensko ljudsko šolo v Velikovci, stori ki se poitalijančijo, zgube tudi avstrijsko domoljubje in torej prav za prav tudi jeden korak dalje do slovenske se pridružijo iredenti. Kolikor otrok družba v Trstu gimnazije v Korotanu. ubrani potujčenja, toliko jih ohrani Avstriji. Dobre posle- Družba je pa na Koroškem že dosedaj s svojimi dice delovanja naše družbe bi se posebno pokazale, ko podružničnimi shodi mnogo povzdignila slovensko narodno bi prišli za slavno Avstrijo zopet burni časi. To šolo bode pa morala družba najbrž še vzdržavati, ker se kaže, da še ne dobimo tako dolgo hitro zavest. Pomen teh shodov se vidi že iz tega, da so na sprotniki napěli vse sile, da bi jih preprečili, pa se jim ni posrečilo. Da pa družba more vršiti svojo narodno mestne slovenske šole v Trstu. nalogo j pa treba, da jo podpirajo vsi Slovenci. Potrebe Zadnji čas je pa družba obrnila svoj pogled na Ko- družbi se vedno večajo. Posebno letos je družba v ve- roško. V Velikovci, v nekakem središči slovenske Ko- liki stiski. Zidanje nove šole v Velikovci jej napravlja r€ške, je sklenila osnovati svojo šolo. Že krik, kateri so velike stroške, dohodki so jej pa bili vsled potresa, ki nasprotniki zagnali proti tej šoli, nam kaže, kako je po- je obiskal mnogo slovenskih pokrajin, skoro popolnoma trebna, v kratkem se bode otvorila, ako ne pridejo kake usahnili. Želeti je pač, da bi sedaj toliko bolj Slovenci nepričakovane ovire. Ta šola bode daleč razširjala slo- podpirali družbo, ko so se že nekoliko opomogli od ne- 326 sreče, ki jih je bila zadela velikonočno nedeljo. Posebno tište pokrajine, katerih potres ni hudo zadel, naj podpi-rajo našo družbo. Podpiranje družbe sv. Cirila in Metoda bodi ne- kaka vseslovenska zadeva in glede te družbe naj nas ne se konča igranje in ljudje gredo iz gledališča. Obcinstvo je jelo rogoviliti in ropotati z nogaoai. Nekateri so pali s pali- je morala bežati iz gledališta. Igra se je čami na policijo, potem nalaljevala Makedonija. Vstaja v Makedoniji gre koncu Vstaši so opehali Večina voditeljev, deloma iz Bolgarije, de- ločijo nobeni strankarski prepiri. Pomisliti tudi moramo, loma iz Rusije došlih pmtovoljcev se je vrnilo, er so uvi- kakšno veselje bi zavladalo v nemškem taboru, ko bi ta družba propala. S tem bi se osramotili pred svetom. Mi vemo, da noben Slovenec ne želi te sramote, za to smo deli, da nič ne opravijo Narod sam brez podpore od zunaj ne more ničesar storiti. Da niso v Bolgariji sami ravno sedaj tako zamotane razmere, bi ta že bolj pomogla vstašem, tako ima pa doma preveč opraviti in sama bolgarska vlada se boji prepričani, da bodo nadalje vsi Slovenci po svojih močeh resnega konflikta s Turčijo, če bi poipirala vstajo. V vsem donašali na žrtvenik družbe, da bGde mnogla vršiti svojo pa sloni ta vstaja na neveliki, mzadovoljnosti, ki bi se z lahka nalogo v prid veri katoliški in narodnosti slovenski, katero si ie zastavila. odpravila. Bolgarski ministerski predsednik Stojlov je nasve-toval turski vladi v namen. da bo zopet mir v Makedoniji, da naj se odpravi zakup pobiranja desetine, napravi naj se zem-ljiščni davek, katerega naj pobira vlada sama. Največja neza- Politični pregled. dovoljoost je namreč proti zakupnikom desetine Policijska oblast naj se prepusti posameznim obČinam, v katerih vsaki Nejedinost protisemitov. Mej dunajskimi proti- se úaí nekaternikom dovoli nositi orožje. Uvede nai se samo- semiti vlada največja nesloga To se je videlo na shodu, ko uprava vsaj pri občinskih uradih. Zastopani morajo biti pri so ga imeli dne 7. t m. Mej krščanskimi socijalisti in nem- tem po razmeriu njih števila vse v Makedoniji bivajoče narod- škimi nacijonalci je bil nastal velik razpor. Več nemških na- nos Grrki. Srbi, Bolgari, Rumunci in Abanezi, da torej cijonalcev vrgli so iz dvorane. Neki Čeh je hotel govoriti v tudi v tem oziru ne bilo političnih in narodnostnih nevoščljvostij. Trkom prihodnjih 14 dni si bode Spanija čťšcini, pa mu ni pustil dr. Lueger, češ, da je v Avstriji uradni jezik nemški. Te besede Luegerjeve naj si posebno Kuba. svojo vojno moc na otoku Kuba zdatno pomnožila V posa- zapomnijo tišti, ki pricaknjejo, da pridejo za Slovane v Av- meznih oddelkih odidejo namreč na otok večje čete vojakov v striji boljši časi, ako pridejo kršćanski socijalisti do večje ve- pomoč že tam bivajoci vojaški posadki nasproti vstašem, ka ljave. šoanski socijalisti s škorpijoni, ko bi imeli moč so nemški liberalci nas tepli s šibami, bi nas kr- terih ni z lahka vgnati. Vsa oborožena moc na otoku bo potem štela 76 000 mož; in sicer 59 000 pešcev, 3870 konji- Politična pravica uradnika. Minister notranjih kov, 1860 topničarjev, 1420 mož ženijev in 2700 momarjev. s tvarij Kielmausegg je izdal nekako navodilo za uradnike glede Všteti pa tu še niso častniki Verojetno je, da taka vojska njih postopanja v javnem življenji. Prepovedal je uradnikom stane lepe denarje. * Spanija si pač ni nikoli mislila, da bo udeleževati se vsacih ègitacij ob volitvah Svojih zadev ne treba takih žrtev za vstaški amerikanski otok Kuba. Kdo ft mejo razpravljati na javnih shodih, tuli peticij ne smejo via- rekel, da je zmaga Spanije s tako vojno močjo gotova, a kdo gati do vlade potom državnega zbora, temveč le potom pred-postavljenih oblastev. S tem ukazom se politične pravice urad- ve kak bode v resnici konec Kitajsko. Kaj žalostna poročila za krščanske misi- nikom jako omejujejo. Posebno bode ta ukaz neugoden za ti- jone Da kitajskem prišla so zadnji čas od tam Kitajci so na- stega uradnika, bi hotel kandidovati za kak javni zastop pali kršćanske evropske misijonarje, jih deset pobili in jim Shod nemadjarskih narodnostij. V Budimpešti opustošili njih bivališča Kitajski uradniki in še celo vojaštvo je bil te dni shod nemadjarskih narodnostij. Zastopani so na se ;pri tem divjem činu ni postavilo na stran Evropejcev in shodu bili Rumuni, Slovaki in Srbi. Shod se je izrekel proti ni svojih ljudij odgovarjalo od tacih grozovitostij, temveč so temu, da Ogerska velja za madjarsko državo, dočim Madjari jim še celo prigovarjali, da naj le padejo po Evropejcih. Celo niti večine nimajo Narodnostni zakon ni povse pravičen ne- vojaštvo, je bilo od vlade poslano na lice mesta v varstvo madjarskim narodnostim in je želeti, da se premeni je pa v veljavi, naj se pa izpolnuje. Shod se Dokler Evropejcev, je te napalo in jim vse opustošilo. Angleska vlada izrekel za sedaj odločno zahteva, da Kitajska te uradnike in vojake oštro društveno in zborovalno svobodo, za odpravo porotnih sodišč kaznuje in . sploh preti, da bo s silo posegla vmes, če se bodo ali njih premeščtnje v kraje, kjer bodo mogla poslovati brez enaki dogodki dogajali in se tujcev ne bode puščalo pri miru. tolmača. Nadalje so se izrekli zborovalci za občno, jednako in tajno volilno pravico. Sklenili so težnje Slovakov, Rumunov at Obrtnija. M Mši M in Srbov sporočiti v posebni spomenici cesarju. Ogerski vladi ta shod ni bil nič prav po volji, a piepovedati se ga ni prav upala. Pač pa je najela nekaj Srbov, da so po časopisih pro- fvinmwraw^^ testovali proti njegovim sklepom. Seveda za denar se pač povsod dobi nekaj renegatov za tak protest. Nemci se shoda niso udeležili, ker ne marajo složno postopati s Slovani. Ljudska stranka na Ogerskem baje namerava začeti Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. (Konec.) VII. Zbornični svètnik Karol Luckmann po- hudo borbo proti cerkvenopolitičnim zakonom. Njeno glasilo roča o vlogi zbornice v Černovicah, ki je pri visokem c. kr. trgovskem ministerstvu prosila, da bi se želez- pravi, da se bodo borili tudi, ko bi škofje opominjali jenljivosti. Vlada se pa baje ne boji dosti tega boja. pn-Prepri- niške tovorne tarife vzlasti izvozne tarife napravljale cerkveno- z najmanjo veljavno dobo jednega leta. Odsek nasve- politični predlogi vsprejeti v gospodski zbornici. To se bode tuje z jednako vlogo obrniti se na visoko c. kr. tr- Čana je, da bode ponehal, ko bodete le še neřešeni pa gotovo zgodilo, ker bode cesar jeseni zopet imenoval več govinsko ministerstvo. Nasvetu se pritrdi. novih liberalnih članov gospodske zbornice. VIII. Zbornični tajnik Iv. Baumgartner po- Zmaga Košutovcev. — V Komornu na Ogerskem so roča o vlogi zbornice v Ljubnjem, ki se je obrnila na te dni zmagali Košutovci a ne na volišči, temveč v gledališči. vis. c. kr. trgovsko ministerstvo s prošnjo, da bi vi- Neki komik je pel veleizdajski Košutov kuplet in žel burno sokoisto primernim načinom na to vplivalo, da bi se ca- pohvalo. Policija je zaradi tega šla na oder in zahtevala, da rine prosto uvažanje v inozemvstvu zgrajenih morskih 32Î ladij zabranilo s primerne premembo § 1, carinskega in monopolskega reda, oziroma da bi se isti potřebám industrije primerjenje tolmačil in da bi se sploh interesi domaće industrije — tako posebno tudi z oj- strejo vršitvijo zakona z dne 30. marca 1873. državni zakon št 51 — pri gradnji ladij, katere je še v pri-hodnje oddati, odločneje varovali, kakor je bilo to doslej. Odsek smatra prošnjo za utemeljeno in nasve-tuje : Zbornica naj podpira prošnjo zbornice v Ljubnem. — Nasvetu se pritrdi. - IX. a) Zbornični svetnik Jernej Žitnik poroča o prošnji občine Spodnja Idrija za pomnožitev doslej obstoječih štirih semnjev za dva živinska semnja. v dan 17. marca in 2. junija vsakega leta^ Pomnožitvi ugovarjajo sejmske občine Škofja Loka, Žiri in Rovte. Ker doslej v mestu Idrije in v sosednjih občinah ob-stoječi semnji zadoščajo zahtevam in prošnja z narodno-gospodarskega stallišča ni utemeljena, pridružuje se odsek mnenju okrajnega glavarstva in nasve-tuje : Zbornica naj se izreče proti pomnožitvi semnjev v Spodnji Idriji. — Predlog se sprejme. b) Zbornični podpredsednik Anton Klein poroča u prošnji srenjskega odbora na Studenci pri Blokah za dovolitev treh živinskih semnjev na Studenci. Sejmska občina ribniška ugovarja tej dovo-litvi živinskih semnjev, ker bi ti z onimi v Ribnici kolidovali. Tudi okrajno glavarstvo ne priporoča do-volitve semnjev na Studenci. Ker v občini Bloke, potem v Loži, Grahovem, Žerovnici in Cirknici ob-stoječi semnji za okolico zadoščajo in z narodno-gospodarskega stališča pomnožitev ni utemeljena, predlaga odsek : Zbornica naj se v svojem poročilu na c. kr. deželno vlado izreče proti dovolitvi semnjev. — Predlog se sprejme. c) Zbornični svètnik Jož. Rebek poroča o prošnji vasij Videm in Podstruga za dovolitev štirih, oziroma dveh letnih in živinskih semnjev tik kolodvora Dobropolje. Ustanovitvi teh semnjev ugovar-jata občini Krka in Višnjagora, ker bi zaprošeni semnji škodovali njihovim.- Občine Sodražica, Rib-nica in Gora so proti semnjem iz razloga, ker so v občini Videm že štirje semnji in bi ti vsled pomno-žitve trpěli. Odseku se prošnja ne vidi utemeljena, ker dosedanji semnji popolnoma zadoščajo in če je prostor v bližini kolodvora prikladneji za semnje kot oni v Zdenski vasi, se semnji lahko premeste. Ker prošnja z narodno - gospodarskega stališča ni utemeljena, se odsek pridružuje mnenju c. kr. okr. glavarstva in predlaga: Zbornica naj se izreče proti dovolitvi semnjev v Podstrugi. — Predlog se sprejme. X. Zbornični svètnik Karol Luckmann poroča o zadnji seji držvnega železniškega sveta. Pri razgovoru o naknadni premembi poletnega voznega reda je poročevalec imenom prebivalcev mesta Ljubljane izrekel glavnemu ravnateljstu najtoplejo zahvalo za dobrohotno in krepko podporo, katero je to naklonilo v veliki nesreči, ki je zadela Ljubljano in še dostavil prošnjo, da naj bi se takozvani potresni vlak pustil v prometu do pozne jeseni in raztegnil do Jesenic. Prometni ravnatelj je zagotovil, da ostane ta vlak toliko časa v prometu, kakor dolgo bo potreba; glede podaljšanja do Jesenic se bodo pa vršila poiz-vedovanja. Glede nove osobne tarife na c. kr. avstrijskih državnih železnicah sprejel se je nastopni od-sekov predlog: „Državni železniški svet odobruje od vlade predloženi prenaredbeni načrt osobne tarife pač iz namèna na le zmerno zvišanje sploh, dalje napravo mirijameterskih pasem in obdržanje dosedanjih cen prve pasme do lOA-w?, ne more pa odobravati sicer predlaganih tarifnih jednot, ker zvišanje za posamezne razrede ni primerno in je v III. razredu najobčutneje in preveliko. Državni železniški svet priporoča vladi, da se severovzhodni železnici in državnoželezniški družbi dovoljene osobne tarife pri državnih železnicah ne prekoračijo, pri tem naj se zboljšanje razmerja II. in III. razreda skrbno preudari, ob jednem pa se naj, toda čez največ 150 kg, dovoli zdatno znižanje tarifnih jednot vseh treh razredov, da se promet v daljavo resno olajša; konečno se izreka državni železniški svet proti temu, da bi se uporabljal za promet z blagom veljavni kilometorski kazalec tudi na osobni promet." Potem se je sprejel od poročevalca v maji 1894. stavljeni predlog glede uporabe voznega naklad-nega postavka za težo, ki se je res naložila, za slučaj, če železnice dado vozove, ki so tako narejeni, da z blagom, ki se ne da zapreti, onemogočujejo uporabo nakladne teže V podobor za eventuvalno predposve-tovanje načrta nove tarifa za blago so se volili gg. ; Helm, Kocourek, Mauthner, Popper in poročevalec, ki še pripominja, da se bode nova nekaj zvišana osobna tarifa s 1. septembrom uvela. Zbornični predsednik se imenom zbornice najiskreneje zahvali po-ročevalcu za toplo zastopanje interesov v državnem železniškem svetu in ga prosi, da mu naj je kakor doslej še nadalje stvar pri srcu Zbornica temu pritrdi z dobroklici. ■ XL Zbornični tajnik poroča o dopisu g. c. kr. dež. predsednika, ki zbornico prosi, naj voli 16 članov. ki naj bi v izvršitvi zakona z dne 6. julija 1895, drž. zak. št. 94 glede dovolitve podpor iz državnih sredstev povodom potresa, kot zastopniki v sveto-valstvu s posvetovalnim glasom, s svojim krajevnim in sobnim znanjem sodelovali pri rešitvi prošenj za podporo in posojila. Poročevalec predlaga: I. Ivana Baumgartnerja in Frana Kollmanna v svetovalstvo za oddajo posojil in podpor v namen poprave poškodo-vanih poslopij v Ljubljani; II. Oroslava Dolenca in Janko Kersnika v svetovalstvo za oddajo posojil in podpor v namen poprave poškodovanih poslopij izven Ljubljane ; III. Ivana Perdana in Avgusta Skaberneta v svetovalstvo za dovolitev ponapredščin in podpor trgovcem in obrtnikom, ki so postali pomoči potrebni. Ker so predlaganci izjavili, da sprejmo mandate, se je predlog sprejel. . ; \ • XI. Zbornični svètnik Avgust Skaberne govori o voznem redu na dolenjskih železnicah in omenja hib, ki se pojavljajo posebno» s tem, da morajo pot-niki na glavni progi Ljubljana ♦ Novomesto-Straža ob vožnji v Ljubljano ali v Novomesto na postaji v Gro-supljem se presedati, kar potnikom na stranski progi Grosupljem • Kočevje ni treba. Osobni promet na glavni progi Ljubljana-Novomesto je precej znaten in želja prebivalstva je opravičena, da se presedanju v Grosupljem izogne in da se uvede direktna zveza vlaka, ki se da, če ne drugače tudi z uvedbo direktnih vozov napraviti. Predlaga torej: Čestita zbornica naj se obrne na c. kr. glavno ravnat. avstr. drž. železnic in naj prosi za odstravnitev hib. Zbornični svètnik Luckmann pripominja, da se mora obrat železnic ekonomično voditi in da so bili najbrže le financijelni razlogi, ki obratnému ravnateljstvu doslej niso omo-gočili odstraniti hib, katerih je omenjal gospod pred-govornik. Vendar je pa za to, da se stvar zopet sproži in podpira predlog. Pri zborovanji se je predlog sprejel. 328 Obrtnijske raznoterosti. Južnoštajerska hranilnica v Celji imela je v letoš- njem prvem polletju 319.374 gld. 53 kr. prejemkov, izlatkov pa 312.371 gld. 3 kr. ; vkupnega denarnega prometa je bilo 631.745 gld. 56 kr. Ako pomislimo, da se približilo jednako razvija tudi tamošnja slovenska posojilnica, potem že lahko da, sodimo po teh številkah, na čegavih tleh stoji Oilje! Številke govore glasno in jasno, zakaj so celjski nemškutarji postali toli nervozni. Električne železnice v Evropi. Tekom ininol^ga leta naraslo je število električnih železnic v E/ropi od 43 na 70 od 305 na 700 kilometrov. 01 teh spada 366 kilometrov na Nemcijo, 96 26 na Francosko, 68 80 na Angleško, 44 90 na Avstrijo, 37 40 na Š/ico, 2170 na Běl- in dolgost teh prog poprej doseže z dobrimi biki, lahko otolete na leto 100 krav, kakor s kravami, ki k večemu po osem 80 telet narode. Predlog naj se torej oikloni. Obvelja. Podružnica Bohinjska Bistrica predlaga : Zivino-zdravnik naj bi prihajal iz Radovljice redno vsak mesec jedenkrát v Bjhinj. Zastopnik podružnice, župnik Ažman, zagovarja ta predlog z ozirom na število živine v Bo-hinjski dolini in z ozirom na oddaljenost Bohinja od Radovljice. Učitelj Pogačnik želi, da bi se živinozdravnik na- stanil v kraji, kjer je središče živinoreje. Zastopnik poljanske doline želi » da tudi v Po- gijo, 18 85 na Italijo, 14 na Španjsko, 10 na Risijo, 10 na ljane prihajal živinozdravnik iz Kranja vsaki mesec je Srbijo, 6 50 na Švedsko in Norveško in 5 49 na Rumunsko. denkrat. Občni zbor kmetijske družbe kranjske Tajnik Pire ugovarja nasvetu Pogacnikovemu. Okrajni živinozdravnik ima s sanitarnimi razmerami toliko opravila, da mora biti na sedeži okrajnega glavarstva. Ako hoče ljudem ustreči, mora dostikrat hoditi zdravit živino si skušale dobiti izvan uradnih ur. Večje obcine naj lastnega živinozdravnika zlasti, ker je deželni zbor do (Dalje.) Podružnica Lesce predlaga: Kmetijska družba naj daje za tukajšnji okraj bike belanske pasme na zopet dražbo. Učitelj Pogačnik ugovarja temu predlogu: Gorenjci imajo že tako lepo živino. Kmetijska družba naj se ozira v prvi vrsti na Dolenjsko in Notranjsko, ki ste gospo- darsko slabejši in še le potem na Gorenjsko. Tajnik Pire pripoznava, da ima leška občina naj-lepšo živino, toda ravno ta prošnja podružnice Lesce kaže da so občani umni živinorejci. teku mnozih let odkar niso dobili nobenega bika od drugod, se je goved nekoliko poslabšala in potrebna je zopet čiste krvi, da se povzdigne živinoreja na prejšnjo stopnjo. Nasproti gosp. Pogačniku izjavi, da glavni odbor nikakor ne daje prednosti Gorenjcem. Odkar je začela kmetijska družba ku- % povati bike in jih oddajati kmetovalcem, to je od .je oddala 648 bikov. ? Od 1868 1868. do 1872. jih je dělila zastonj. Takrat jih je razdelila v jednaki meri na Go renjsko, kakor na Dolenjsko in Notranjsko. Od 1872. do 1890. jih je dajala družba kmetovalcem po dražbi. tej dobi res prišlo največ bikov na Gorenjsko in to radi tega, ker so se Gorenjci najbolj zanje potegovali. volil znatne podpore tistim živinozdravnikom, ki bi se nastanili izven sedeža okrajnih glavarstev. Sicer pa priporoča, predlog podružnice bohinjsko-bistriške. Se vsprejme. Podružnica črnomaljska predlaga: L. 1895. naj se priredi premovanje goveđi v Črnomlji. Poročevalec tajnik Pire stavi nasvet: Pri razde- litvi krajev za premovanje naj se ozira glavni odbor na željo črnomaljske podružnice. Se sprejme. Podružnica novomeška predlaga : Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe naj se ozira pri razdelitvi plemenskih ovnov na Dolenjsko. Se sprejme. Podružnica Lesce predlaga, naj bi kmetijska družba zopet začela vpeljavati ovne ukviškega plemena, ker taki v Lescah najbolj ugajajo. Tajnik Pire nima nič proti temu predlogu, reče le, da pravega razloga nimajo Leščani proti bergamaškim ovnom, s kateri mi se povsod jako pohvalijo. Leščanom menda samo radi tega ne ugaja bergamaško pleme, ker nima onega crnega kroga okrog očij, kakor ukviško pleme. Predlog podružnice Lesce je bil vsprejet. naj Novomeška podružnica predlaga: Kmetijska družba kupi pet berkširskih čistokrvnih mrjaščekov in naj Prišli so Gorenjci celo v Trebnje na dražbo. Pri dražbi jih brezplačno odda v šentjarnejsko okolico za poskušnjo se je pa zamoglo ozirati samo na tistega, kateri je po in sicer takim gospodarjem, ki so vneti za umno pra nudil naj višjo svoto. Dolenjci so se prav malo potrudili, šičjo rejo Predlog utemeljuje predsednik novomeške poda bi dobili bike plemenjake. Ko je imela biti pred ne- družnice Rohrman. Jorkširci so za Kranjsko premehki in katerimi leti dražba bikov v Novem mestu, dobil je glavni tudi malovredni za pašo. Mladici pogostokrat bolehajo. odbor jeden dan pred dražbo telegram, da ni upanja bi se v Novem mestu oddali biki. Predlog podružnice Lesce se potem vspejme. da Berširsko pleme je sicer tudi na Angleškem doma, toda Podružnica planinska predlaga, da bi kmetijska družba kupovala tudi telice ter jih oddajala živinorejcem so jih že vpeljali ter se prav pohvalijo ž njimi. iz bolj mrzlih krajev. Berkširsko pleme je utrjeno, se lahko pase. Praseta se hitro razvijajo. Na Angleškem to pleme vedno bolj spodriva jorkširce. Tudi na Štajerskem Naj bi proti polovični ceni. se torej tudi pri nas poskušalo s tem plemenom. Tajnik Pire izjavi, da družba nima potrebnih sred Grof Barbo ni sicer proti berkširskemu plemenu stev da bi kupovala tudi telice. Zboljšanje živinoreje se vendar mora zagovarjati jorkširsko pleme, katero redi že »2» mnogo let. Skušnja ga uči, da to pleme ni mehkužno. Tudi na prostém prav dobro vspeva. Najboljše priporo- čilo za to pleme pa to prešičke tega plemena, bi jih lahko oddal. Ko da ljudje silno radi kupujejo tudi imel 200 prešičkov, lij i : mmd : Poučni in zabavni del. % tyWtyty^ty^tty^ty ty ty tyty ty ty ty tyty W Velika skupščina družbe sv. Cirila in Me Poročevalec tajnik Pire se strinja z grofom Barbom. Jorkširci so dobri in jako priljubljeni. Berkširci se nikjer ne hvalijo, ker ostanejo majhni. Kmetovalec gleda na to, koliko da praši č teh ta, kedar ga proda Kaj mu pomagalo še tako izvrstno pleme, ki bi pa majhno ostalo ? Glavni odbor ne more predlagati, da se merjaščkov zastonj razdelilo. Pač pa je za to, da jih družba kupi in da za polovično ceno. Glede prešičje reje se Dolenjci ne morejo pritoževati, da jih kmetijska družba prezira podpore za prešičjo rejo pride Od 9/10 na Dolenjsko. Rohrman poudarja i da to ne bila nikaka pod- pora kmetovalcem i delilo, ampak ako nekaka se 5 merjaščkov zastonj raz-poskušnja kmetijske družbe. Glavni odbor mora še hvaležen biti, ako se dobe kme- tovalci odbora » ki jih hoteli prevzeti Sprej me se predlog » da družba kupi merjaščkov berkširskega ple- mena in jih odda kmetovalcem v šentjarnejski okolici za polovično ceno. Podružnica novomeška predlaga: Po dolenjskih ob- toda v Kranji. Pravi naroden praznik je bil dan, ko je zborovala velepomembna družba sv. Cirila in Metoda. L eta si je bila izbrala za svoje zborovanje starodavno gorenjsko mesto Kranj. Zaradi neugodnega vremena minoli četrtek se zborovanja ni udeležilo toliko občinstva, kakor druga leta, in kakor je bilo pričakovati, ker letos praznuje ta družba svojo desetletnico. Ko se je približal ljubljanski vlak Kranju pokali so topiči in na kolodvoru je godba zasvirala našo na rodno himno in iz grl „Živeli" ! „Dobro došli"! zaorilo sto in sto krepkih: Na kolodvoru so bila zbrana narodna društva kranjska z dvema zastavama, gasilci v uniformi, lepo oblečene gospodične in brez števila ljudstva. Skupščinarje je pozdravil tovarnar Vinko Majdič v imenu moške podružnice. Poudarjal je velik pomen družbe in zaklical zborovalcem dobro došli. Gospodična Mici Šavnikova je naglašala da je pripeljala v Kranj skupščinarje plemenita činah naj bi bilo potno predavanje o obdelovanji in gno- skrb za najvzvišenejše svetinje slovenskega naroda, ki so jenji travnikov in o pridelovanji krme po njivah. Se v mnogih krajih v nevarnosti. Nobena pot Vam ni bila sprejme predolga, nobena pretežavna, da ne bi bili iz vseh krajev î Podružnica črnomaljska predlaga : Glavni odbor naj kjer se glasi beseda naša, kot verni sinovi zemlja slo-deluje na to, da bodo dobivali vinščaki ameriške trte po venskih, prihiteli tu sem, v ljubljeni naš Kranj, ki Vas nizki ceni ali pa celo zastonj. Ob velja. Podružnica bo z navdušenjem in ljubeznijo vzprejel kot drage, jedna- maljska predlaga: Da se bodo povsod novi vinogradi kočuteče rojake svoje. Težavno, trudapolno je delo Vaše î umno napravljali, naj se nastavijo okrajni nadzorniki, ki bodo nadzorovali zasajenje Vinogradov. Novomeška podružnica predlaga: Glavni odbor naj se obrne s prošnjo na vlado, da bi se zlajšala oddaja ži- vinske soli. Obvelja. (Dalje sledi.) mnogo požrtvovalnosti zahteva od Vas visoki poklic družbe sv. Cirila in Metoda. In vendar, Vi se ne strašite in stojite v boji za sveto stvar kot stoletna siva skala, ob kateri se razpeni besneči val razburjenih voda. Bog Vam daj še v časih bodočih one jeklene, neupogne moči ki Vas dičila do danes. v malenkostno pod poro naj Vam bo skromno, a tem iskreneje zagotovilo moje, da je, kakor povsod, tako tudi ženstvo kranjskega mesta pripravljeno, podpirati Vas po svojih močeh. Vi Kmetijske raznoterosti. Škodljivost trganja pesnega zeljišča. V nekaterih krajih imajo navado, da potrgajo pesne zelišče do polovice, predno da jo spravljajo. Nekateri ljudje celo mislijo, da potem pesa hitreje raste. Novejše skušnje so pa pokazale, da temu ščinarje v imenu kranjskih narodnjakov. Vsak kdor opa pa, prečastiti gospod predsednik, dovolite mi, da Vam v znak hvaležnesti in udanosti naše poklonim ta šopek. Notar g. Viktor Globočnik je pozdravil došle skup- ni tako. Pridela se za tretjino manj pese in taka pesa ima veliko manj redilnih snovij. Če se pesi trga perje, je pri pesi mnogo več škode, nego perje izda za krmo. Da semenskl krompir ne gnije. Da krompi kate saditi ne zmrzne in ne gnije, krompir jeseni, več rega mislimo ko se spravlja, na tenko nasuje na kak solnčen kraj krat premeša, ter tako dolgo pusti, da postane zelen. Krompi se potem dene v klet. Po zimi mu potem ne škoduje mi in gnjiloba se ga ne prime. Tak krompir tudi prezgodaj ne po-ganja kali, a ko se usadi, pa hitro kali in navadno dobro raste Trgovina z jabolki. Štajerska kmetijska družba v interesu trgovine z jabolki pozvala svoje podružnice, naj jej naznanijo, koliko jabelk se upa v njih okoliši pridelati po zneje, koliko se jih v přidělalo zuje naše narodno gibanje, mora biti prepričan kako přepotřebná da je družba sv. Cirila in Metoda našemu narodu. Družba si je postavila namen, izobraževati našo mladino na podlagi maternega jezika. Kjer ni tacih za- vodov vati. i da se mogla mladina v takem duhu izobraze snuje jih naša družba, da ne dobe tujci v svoje zavode in odtujijo našemu narodu. Naglašal je vestno izpolnuje družba svoje namene. Zatorej kako dobro došla družba sv. Cirila in Metoda, Bog blagoslovi nje delovanje. Družbin predsednik Tomo Župan se je zahvalil s primernimi besedami za vsprejem. Na to se je vršil 330 sprevod v mesto. Na čelu je korakala godba, za njo ga- po besedah Svetčevih nastala kot „prava prisiljena silno društvo, potem čitalnica in bralno društvo z zasta- samoobramba". Neprijatelji na severu in na jugu so si vama in pa domaćini in gostje. Mesto je bilo olepšano z zasnovali svoji družbi in mi nismo mogli mirno gledati zastavami in zelenjem. Velika množica ljudij je pričako- njih početja. Zato smo se združili, da rešimo in obra-vala došlece, iz oken so pa ljubeznjive gospe sipale na nimo, kar je še mogoče, da pospešujemo slovensko šol- skupščinarje lepo dišeče šopke. Blizu stare pošte bil postavljen slavolok z na- pisom : Vaši družbi je naš rod Spremljujta Vas Ciril-Metod" ! Tu je čakal skupščinarje mestni župan Šavnik z mestnima odbornikoma Krisperjem in Omerso. Gospod župan je pozdravil skupščinarje v imenu mesta, katero goji nado, da bode blagi uzor družbinih zaščit- sami oskrbovati šolske zavode osobito ob periferiji, povrh stvo povsod, kjer še ni doseglo svojih pravic. Vodstvo si je bilo vedno v svesti svoje naloge in je z jekleno vztraj-nostjo delovalo, da se uresniči načelo : Slovenska šola za slovensko mladino. Ta smoter ko šega naroda, tako pa si moramo z ogromnimi žrtvami bili lahko že dosegli se hotelo poslušati želje in opravičene zahteve na niko v združeval vse skupščinarje v složno delovanje. Pa še plačevati za šolstvo, katero nam ne ugaja. Kranj se veseli, da je semkaj sklicala družba svojo skup-ščino, in bode ta dan zapisalo mej častne dneve zgodo-dovine svoje. On je srečen, da more v imenu prebival- za zdaj ni druge pomoči nego lastna požrtvovalnost, katera zaslomba naši družbi. Svojo desetletnico je prišla družba slavit v središče stva izreči skupščinarjem: Dobro došli! krasne Gorenjske, v ono mesto, ki je slovensko zastavo Predsednik prof. Župan se zahvalil za prelep vsprejem in v svojem govoru poudarjal, da se mesto Kranj vedno odlikovalo po svojem domoljubji in ni nikdar zatajilo slovenske trobojnice. Sprevod je potem se pomikal v čitalniško poslopje Povsod so se razlegali živio-klici. vsikđar neomadeževano ohranilo. \ 0 Pri lanski skupščini so bili v vodstvo poklicani Matej Močnik, Ivan Murnik, dr. Josip Vošnjak in Andrej Zamejic. V nadzorništvo so bili voljeni vsi prejšnji člani. Dospele vloge je vodstvo reševalo deloma upravnim potom, deloma v svojih sejah, katerih je bilo v zadnjem Po zajutrku bili so skupščinarji v dekanijski cerkvi letu devet. Podtajnik A. Kcelj je izborno izvrševal svoj pri maši, katero je imel g. dr. Perne. Pri maši je lepo posel. tako požrtvovalnemu delovanju more člověka pel mešan zbor. Po maši je bil zbor v čitalnični dvo- bila polna. Posebno veselje je to obudilo, da vzpodbujati le domovinska Ijubezen rani ki Družbi kot taki nositeljice so njene podružnice. Žal je k skupščini prišlo tudi več koroških rodoljubov. da letos ni pr nobena. Podružnicam pravi ponos Predsednik prof. Župan otvori zborovanje ome- pa število pokroviteljev. Teh število je letos poskočilo njajoč, da so leta 1495. naši predniki posvetili v Ahenu oltar v čast družbinima zaščitnikoma, sv. Cirilu in Metodu, ter nastavili tam slovenskega duhovnika, da bi ro-jakom, tja romajočim, oznanjal verske resnice v slovenskem jeziku. Leta 1886. je ministerstvo potrdilo pravila družbe sv. Cirila in Metoda in istega leta na dan teh za 18 Do 1 avgusta šteje družba 104 moške po družnice s 8150 člani in 27 ženskih z 2965 družbeni-cami, skupaj 11.115 društvenikov. Kakor zadnji dve leti mora vodstvo tudi letos slo- prvenstva. To sodbo venskemu ženstvu priznati palmo opravičuje že število letošnjih pokroviteljev. Slovenski blagovestnikov je osnovni odbor sklical prvo veliko skup- svet se raduje, da se slovenske žene in dekleta zavedajo ščino naše družbe. Danes se vrši že deseta skupščina svoje važne naloge. Skušnja potrjuje, da je za dobavo de naše družbe. Ta doba je dosti dolga, da se smemo vpra- narnih pomočkov najizdatnejši način ta, ako podružnice šati za račun kako smo delovali. Družba je ostala ta prirejajo take veselice î čas zvesta starému slovenskemu programu: Vse za vero, Družbeni zavodi so nudijo pouk in zabavo Zabavišče v Celji ; 2.) Za dom, cesarja. Ni poznala strank; v družbi smo bili vsi bavišče pri sv. Jakobu v Trstu ; 3) Petrazredna slovenska jedini, (burni Živio-klici) družabniki vseh slojev, iz vseh šola Pri sv- Jakobu v Trstu; v to šolo je bilo vpisanih Kazalo se je na ljubljanske razvaline in klicalo : krajev. Združite se v ljubezni. Za družbo to ne velja: v njej je 322 učencev in učenk, a magistrat hotel iz nje od- straniti 78 otrok, vendar je namestništvo přivolilo ob- bilo tako že pred potresom in bode tudi po potresu. držati okrog 300 otrok. Družba je pod ugodnimi pogoji (Burni Živio-klici.) Narod slovenski je prebil že huda kuPi,a za to šol° pnmerno poslopje ; 4.) zabavišče v Ro- leta, a to nas ne vznemirja, saj zašije solnce naj lepše janu » katero se je preselilo v ulico Belvedere; 5.) zaba prav po hudi vihri. Vprašati se moramo kako bodemo na Greti; 6.) zabavišče na Pevmi pri Gorici 7.) delovali v prihodnje ? Tuđina to je odgovor lahak: Tako, zabavišče v Ločniku; 8) zaba/išče Podgoro pri Gorici kakor do sedaj, proseč Boga da hotel milosten biti 9.) zabavišče društva n Sloge v Gorici v ulici s v Klai Slovencem ! Potem je konstatoval sklepčnost in zborovanje se je pričelo. Tajnik A. Zlogar je uvodom svojega poročila opo in 10.) zabavišče v ulici Barzellini; 11.) slovenska štirirazrednica v Gorici; 12.) zabavišče v Gorici pod Kosta-njevico; 13.) zab višče v Mariboru. zarjal da se je prvo vodstvo družbi sv. Cirila Metoda Najlepši spomenik svoje desetletnice pa si postavi volilo dne 5. julija 1886. 1. v ljubljanski čitalnici. Tam družba s slovensko ljudsko šolo v Velikovcu. Na lani se je temelj položil rednemu poslovanju družbe, katera kupljenem stavbišču blizu Št. Ruperta ob Velikovcu gradi 331 se dvonadstropna hiša, ki bo semenišče kršćanske in slo- spornin rajne matere ; venske prosvete mej koroškimi brati; za našo družbo je nica 12 g^.; Savski Podlimbarski 5 gld. ; selska podruž- podružnica Ziljska Harambaša 8 gld. ; ki za jako ugodno, da je tam župnik kanonik Fr. Treiber, je z mladeniško navdušenostjo se lotil prevažne te deve. Mnogo gradiva dovažajo brezplačno vrli okoliški kmetje. Če se v duhu ozremo na vse naštete družbine za- vî podružnica v Brdih 35 gld. ; posojilnica v Gornji Rad- dolina in župnija Vrata 22 gld. 4 kr. ; moška podružnica v Sežani 100 gld. pokroviteljine in 41 gld. 5 kr. udnine; podružnica na Recici 10 gld ; akademičaa podružnica v Gradci 40 gld. ; litijska podružnica 82 gld. ; g. Alojzij Kramaršič gld. nabranih na novi maši vč. g. Alojzija Jarca v Ajdo- vode in na več kot tisoč otrok, ki se njih vzgafajo, vam naše srce pove, da s podpiranjem družbe vršite pravo kršćansko delo usmiljenja, v istini človekoljubno delo. goni 10 gld. ; g Rebek 1 gld. izjubljene stave ; g Josip Sancin v Podloki krasno vezan molitvenik ; Anton Poljšak, bivši upravitelj li Slov. Naroda", 42 knjig; podružnica v No- vem Mestu 120 gld ; podružnica za Tolsti Vrh in okolico Zavest nam pravi, da izvršujemo patrijotično delo, pristno 23 gld, 14 kr. ; ženska podružnica v Postojni 44 gld. ; narodno delo, skrbeč za nepokvarjen naraščaj našemu Blazij Grča, župnik v Sempasu, gld g 10 kr. iz nabiralnika dobrému narodu. Zideva, ki je pred nekaj leti vzdrgetala slovenski svet vsled občnega toka, ki duhove deli v dva poglavitna tabora v kršćanski ali zoperkrščanski, je v naši družbi že povoljno rešena ; kajti ona je pokazala v šempaškem župnišči ; podružnica za žuženberk in okolico 76 gld. 33 kr. ; podružnica na Premu 5 gld. ; ženska po- družnica v Kranji 72 gld. 70 kr. in ista podružnica po gosp. Savnikovi še 100 gld. pokroviteljnine ; podružnica na Brdu 65 gld. ; iz nabiralnika pri g- Fr. Jurci v Postojni 5 gld. pot, kakeršna naj bo konfesijolna in narodna šola na 42 kr ; mošk? podružnica v Zagorji ob Savi 21 gld.; ženska "1 V • r^i 1 • T 1 • • • x • • T\ i v • i P^ 1 "1 Slovenskem. Družbino vodstvo lahko s ponosom konšta tuje, da pot, katero hodi, je najprimernejša za naravni razvoj slovenskega šolstva. Največja nespamet in kri- vičnost pa je, ako se hoče naše ljudsko šolstvo rabiti kot orodje ponemčevanja ali polašcevanja. Razen „Vestnika" ni družba zadnje leto izdala terarnega proizvoda. (Konec sledi.) podružnica v Skofji Loki po gospici Jerici Dolenčevi 45 gld ; podružnica Rožak in okolica 21 gld.; od uredništva „Domovine" nabranih 19 gld 50 kr. ; šentpeterska ženska podružnica v Ljubljani po zastopnicah: gospe] Mar. Trček in gospicah Mar. Kopač in Ivanki Škofic 100 gld. pokroviteljnine; g. Hrab-roslav Debevec ^e nabral 10 gld 70 kr. z merilcem moci na glavni skupščini v Kranji: odbornice šentjakobsko-trnovske ženske podružnica v Ljubljani 157 gld. za prodane kokarde; dijak Matej Pire 4 gld. 38 kr., katere je nabral v veseli Poučni in zabavni drobiž. družbi v Kropi ; g. Ivan Pajsar o priliki blagoslovljenja hiše 1 gld. ; vc g. Ivan Vrhovnik mesto telegrama v Kranj 1 gld. ; gospa Matilla Šebenikar 5 gld; g. Pavlina Štrekelj iz nabi- Prebivalstvo na.zemlji. Po računanji Behma in Wa- ralnika v Komnu 2 gld. 73 kr. ; ormoška moška podružnica gnerja ]e . 1883. 1874. leta bilo na zemlji 1391 milijonov ljudij, pa že 1434, 1891.1. pa 1480 milijonov. V Aziji je 815,954.000, v Evropi 357,379 000. v Afriki 163,953 000 v Ameriki 121,713 000, v Ocijaniji 7,500 400 in Avstraliji 3,230.000 ljudij. Schooling je izračunal, da bode potem, kakor se sedaj množi prebivalstvo leta 1900 , na svetu 1549. leta, 1950. 1986 leta 2000. 2548, leta 2030. 2960 leta 2100. 4193, 2200 leta 6910. in 2300. leta po 11.370 milijonov ljudij na zemlji. Ćloveško truplo ima 240 kosti, in sicer 64 v rokah, £2 v nogah, 34 v hrbtenjači. Na vsaki strani je 12 reber. V glavi je vštevši zobe 54 kosti. Naša koža obstoji iz dveh plastij. od Čreva človeška so dolga 8 metrov. Krvi ima člověk kilogramov. Srce tehta pri moškem 316, pri ženski 260 gramov in je dolgo 14 5 centimetra, široko pa 10'8 centimetra. Odraščenemu člověku udari srce po 70 v jedni minuti, pri otrocih pa večkrat. Po mirnem vsopljenji 5 gld 40 kr. crnomeljska moška podružnica 30 gld. Za slovensko šolo v Velikovci : Podružnica rečiška 18 gld 50 kr. ; rodoljubna prijateljica Slovencev na Koroškem 4000 gld.; preč Anton Mežnarec, dekan v Kranji 30 . Ciril Pire, posestnik v Kranji 1 gld. ; č. g. Ivan župnik trsteniški 5 gld. tri tedne, naša šolska družba še nikoli ni imela. Mili gld. Dolžan Tako izvrstne žetve, kakor zadnje Bog ti- socero plaćaj dobrote, skazane ljubi slovenski deci ! Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. Nižja gimnazija v Ljubljani se bode začasno preselila v Waldherjevo hišo v Beetbovenovih ulicah. Višja gimnazija ostane v dosedanjih prostorih, katere sedaj popravljajo. Z zgradbo nove gimnazije prično spomladi. Krempljeva slavnost pri Mali Nedelji se je mi- 80 krat nol° nedeljo ob ogromni udeležbi veličastno z vrši la. Deželno hišo na Turjaškem trgu, v kateri bila je v prsili kacih 3500, po izsopljenji pa še 3000 kubičnih do potresa nastanjena c. kr. deželna vlada, so jeli že poprav centrimetrov zraka. Torej se vselej premeni le šestino zraka ljati. Do 1 oktobra bodo poprave gotove in se bodo v njo v plučih. preselili deželni uradi, ki so sedaj za silo nastanjeni v novi bolnici v Udmatu. 4ÍS I « Novice. Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so poslali: Podružnica bolška 41 gld.; iz pušice v župnišci v Ljubljani gld. 1 kr šentjakobsko - trnovska moška podružnica v Ljuljani 42 gld ; Ciril - Metodov dar iste podružůice 39 gld. 10 kr. Fran Podkrajšek 1 gld áenska podružnica na Krškem 35 gld. 46 kr. ; posojilnica v Radovljici 20 gld. ; moška podružnica v Kranji 55 gld. 76 kr ; iz nabiralnika g. D. Lušina v Loškem Potoku 6 gld. ; g. V. Novo gasilno društvo snujejo v Predaslji pri Kranji. Priprave za bodočo gledališko sezono vrše se kaj pridno. Intendanca slovenskega gledališča je storila vse, da ohrani slovensko gledališče na dosedanji stopinji, oziroma trnovskem da se zboljša. Angaževala je za dramo in opero več novih močij, od katerih je pričakovati najlepših vspehov. Slovenskih rodoljubov sveta dolžnost je le, da bodo i še zanaprej zdatno podpírali slovensko gledališče. Telegrafsko postajo so otvorili na pošti v Be-gunjah na Gorenjskem dne avg t Dirkanje, katero priredi samostalni konj erej ski Globočnik c. kr. notar v Kranji, 50 gld., prvi del pokrovi- odsek c. kr. kmetijske družbe vrši se dne 9. septembra t teljnine; vč. g. Ivan Vrhovnik, župnik trnovski, 10 gld. v v Št. Jerneji na nalašč za to prirejenem dirkališči. 33* — Veliki koncert slovenskega pevskega društva na Ptuji dne 4. avgusta se je ob obili udeležbi izvršil najlepše. Zbor broječ do 130 pevcev in pevk je pod vodstvom g. Feliksa Stfgnarja iz Ljubljane s přiznáno dovršenostjo iz-vajal pevski program. — Obletni dan na bitko pri Jajce to preznovali v celovci bivajoČi vojaki domačega pešpolka št. 17 dne 7. avgusta t. 1. s sv. maso v mestni župni cerkvi sv. Egidija. Častništvo je imelo popoludne slavnosten obed, moštvo pa je priredilo streljanje na dobitke. Tudi imovitelj polka feldcajg-majster baron Kuhn je přišel k tej slavnosti v Celovec — Goldinarskih bankovcev se je julija meseca vzelo iz prometa 430 000; početkom avgusta meseca je biio le še 2,533.125 tacih bankovcev v prometu, vštevši one, ki so se brŽkone pogubili. — Slovesná otvoritev Vodnikove koče pod Triglavom, katero je napravila radovljiška podružnica slov. pla-ninskega društva, bo v ponedeljek dne 19. avgusta — Iz Novakov pri Cerknem, 11. avgusta. Přetečeni teden je pri „Kendu" v Davči, se připlazila ob belem dnevu lisica skozi odprto okno v hišo ter pojedla na mizi polno latvico kislega mleka. Hiša stoji pod gojzdom, domači pa so grabili seno ; ko je prišla gospodinja domov, je žival zbežala v gozd. O presneta predrznost! — Krog nas je še mnogo bukovega in smerekovega lesa, ceprav ga sedaj čedalje bolj sekajo, dobe se tudi še debela drevesa. Posestnik F. Roje ima bukovo dřevo ravno in silno visoko, pri tleh meri v krogu 4 metre, o njem je rekel kupee, da ko bi rastlo v Gorici na trgu, bi dal zanje 10.000 gld. Isti gospodar ima tudi kostanj, ki je še debelej ; tako je tudi v Davči lipa, debela 41/2 metra. — 5. avgusta je bil tudi tukaj strašen naliv, voda je razdrapala že tako slabe poti, nad 20 centov težke kamne je vzdignila. Popoldan pa je v Davči padala toča, ko orehi debela, sreča, da je hitro ponehala ter prizanesla pol-nemu klasju. — Umrl je minoli teden v Mtkinah pri Kamniku g. Josip Rihar, c. kr. vladni tajnik in vodja okrajnega glavar-stva v Črnomlji v 38. letu svoje starosti. Pokojnik je bil vesten uradnik in dober rodoljub. Lep pogreb njegov, ki se je vršil dne 8. t. m. v Mekinah je pokazal, kako spoštovanje je pokojnik vžival. N. v m. p. — Střela je ubila dne 3. t. m. v Lahovčah pri Kamniku ženo posestnika Lovrenca Zavrla od ontod. Bila je ob nevihti s svojim možem in otrokom na polji. Strela vdari mej nje in ubije ženo, dočim jc ostal otrok nepoškodovan, moža je pa le omamilo. Ubilo je tudi v voz vpreženega vola. — Ponesrečil je na Crni prsti gimnazijec Franc Ooričnik iz Bohinjske Bistrice. Šel je sam na Crno prst dne 6. t. m. Ker se ni vrnil v času, kot je rekel, so ga šli iskat in našli mrtvega. Nabiral si je nesrečnež po skalovji planink, a pri tem moral tako nesrečno z glavo ob skalovje pasti, da ga je ubilo. Imel je na glavi hude rane. Pripominja se, da je bil Goričnik dober turist, in je bil že trikrat na Triglavu in kakih 30krat na Crni prsti. Dne 7. t. m. dogodil se je v Budimpešti po dnevu v jednem najlepših delih mesta grozen umor. Karl Chassar je umoril jednega člana znane velike podjetniške tvrdke Haas in Deutsch 531etnega Ludo-vika Deutscha. Chassar je bil gozdni ravnatelj pri marmoroški lesoindustrijski delniški družbi. Ta družba se je osnovala pred tremi leti, ko je tvrdka Haas in 0t Deutsch kupila od grofa Teleckega rodbine velike gozde. Veliki gozdi so se imeli izkoristiti. Napraviti se je mislila železnica v gozd in več žag. Ludvik Deutsch je bil jeden ravnateljev delniške družbe, ki je imela izkoriščati te gozde in je mnogo pripomogel^ da so pred poldrugim letom izpustili iz službe Chas-sarja. Zaradi tega je bil posebno jezen na Deutscha^ ki je bil prouzročitelj njegove nesreče. Chassar trdi, da je imel od družbe tirjati še 4000 gl., dočim je ravnateljstvo mislilo, da ima še nekaj od njega dobiti. Dolžili so ga raznih nerednostij. Chassar je dne 4. t. m. přišel v Budimpešto in je dne 7. t. m. šel v pisarno tvrdke Haas in Deutsch in izrekel željo, da bi govoril z Ludovik Deutschom. Ludovik Deutsch se je ravno v drugi sobi posvetovai z mladim Hassom in Avgustom Bachrachom. Uradnik Elija Gabor je naznanil Deutschu, da je přišel Chassar.. Deutsch mu je velel naznaniti, da zanj nima CâSëL — „Kaj, Deutsch nima časa zame. Jaz tudi ni-mam časa. Toda hočem potrpeti in čakati". Čez nekaj časa odpre se soba, v kateri je bil Chassar. V. sobi sta bila tudi uradnik Gabor in sluga Markot. Ko je Chassar Deutscha zagledal, ga je vprašal. kdaj misli poravnati, kar ima od njega terjati. Deutsch je odgovoril, da njemu vsa stvar ni nič mari, naj se le obrne na ravnateljstvo. To je pa Chassarja močno razjezilo. Potegnil ja revolver in ustřelil na Deutscha rekši: „Če ti ne pla-čaš, bodem jaz". Kroglja je zadela Deutscha v čelo in pádel je na tla. % Agent Bachrach je pobegnil v stransko sobo, Gabor in Markot sta bila tako prestrašena in ništa, vedela, kaj naj storita. Potem sta skočila k Chassarju, ki je tudi na nju poměřil z revolverjem. Izvila sta mu revolver, in ga držala, dokler ni prišla policija. Ko je policijska komisija pregledavala po sobi, v kateri je bil ubiti, je Chassar sedel v stranski sobi dobro zastražen. Chassar je bil črno oblečen, v črnih roko-vicah, katere je odložil še le pri mestnem višjem glavarstvu. Pri zaslišanji je izpovedal, da ni mislil Deutscha umoriti, temveč ga le poškodovati. V decembru so ga odpustili ne da bi mu bili kaj odpovedali. Dolžili so ga poneverjevanja, kar pa ni res. Pač pa je imel on še 4000 gld. od tvrdke tirjati. Poslednji ima pač neko pismeno izjavo od njega, da nima nič terjati, a on se zaradi tega še ne odreče svoji pravici. On je bil tedaj v denarni zadregi in je dal dotično izjavo, da so mu posodili na menico 750 gld. Mislil je, da tega denarja ne bodo od njega terjali, in je upal še na kako odškodnino. Zaradi tega je bil pri Deutschu, ki mu je pa pokazal vrata. Na umor ni niti mislil. Bil je tako razburjen, da ni niti vedel, kaj delà. Revolver pa on ima zmiraj pri sebi, kajti po marmoroških gozdih ni dobro hoditi brez orožja. Sicer je pa Chassar člověk, ki ne govori prav spoštljivo o svojih gospodarjih. Rekel je, da je služil že pri knezih, grofih, baronih in židih, a vsi so ga opeharili. Morilec ne kaže nobenega kesanja. Pri zaslišanji je rekel: Kaj dene, jeden žid več ali manj ! Chassar je inteli-genten, izobražen mož in iz starega plemstva. Premoženje tvrdke Haas in Deutsch se ceni na 50 milijonov goldinarjev. Deutsch je začel svoje poslovanje kot trgovski učenec in se je popel do mili-jonarja, Pozneje je stopil v zvezo s svojim svakom Haasom in se ž njim udeleževal pri vseh ogerskih in mnogih inozemskih podjetjih. Drugi dan je Deutsch mislil potovati v Švico. Deutsch je bil oženjen. Jedna njegovih hčera je omožena z grofom Gyôrgyjem, druga z odvetnikom Szecslom. Sin njegov je na vseučilišči. Tvrdka oporeka, da bi bila Chassarju še kaj dolžna. Chassarjeva rodbina je v veliki bedi. Neki neznan dobrotnik je pa zanjo že po mestnem glavar-stvu podařil 4000 gld. Sedaj se preiskuje, je li name-raval Chassar Deutscha umoriti ali ne, in baš to bode težko rešiti. Tvrdka Deutsch in Haas je na slabem glasu zaradi svojih odrtij in je prepričanje občno, da je hotela svojega bivšega oskrbnika za 4000 opehariti. — Strašen umor soproga. V Kijevu izvlekli so iz vode vrečo, v kteri je bilo na kosce razsekano truplo Za-harja Mizgiere, nekega v mestu dobro znanega starca. Poizve-dovanja so pokazala, da ga je umolila soproga, s katero je bil 26 let oženjen. Priznala je, da ga je radi surovosti, ker jo je pretepal, po noci ko je spal, ubila s sekiro in razsekala. i. '1 — Velik požar na Ruskem Poljskem. Na Rusko Poljskem pogorelo je del mesta Petrikon. Ogenj je nastal vsled tega, da se je v neki hiši užgal sod bencina. Ogenj se je je po moČnem vetru hitro razširjal Skoda je znatna. V nevarnosti je bila jeca Jetnike so morali spraviti v neko drugo hišo. — Gospića — doktor. V Gôtingu je tudi napravila doktorski izpit iz matematike, fizike in astronomije z odliko gospica Grace Emily Chiholm iz Londona. Pri tem naj ome-nimo, da v Gottingu na vseucilišci letos posluša 14 gospic — Boj mej tihotapci in finančními stražniki. Dne 3. t m. je v Kubinovu finančna straža kmetu Vačišu hotela vzeti tri vedre žganja, katerega je utihotapil iz Srbije. Pred hišo Vačiševo se je poleg finančnih stražnikov zbralo več kmetov, ki so seveda vsi se potegovali za VaČiša. Jeden je ustřelil na finančně stražnike, a je le ranil nekega dru-zega kmeta. Ko so kmetje na vso silo napali finančně stražnike, je bil jeden kmet ranjen z bajonetom. Naposled so prišli žandarji finančni straži na pomoč in razgnali kmete in odpe-Jjali utihotapljeno žganje. — Pogorela je v Bročinu tovarna za cement. Sodi se, da so továrno Bročinci nehoté zažgali, ker so imeli z njo neko pravdo zaradi vodovoda. Škode je 200.000 gld , ktera je nekoliko pokrita z zavarovalnico. — Grozni vrtinec. Jadrnica San Simore je blizu Reke dobil grozni vrtinec in jo razbil. Mostvo se je rešilo na neko drugo ladijo. — Samomor. V Trstu je dne 16. t. m. skočila v morje šestnajstletna Franja Rotorovič. Ribiči so iz morja izvlekli mrtvo truplo. Povod samomoru je nesrečna ljubezen. — Dvakrat oženjen. V Italiji se vsakdo cerkveno lahko poroci, ne da bi se potem civilno, ravno tako pa tudi civilno, ne da bi se še tudi cerkveno. Cerkev ne priznava civilnega, država pa ne cerkvenega zakona. . Te dni se je hotel v Rimu civilno poročiti mlad odvetnik Pieributti z učiteljico Lacorro Dettali. Ko je ravno hotel uradnik poročati, přiteče v urad neka ženska in pravi, da naj ga nikar ne poročé, ker je ž njo že tri leta cerkveno poročen in že imata jeinega dečka. Cerkveno poročena žena je pa v uradu tudi prav pošteno naslikala Ženina Povedala je uradniku, da je ona ves čas, od kar se je omožila, sama vse stroške gospodinjske plačevala. Se danes zjutraj je mežu dala 100 lir, ker je baje imel od-potovati po nekem poslu. Sedaj pa hoče to danes porabiti, da se civilno poroci Nevesta je omedlela, ženin je bežal iz pisarne. Ženin in nevesta sta pa ostala stanovitna v svojem sklepu. Popoldne ob dveh sta prišla znova v urad, kjer sta se poročila. Pred pisarno se je bilo zbralo več ljudij, ki so pretili ženinu, da ga pretepo, tako da je s svojo civilno po-ročeno ženo moral pobegniti v sosedno hišo. — Dve ladiji vkupe trčili. Angleška ladija Oskar" je blizu Amerike zadela v neko neznano ladijo. 6 mož ladije „Oskar14 in vse moštvo neznane ladije je utonilo. Drugo mo-štvo ladije „Oskar" je tri dni v nekem čolnu se vozilo brez hrane po morji, dokler se niso rešili — Vojaški zdravnik, ki noče služiti. Vojaški pod-zdravnik dr. Belo Skarvar na Ogerskem je naznanil v pismu vojaškemu poveljništvu, da ne misli služiti, ker je vojaška služba jedino nasilstvo v korist nekaterih posamiČnikov. Teh mislij se je navzel zdravnik iz spisov Rusa Tolskega. Zaradi tega pisma je vojaško sodišče proti njemu začelo preiskavo. Osem tednov so ga v bolnici opazovali, ce je pri pravi pameti. Potem so ga pa obsodili v trimesečno pooštreno ječo, zgubo sarže in doktorskega diploma. — Nesreča v rudniku. V rudniku Laurahutte v Šieziji je kamenje podsulo več delavcev. Dva rudarja bila sta mrtva, dva smrtno poškodovana — Tatvina pred desetimi leti. Pred desetimi leti so v Budimpešti na pošti bili ukradeni štiri zabojčki, v katerem je bilo 200 000 gld. Sedaj so dobili storilca in ju zaprli. To sta budimpeštanski hotelir Emerih Csombor in njegov svak Supečic z otoka Selve v Dalmaciji. Csombor je bil pred desetimi leti poštni sluga pri pošti v Budimpešti. Ko je omenjeni zabojček ukral, je začel majhno gostilnico. ki se je pa kmalu povzdignila v hotel. Policiji se je to jako čudno zdelo. Igral je tudi precejšnjo vlogo v javnem življenji kot član tako imenovane mešČanske stranke. Supečic je pa od 1884. leta živel na otoku Selve On je ondu bil znan kot bogat mož, a od kod ima premoženje, to je bilo neznano. Sam je pripovedoval, da je v Budimpešti bil se oženil z neko bogato staro in bolno žensko, ki je pa kmalu umrla in mu zapustila vse premoženje. V Budimpešti je pa Csombor pripovedoval, da je Su-pečič v Pulji vzel bogato deklico. Supečič je večkrat obiskal svojega svaka v Budimpešti. Te dni je policija Supečiča za-prla. V njegovem stanovanji je našla 70.000 gld. denarja v gotovini in 70.000 gll. je pa vredno njegovo posestvo. Pravil je, da si je denar pridobil ob rusko-turški vojski v Bolgariji, a se je kmalu zamotal v veliko pretiranje. Naposled je prizna tatvino. Seveda so potem Csomborja v Budimpešti tudi zaprli. — Najnovejši model Maxinovega topa. Če tudi Maxinov top ni nov, pa se je zadnji čas tako zboljšal, da so pri poskusih z nekim novim modelom tega topa dosegli naravnost presenetljive vspehe. Novi top tehta s fute-ralom vkupe le 40 funtov in ga vojak lahko nese na hrbtu. Jedno minuto se ž njim lahko ustreli 700 krat. Top nese 3 kilometre daleč. Na dva kilometra daleč kroglja še prebije 3 palce debele deske. Top se v 55 sekundah vzame nosilcu s hrbta in priredi za streljanje. Obupnost matere. Štiridesetletna Helena Bether Potres. Dne avgusta okoli devetih zvečer čutili je te dni na Dunaji hotela svojih pet otrok pometati v vodo so precej močen potres v Trstu, po nekterih drugih primorskih in potem pa sama skočiti. Ljudje so jej zabranili. Izro- krajih, v Florenciji, pa tudi v več druzih krajih v Italiji. Čili so jo deželnemu sodišču zaradi poskušenega umora Nesreča na Dunavi. Dne t. m. po noči pre Zblaznel sahni igralec Mogunc ji je zblaznel peljalo se je pri Novi Pešti osem ljudij čez Dunavo. Čoln J* slavni šahni igralec Minckwitz iz Lipsije. Začel je trditi da zadel v lesen oder, katerega so postavili, ker delajo nov že knez Inkve. Minckwitz je sin nekega jezikoslovca. On je zgo- lezen most. Čoln se je prekucnil. Jedna ženska je utonila daj se začel baviti s šahom in je pisal tudi več knjig o Šahni Drugi so se reš li. igri. Preiskovalni sodnik in državni pravdnik. Poneverjenje. Iz Berolina je pobegnil 18letni tr govski pomoćnik Beinhold Kelch, poneverivši 8000 nemškib Astrahanu je ustřelil preiskovalni sodnik Černjakov iz revol- mark, Begun je majhne postave, lase ima temnoplave, obra2 verja na prokuratorja astrahanskega okrajnega sodišča Bistrova okrogel, brk nima. in ga težko ranil v glavo. Napadalca so zaprli. Uzrok napadu je neznan. Zamenjanje zdravil. Na Štajerskem sta v kratkem dva člověka umrla, ker so zaměnili zdravila. Oba sta je imela Tržne cene. V Ljubljani dne 31. julija 1895. Pšenica gld. 8*25 kr za preganjanje trakulje Lekarničar pa jima je dal neko stru- rž gld. 6'50 kr., ječmen gld. kr., oves gld. 6 80 kr * peno zdravilo. Preiskava je pokazala, da lekarničar ni kriv. Zdravilo je zamenjala neka nemška tovarna, katera ga je iz-delala Proti dotični tovarni se je začela preiskava. Toča je hudo pobila v Gorenji Italiji, zlasti po Pi-jemont8kem. Y Cremoni, Alessandrii, Astriji in Caselu je več milijonov škode. Y Astriji je ubila jednega moža. Igralnica v Marijinih toplicah. Y Marijinih top-licah (Marienbad) se je letos osnovala kazina sa tujce, ka- keršne so v drugih večjih letoviščih. Za gld. tedenske na- jemnine more kdo postati član kazine in sme hoditi brat časopise in med tem se mu nudijo še druge zabave. Glavni namen kazini je pa gojiti hazardne igre. Tukaj petits chevaux in baxarat, dve najnevarnejši hazardni Čudno igrajo igri. je, da se. je dovolila ta igralnica, ko so vender ha- zardne igre prepovedane. Najbrž oblastva niso vedela za kaj se gre. Ušla baronica. V Ssegedinu je policija přijela osemnajstletno baronico Waldstein, pripada stari češki ple- meniti rodbini. Na Dunaji se je bila zaljubila v nekega straž-mojstra in šla za njim, ko je bil prestavljen v Scegedin. Rodbina jo je pa ovadila policiji, ker je seboj vzela rodbinski kinč. Velika povodenj. Na Japonskem je bila velika povodenj. Yeč ljudij je utonilo. Po polji je napravila povodenj mnogo škode in bati se je slabe letine. Pogorelo je mesto Ortus v voroneški guberniji v Rusiji. Ogenj je uničil jedno cerkev in 142 hiš. Pet ljudij je vsled ognja hudo opečenih. Jeden je že umri. ajda gld. leča gld. 10 kr., proso gld. 7*70 kr., tursica gld. 7*50 kr.* kr., grah gld. 10'— kr., fižol gld. 11* kr (Yse cene veljajo za 100 kgr.) Loterijske srećke. V Brnu dne 14. avg t. Na Dunaji dne 10. avg t. V Gradci dne 10. avg. t. -s" S'/ '' ■ Hr r> •r rtv IflJAj)) • • 36, 33, 50, 70, 57, 24, 84, 88, 81 75, 78, 34, 28, 25. Po ors Svarilo! Varujfg da ne bote opeharjeni pri nákupu sladne kave. Dobičkaže j n i ljudje še vedno ponarejajo Kathreinerjevo kavo, zato ne jemljite drugih bele izvirne zavoje napisom Kathreiner". Kathreiner-Kneippova sladna kava edina zdrava okusna primes bobovi kavi, natorni pridelek celih zrnih; vsaka škodljiva primes ^^^mmm izključena. Srećka za idan cesarske jubilejske a) glavn dobitek cerkve r vrednosti ■ ■ ■ i Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki.