fcitn ni piti na v gotovini M: rib or. sred* *sbruara 1935 Slev 30 ossffigsga«aaB&^»' Ute ix rxvi> MARIBORSKJ Qena 1 Din VECERNK Oreamitvo In uprava: Maribor, doapemka trt. 11 / Tatatan uradniitva 3440, uprava 94U tahaja razen nadalje in praznikov vsak dan ®b '*• url / Valja maaaSno pra)aman v upravi ali po paltl 10 Oln, dostavljati na dom 13 Din / Ogiaal pa eanlku / Oglaaa •prefema (udi oglaanl oddelek .Jutra* v Ljubljani i Poitnl čekovni račun Sl 11.408 K JUTRA” •.. tu feSčJt Sustria Na viških avstrijske moči se je utrnila fliana krilatica: Bella gerant alti, tu felix Atistria, nube. Naj se drugi vojskujejo, srečna Avstrija, pa si s poročnimi zve-Zfthii pomnožuj moč, ozemlje in bogastvo. Kjer je preveč prevzetja in po-v^3ignetija, tja usmerja usoda svoje najviše, neubranljive udarce. V tistih oktobrskih in novemberskih dneh 1918 je ta avstrijska sreča prenehala za vse večne čase. To, kar je sledilo, ni bilo samo zde Umiranje in degradacija. V teku let in zlasti po Dollfussovih intencljah je bila ^ uboga, siromašna Avstrija potisnjena ®a berglje. Stesal jih je apeninski Betii-to- Avstrija, naša soseda, je postala naj-Pfej primerno torišče za odigravanje političnega nogometa. Avstrija je bila žo-&... Brcal je po njej, komur je padlo to na misel. V drugi etapi je zdrknila na s|cPn!o apeninske kolonije. Sedaj bi apeninska politika rada osvojila monopol za razna manevriranja Ha avstrijskih tleh. Poleg političnih spon, naj bi postala ta uWga naša soseda še primerno prizorišče za razne kulturno penetracijske eksperimente. Nova palača avstrijskega instituta, ki bo stala čez leto dni v Rimu v bližini Arco scuro in Museo Nazionale 4i Villa Giulia, naj bi bila drobtinica tem Avstrijcem, če že ne morejo dobiti česa boljšega. Po podpisu italijansko-avstrij-^ega kulturnega dogovora med Musso-'^ijem in avstrijskim državnim tajnikom Pernterjem v Rimu dne 2. t. m. naj $ ta institut skupno z italijanskim na “Utiaju postal instrument medsebojne ***lturne aktivnosti na znanstvenem, u-^etnostnem in literarnem področju ter v °^Ojestranskem pospeševanju stikov na Področju gledališke, kinematografske in Radiofonske tvornosti. Tudi naj bi se vr-redno izmenjavanje profesorjev in f'Jakov. Avstrija naj bi postaia predzidje 'afinitete in latinske kulture v osrčju Sredn|e Evrope. Navzlic prizadevnim apeninskim vaškim ljubeznivostim trepečejo avstrlj-s«i oblastniki na dunajskem Ballhaus-p^zu, ki je te dni na gosto zastražen s r°ntno opremljenim vojaštvom in poli-:im moštvom. To je strah pred ljud- lesiia pripravlienu Da iUd PoiožaS skrajno kritičen — ItaSlia stavi nesprejemljive zahteve — Ubesin-ske četa na melah italijanskih kolegij — Posredovanje Francije in UniSife PARIZ, 13. februarja. Dasi se It Rima uradno demontira vest o Izročitvi ultlma turna v Adis Abebl, se vendar širijo tu vztrajno zatrdila, da je demarša italijanskega poslanika pri abesinski vladi poool noma ultimativnega značaja. Italijanska vlada zahteva od abesinske taka zadoščenja za zadnje incidente (ki so jih Italijani sami inscenirali), da jih ta ne bo mogla dati. Položaj, ki je s tem nastal, tukajšnje kakor tudi londonske politične kroge zelo vznemirja in se zafo skuša zlasti z angleške strani intervenirati tako v Adis Abebi, kakor tudi v Rimu, da se prepreči oboroženo razračunavanje. Ven dar je zelo malo upanja, da bi se intervencija posrečila. Italija je, kakor še zdi, trdno odločena jjolfestiii se Abfefelnlje, Abesinija pa upreti se Italiji in napraviti konec večnemu ogražanlu. Po poročilih h Adis Abebe je abesinska vlada poslala na mejo Somalije žs 'okoli 60.0(10 mož, ki so zelo dobro opremljeni in izvežbanl. Čete odpošilja tudi na mejo Eritreje. Kakor zatrjujejo poučeni stro kovnjaki, razpolaga Abeslnija trenutno z Cijs vojsko 109.000 mož, opremljeno tudi s strojnimi puškami, topovi vseh vrst in tanki, a na razpolago so ji tudi bojna letala. V primeru potrebe poveča Abeshiija lahko svojo vojsko na pol milijona mož, ako pa bi vojna trajala več časa, bi mogla izvežMtl še nadaljnjih 500.000 mož, tako, da bi razpolagala z 1 milijonom vojakov. Tej vojski, ki je pripravljena ?z sovraštva do Italijanov boršti se na življenje In smrt za svobodo svoje domovine, bf morala Italija postaviti nasproti vsaj enako močno vojsko. To bi pomenilo, t!a bi se Iz spopada med Italijo in Abe sinljo razvila vojna velikega obsega, in to ne bi bila mofda kakšna majhna in malo pomembna vojaška »ekspedicija«. V Parizu se zatrjuje, da so Italijanske finance preslr.be, da b! se mogla Italija snu ščati v tako veliko akcijo. Že sedaj pa je tudi gotovo, da bodo JSpohci z všeml sredstvi podpirali Abesinljo, zlasti pa z dobavo orožja In mutilclje. Po poročilih lz Rima je bil tam volni svot> katerem*! ?s predsedoval Mtiššolhl, sklepi pa še niso znani. Zaenkrat se od- pošljejo v Eritrejo iu Somalijo vojaki redne vojske, katere nadomestujeio doma vpoklicani rezervisti. Pričakuje pa se še mobilizacija nadaljnjih letnikov. Tudi Abesinija je že odredila mobilizacijo nekaterih svojih izvežbanih rezervistov. Tako se v diplomatskem svetu mrzlično pričakuje razplet nadaljnjih dogodkov. PARIZ, 13. februarja. Agencija »Ita-vas« poroča: Konlllkt tned Abesinljo in Italijo je od včeraj nespremenjeno resen. Večina listov meni, da bo zelo težko rešiti spor z diplomatskimi sredstvi. »Petit Parisien« poroča, da je včeraj angleški poslanik več časa razpravljal v francoskem zunanjem ministrstvu o sporu v Afriki, ki pomeni najtežjo preizkušnjo za Društvo narodov. Zdi se, da bo Mussolini mobiliziral še dve diviziji, ker hoče voditi diplomatska pogajanja i orožjem v roki. Rimski poročevalec »Matina« poroča, da fe abesinska vlada odklonila vsako zadoščenje in vsako odškodnino. Cesar Selssije zahteva ra*«odbo Društva narodov in je šele nato pripravljen skleniti pogodbo o miru. Na;v??r zrakoplov sveta uničen KATASTROFA AMERIŠKEGA VODLJIVEGA ZRAKOPLOVA »MACO-NA«. MOŠTVO REŠENO RAZEN DVEH POGREŠANIH. Zrakoplov sani Se pa popolnoma uničen. V ameriški Javnosti je vest o katastrofi »Macona« napravita zelo po m srdom. Kdo je danes med napol in-0rmiranimi, ki ne bi vedel, kakšno ie PARIZ, 13. februarja. Iz San Francisca poročajo: Ameriški vodljivi zrakoplov »Macon«, največji zrakoplov na svetu, je po eksplozijski katastrofi popolnoma uničen. Po eksploziji je padel zrakoplov iz neznatne višine v morje, in sicer 160 km južno od S&n Francisca, ob obali Kalifornije. Na klice SOS so odhitele na vajah se mudeče bojne ladje na pomoč posadki zra kopiova in rešile s čolni 81 mož. Usoda dveh mož je še neznana. Poveljnik zrakoplova, kapitan Willey je z devetimi Častniki rešen. Kapitan WHley ^lansko razmerje političnih sil pri naših je bil tudi poveljnik leta 1933. ponečedili? Nekateri pojavi zadnjih dni 1 sfecenega zrakoplova »Acrona« in je pečejo ' onkretne svetlobne pramene v 0 zasenčeno, le navidezno avstrijsko *at:gje. \ 20. dunajskem okraju je te dni v ^ceneai sprevodu korakala demonstri-awča marksistična mladina in se dala '*z.?nati šele po nastopu ojačenih vo-:‘^ih in policijskih oddelkov. Na Giirtlu 'tam okoli je bilo vse na gosto postla-s protirežimskimi letaki in tiskovina-■ posebne tajne tiskarne so prihajali ji nare^ni tramvajski nedeljski vozni “ k>, ki so se razdeljevali delavcem, da se lahko zastonj vozili. S tem naj bi ŠK?> ^unais'ka občina na eni strani Ua°^°’ na strani pa naj bi bil po- v ” dokaz, da so v dunajskem podzemlju lepiekinjeni akciji neotipljive sile. a^slzem se bori iz podzemlja. Hitler j. Pa si je Izbralo taktiko utihotaplja-v najrazličnejše avstrijske patrlotične r0l n f organizacij© in snovanja na- f>bla 1Sl<° usmerjene mladine, ki čaka na °bračuna in povračila. takrat edini ostal živ. O katastrofi se pbročajo sledeče podrobnosti: »Macon« je bil zgrajen v enakih dimenzijah kot »Acrc>n«. Pred tremi dnevi se je »Macon« pridružil velikim vajam vojne mornarice. Na klice na pomoč prihitele ladje so videle plavati po morju samo še ostanke gorečih delov ogretn nega zrakoplova in gondole. Ladje so pričele takoj reševati ponesrečeno posadko, kar se jim je skoraj posrečilo. Boi pod zemljo. Boj in razčiščenje v režimskih organizacijah samih. Srdita ri-valiteta med mogotci in oblastniki. »Manchester Guardian« je te dni prinesel sen-začno poročilo o globokih sporih med kanclerjem Schiischniggom in ponkancler Jem Starhembergom. Schuschnigg pomeni orientacijo papežkega Rima, Starhem-berg pa Mussolinijevega Rima. Schusch-niggovih Sturmscharerjev je 45.000, StarhembergoVih Heimwehrovcev pa 130.000. Starhemberg se svoje premoči zaveda in podpihuje v sebi visokoleteče ambicije in aspiracije. Te dni so ob priliki vellkeRa elitnega plesa dunajskega me sta prišla ta nasprotja do vidnega izraza. Pariški »hitransigeent« je vrgel v svet novico, da bo poizkusil Schuschnigg pri- razen utis. Vojaški strokovnjaki pa za trjujejo, da so vodljivi zrakoplovi za bejne namene docela neuporabni. Priprave vlade za volitve BEOGRAD, 13. februarja. V predsedstvu vlade je bila konferenca ministrov, kateri so prisostvovali dr. Jankovič, dr. Vabanič, dr. Kožulj, Svetislav Popovič in Velja Popovič. Po konferenci je notranji minister na vprašanje novinarjev, kakšna bo končna rešitev vprašanja vladne državne liste s predsednikom Jevtičem kot nosilcem, odgovoril, da bo to vprašanje rešeno verjetno še tekom današnjega dneva. Sploh se v vladi opaža velika živahnost in v posameznih kabinetih ministrov so neprestane konference. Vrše se posvetovanja z ozirom na političen položaj, ki se ustvarja za nove volitve. Vlada bo v najkrajšem času Izdala voHI* ul proglas, ki bo kakor se zatrjuje, vseboval v glavnem Isti program, kakor ga le deklaracija. Za proglas je povsod veliko zanimanje. IZ GLAVNEGA ODBORA JNS. BEOGRAD, 13. februarja. Glavno Vodstvo Jugoslovanske nacionalne stranke ni izdalo o svojih sejali glede bodočih volitev nobenega komunikeja. Obljubilo je, da izda komunike, po odobritvi sklepov s strani širšega odbora. Nadalje je vodstvo sklenilo, da ostane V pcrmanenci. AVSTRIJSKA OBLETNICA. DUNAJ, 13. februarja. Povodom vče rajšnjih priprav marksistov za nemire ob obletnici ponesrečene revolucije, je bila po vsej Avstriji stroga pripravljenost za vse vojaštvo, orožništvo in policijo. Vendar so bili v mnogih krajih zabeleženi večji in manjši nemiri, največje dcmonštraclje pa so bile v Brucku ob Mufi v Leobnu. ROMUNSKI MONOPOLI. BUKAREŠTA, 13. februarja. Vlada namerava monopolizirati žitoo trgovino. Po dosedanjih načrtih bo novo monopolno podjetje pokupilo ves pridelek žita po določeni ceni $0.000 lejev za vagon. Mimo tega namerava vla da monopolizirati tudi trgovanje s petrolejem, sladkorjem in kavo. dobiti velmože francoske in angleške poli tike za to, da bi namesto državnega šefa, ki ga zavzema sedaj Miklas, prišel nadvojvoda Evgen. Z uradne strani so se te in podobne vesti dementirale. Nekatere spremljajoče okoliščine omenjenega plesa, organiziranega v stilu in sijaju nekdanjih dvomih plesov, pa so marsikaj izdale. Poučno je predvsem, da so vojaški oddelki na večer velikega plesa nasedli mestno elektrarno, ker so oblastva dobila informacije, da hočejo nekateri s povzročitvijo kratkega stika razbiti učinek tega velikopoteznega elitnega plesa. Pač pa je bil pri teni plesu navzoč nadvojvoda Evgen, ki so mu navzoči priredili viharne ovacije, kakršnih je bil svoj-čas deležen le blagopokojni gospod Franc Jožef i. NI pa bil zraven knez — Star- hemberg, Čeprav je bil prejšnji večer navzofi pri opemein plesu iii tudi sicer prisostvuje najmanjšim drugo- in celo tretjerazrednim prireditvam. Pojasnilna je tudi v tem oziru vest »Intriuisigeanta«, ki pravi, da je knez Starhemlberg naspro ten nakanam Schuschnlggove skupine, ker hoče on sam zasesti mesto državnega Sela* Fronte so jasno zarisane: Scliuschnig-govi skupini naj bi v strahu pred Star-hembergovimi ambicijami in izgubo obla sti pomagal Mabsburgovec, ki bo morda za to hvaležen. Starhombergovi računi so drugačni. Kdo bo zmagal? Iz ozadja se očrtuje režeči se smehljaj nekoga tretjega, ki preži na zoreči sad. Tu felix Austria... -c. itran 2. Mariborski »V e č e r n I k« Jutra. V Mariboru, dne 13. II. 1935. [mna—rninT^""'-” Dnevne vesti Mariborski mali Siav'sky Članek pod tem naslovom, ki smo ga ubjavili v ponedeljkovi številki našega lista, je vzbudil med Mariborčani, ki so takoj pogruntali koga imamo v mislih, pravo senzacijo. Prišle pa bodo na dan še prav čedne zadeve, vendar o njih zaenkrat še ne moremo poročati, ker jih preiskuje policija, ki je zaslišala že več prizadetih oseb in jih ima v delu tudi lr.ariborsko državno tožilstvo. V zvezi z našim člankom pa se je zglasila včeraj v našem uredništvu Katarina Sparavčeva, ki je zaposlena v bivši Tementovi, kavar ni na Glavnem trgu, od katere je mož izvabil hranilno knjižico, glasečo na Din Mariborski volilci v številkah in po poklicih Imeniki volilnih upravičencev za prihodnje volitve v Narodno skupščino, ki bodo 5. maja t. 1., so razgrnjeni pri mestnem konskripcijskem uradu in vsakomur na vpogled. Maribor bo imel v peiih okrajih 15 volišč. Prvi in drugi okraj oo-sta imela po 3 volišča, tretji okraj 1, četrti okraj 2, peti okraj 5, eno volišče pa je določeno za javne uslužbence, ki o-pravljajo službo na mestnem teritoriju, pa stanujejo izven mesta. Prvi okraj ima 1907 volilcev in bo volilo na prvem volišču 565 volilcev, na drugem 746, na tretjem 596. Drugi okraj bo imel 1775 volilcev in bo volilo na četrtem volišču 571 volilcev, na petem 629, na šestem 575. Tretji okraj ima 854 volilcev, ki bodo vo lili na sedmem volišču. Četrti okraj bo imel 1.350 volilcev ii: bo volilo na osmem volišču 641 volilcev, na devetem 709. Peti okraj bo imel 3.215 volilcev in bo volilo na 10 volišču 778 volilcev, na enajstem 647, na dvanajstem 747, na trinajstem 556, na štirinajstem 487. Na petnajstem volišču bodo volili javni nameščenci, ki jili je vpisanih 596. Številke volilcev pa se bodo zaradi morebitnih reklamacij najbrže nekoliko spre menile. Po poklicih je med volilci približno 1300 javnih uslužbencev, okrog 1000 liišrfh posestnikov, nad BOC! trgovcev, o-krog 900 obrtnikov, približno 1800 zasebnih uradnikov, ostali volilci pa pripadajo delavskemu stanu. Obmeini piomet v januarju V januarju je prekoračilo severno mejo 7382 oseb. Dopotovalo je v našo državo 3.926 oseb, od teh 1165 Jugoslovanov, 1776 Avstrijcev, 577 Čehoslovakov, 209 Nemcev, 46 ItaI:janov in 153 drugih. Preko Maribora je dopotovalo 3.294 potnikov, od teh 1001 Jugoslovan, 1357 Avstrijcev, 558 Čehoslovakov, 172 Nemcev, 29 Italinnov in 177 državljanov drugih držav. Preko Št. lija je dopotovalo 300 oseb, preko Radgone 79, preko Hodoša 6, preko Lendave pa 6 oseb. V istem času je c potovalo preko naše severne meje 3456 oseb, in sicer 1346 Jugoslovanov. 2054 Avstrijcev, 418 Čehoslovakov, 163 Nemcev, 5! Italijanov in 166 drugih državljanov. Preko Maribora je odpotovalo 1205 Jugoslovanov. '?97 Avstrijcev, 1381 Čehoslovakov, 125 Nemcev ;n 33 Italijanov. Preko Št. lija je odpotovalo 328 oseb, preko Cnrrrekn 40, preko Drvograda 49, preko Prevalj 205, preko Radgone 99, preko Hodoša 7. preko Lendave 12. Največji promet je bil z Avstrijo* V tranzitnem prometu je potovalo v januarju 2157 potnikov, in sVer na ogi Maribor-Pakek 666, Rakek-Maribor 411, ' revalje-Maribor 181. r-^-r-Prevalje ls7, Prevalie-Labod 347 in Labod-Pre-valje 395.. Največji tranzitni promet ie >il s Koroško in Avstrijo. Pogreb tragično umrle ge. Štefke Vauhnikove bo jutri v četrtek ob 11. uri mffya^n*ce na starem pokopališču do I omščevega drevoreda, odkoder prepeljejo njeno truplo v rodbinsko grobnico k Sv. Jakobu v Slov. goricah. Za one, ki jo bodo hoteli spremiti do tja, bo na razpolago avtobus. Akademsko starešinsko društvo »Triglav« poziva svoje člane, da se v čim večjem številu udeležijo pogreba gospe Vauhnikove, ki bo jutri v četrtek, ob ll. uri iz mrtvašnice na starem pokopališču. 18.800. V omenjenem lokalu se je predstavil kot »najvišji detektiv vse Jugoslavije« in ni čuda, da so mu lahkoverni ljudje tako radi nasedli. Izpovedala pa je, da o kaki ljubezni med njo in njim ni bilo govora in da mu je knjižico izročila le v nadi, da jo bo vnovčil. Ker je imeia Sparavčeva naložene svoje prihranke pri Okrajni hranilnici pri Sv. Lenartu v Sl. goricah, je preskrbel prepis na banovinsko hranilnico v Mariboru in nato knjigo prodal nekemu mariborskemu špediterju za 70% vrednosti. Uboga služkinja pa denarja ni nikdar videla. Debeli ljudje dosezajo z vestno uporabo naravne »Franz josefove« grenčice izdatno iztrebljenje črevesja brez vsakega napora. Podružnica Naroduostrokovne zveze v Mariboru poziva vse svoje delaproste člane, da so udeležijo pogreba soproge našega preljubljenega člana, tovariša, dr. Miloša Vauhnika. Žalni sprevod bo v četrtek dne 14. februarja ob 11. uri dop. iz mrtvašnice na starem pokopališču do Tomšičevega drevoreda. Nov grob. V Mariboru je umrla gdč. Franja Zmauerjeva poštna uradnica v pokoju v 64. letu svoje starosti. Pogreb pokojne bo v petek ob 3. uri popoldne na frančiškansko pokopališče. N. p. v m. Rdečekrižarji se bodo poklonili na grobu našega kralja. Banovinski odbor Rdečega križa organizira veliko romanje na Oplenac, kjer se bo članstvo Rdečega križa poklonilo na '■raljevsk^.m grobu. Poklonitev je zamišljena v dneh 25. in 26. maja t. I. Še prej pa bo obiskalo kraljev grob članstvo vseh narodnih obramb v državi. Opozorilo davčne uprave. Dne 15. febr. 1935 poteče skrajni rok za plačilo v I. tromesečju 1935 v plačilo dospele zgra-darine, pridobnine, davka na poslovni promet in luksuz, rentnine, družbenega davka in vojnice brez stroškov. Po tern roku se bo vršilo izvršilno postopanje n prisilna izterjava ter se bodo računali cksekutivni strošk: in zamudne obresti. Prijava pridobnine za leto 1935. Dne 15. februarja poteče redni rok za vložitev davčne prijave za pridobnino za leto 1935. Kdor prijave še rii vložil, naj to stori do 15. februarja. Potrebno je pojasnilo. Na II. deški o-snovni šoli so imeli otroci vsaj enkrat na mesec filmske predstave. Uporabljal se je majhen aparat z negorljivimi filmi, ki so bili večinoma poučne in zabavne vsebine. Predstave so se pa v decembru morale nehati, ko je neki »velik prijatelj« mladine opozoril javnost v »Volks stimme« na »nesrečo, ki bi pri predstavah lahko nastala*. Zato jih je pristojna oblast baje prepovedala. Kako? Pisec »opozorila« je zamenjal te šolske predstave s kinom, ki mora imeti obrtno dovoljenje. Morali bi pač tudi pri nas vedeti, da šteje moderna šola med svoje pripomočke tudi mali kinoaparat z negorljivim filmom! Šola pa ne potrebuje za take predstave kot učne pripomočke nobenih posebnih dovoljenj. Če tega ne vedo. naj pogledajo n. pr. v Nemčijo, kjer ima skoraj vsaka šola tak aparat. Ko bi se v Nemčiji našel kak tak »prijatelj mladine«, bi se mu smejali. Ako so se predstave res prepovedale zaradi tiste notice, naj se to prekliče. To zahtevamo star ši in učitelji. Iz krajevne organizacije JNS za V. mestni okraj. Zaradi bližajočega se občne ga zbora kraj. organizacije za V. okraj, ki bo 24. februarja ob 9. uri predpoldne v telovadnici ruške šole na Ruški cesti, sklicuje propagandni odsek svoj sestanek v petek, dne 15. februarja ob 20. uri. Sestanek bo v društvenih prostorih ob železnici štev. 22. Ker se bodo na tem sestanku obravnavala važna vprašanja m predpriprave za občni zbor, pozivamo vse Člane in somišljenike, da se tega sestanka v čim večjem številu udeleže. Bodite vsi točni! Iz »Nanosr«. Danes zvečer ob 20. url predava g. prof. Rohfik o temi kako čuvamo Jugoslavijo. Udeležba z« člane strogo obvezna Pri odebelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice jako delovanje črevesa in dela telo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »Franz Josefovo« vodo tudi pri zama-ščenju srca kot zelo dragoceno sredstvo in sicer zjutraj, opoldne in zvečer tretjino čaše. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Kako spoznamo človeški karakter? se glasi tema predavanja, ki ga bo imel znameniti zagrebški psiholog g. univer. prof. dr. R. Bujas v četrtek in petek tega tedna v Ljudski univerzi v Mariboru. Glavne točke predavanja ise glasijo: stremljenje fiziognomike, frenologije, astrologije in dr., da spoznajo osebna svojstva po zunanjih zaakih; razne teorije o temperamentih in značajih, prirojene in pridobljene duševne sposobnosti, upliv okolice in vzgoje; dognanja novejše psihologije o karakterju, eksperimentalno raziskovanje in osnove psihologije osebnosti. Zveza mlad'h intelektualcev sklicuje izredni občni zbor za 14. t. m. ob 5-518. uri v dvorani Delavske zbornice. V nedeljo, dne 17. februarja bo v mali dvorani Narodnega doma občni zbor JS železničarjev. Članstvo vabimo, dia se občnega zbora v čini večjem številu u-deleži. Odbor. Učni tečaj za obrtno knjigovodstvo se zaključi v četrtek 14. t. m. zvečer v deški meščanski šoli v Krekovi ulici. Rdeči križ Krčevina-Košaki priredi v soboto 16. febr. t. 1. v gostilni ge. Welle v Košakih predpustno veselico z godbo, plesom, petjem »Lune« in razno drugo zabavo v društvene namene. Začetek ob 18. uri. Vstopnina 3 Din. V četrtek še enkratno gostovanje g. Svengalijn v »V-"ki kavarni«. Mizarski risarski tečaj. Ta tečaj se v Mariboru pripravlja že več let, pa ni nikdar prišlo do izvršitve, ker so stroški tečaja bili za interesente neznosljivi. Sedaj je po večkratnih konferencah končno u-spelo zasigurati za tečaj znatne subvencije, tako da bodo stroški za udeležence vkljub dolgemu trajanju tečaja znosni in bo tudi najrevnejšemu mizarju omogočena udeležba. Zahteva se pa seveda pri merna udeležba, katera ne sme biti pod 25. Ker je znanje strokovnega risanja za vsakega modernega mizarja neobhodno potrebno, pa se je nadejati po sedanji organizaciji dosti večje udeležbe. Tečaj, ki ga priredi mariborska poslovalnica zbor ničnega obrtnopospeševalnega zavoda, se otvori v kratkem. Prijave novih udeležencev sprejema samo še do 20. febr. obrtnozadružni nadzornik g. Založnik na sreskem načelstvu. Prijava se lahko izvrši ustmeno ali pismeno (na priprosti dopisnici). Dostop imajo mojstri in pomočniki lesnih strok. Radio Ljubljana. Spored za četrtek 14. t. m. Ob 12.: baletna godba na ploščah; 12.50: poročila; 13: čas, slavni tenoristi na ploščah; 18: vaška godba igra na ploščah; 18.30: smuška ura ljubljansko zimskošportne podzveze; 18.50: srbohrvaščina; 19.20: čas, jedilni list, program za petek; 19.30: nacionalna ura; 20: prenos iz Zagreba.; 22: čas, poročila; 22.15: ra-dio-orkester. Beg od doma. Na policiji se je danes dopoldne zglasila tkalka Štefka Pirčeva s Pobreške ceste in prijavila, da je njen lOletni nezakonski sinček Vladko že pred ■dnevi odšel od doma in da ga je doslej zaman iskala vsepovsod po mestu. Deček je dobro razvit, oblečen v sivo obleko in obut v rjave gojzarice. Kdor bi o njem kaj vedel naj sporoči predstojni-štvu mestne policije. Krvav konkurenčni boj. Pred malim kazenskim senatom mariborskega okrož. sodišča se je danes dopoldne zagovarjal 20letni pekovski pomočnik Karel G. iz Murske Sobote. Obtožen je bil, da je 4. oktobra 1. 1. na cesti v Bukovcih petkrat zabodel z žepnim nožem pekovskega pomočnika Antona Turka, in sicer v gornjem delu telesa. Kot pravi obtožnica, sta Karel G. in Anton Turk prodajala kruh in žemlje po vaseh. Med seboj sta tekmo vala, kdo bo prodal več peciva. Že delj časa sta se hudo glci’ la in sovražila in sta končno 4. oktobra na cesti trčila skupaj. Beseda je dala besedo, naposled ie G. potegnil žepni, nož in ga svojemu tekmovalcu petkrat zabodel, da je težko ran le n obležal v cestnem jarku. Pri današnji razpravi je G. očitano mu dejanje Narodno REPERTOAR. Sreda, 13. februarja: Zaprto. Četrtek, 14. februarja ob 20. uri: »Od zore do asraka«. Red A. Znižane cene. Petek, 15. februarja: Zaprto. »Veseli kmetič« — prihodnja glasbena premiera, V najkrajšem času uprizore »Veselega kmetiča«, opereta popularnega skladatelja Lea Falla, čigar »Štambul-ska roža« v Mariboru toliko ugaja. Ta opereta je med starejšimi, a vedno svežimi operetnimi deli, gotovo ena najboljših in tudi najlepših. Melodiozna, v velikem stilu obdelana glasba z arioznimi spevi, in velikimi finali itd. daje operetj seriozen pečat, ki ga podkreplja . rav nič šablonsko pisana, iz krnetiškega življenja vzeta vsebina, nič burkasta, a vendar pri jetno zabavajoča. Uprizoritev pripravljata kapelnik Herzog in režiser Harasto-vič, ki je naštudiral tudi plese. Sodelujejo Udovičeva, Barbičeva, Starčeva, Go-rinškova, Dragutinovičeva, Tovornikova, P. Kovič (naslovna uloga), Sancin, Ha-rastovič, Gorinšek, Rasberger, Furijan. Košič, Medven, Verdonik. Feldmauov »Profesor Žič« bo prihodnja dramska premiera. Ta tragikomedija ima prav svojevrsten slže in je pisana z učinkovito p’astiko, ki. je temu plodovitemu hrvatskennu dramatiku lastna. ■— »Profesorja Žiča« pripravlja in bo obenem igral tudi naslovno ulogo J. Kovič. KINO Kino Un*on. Do vključno srede »Pastir Kostja«. Sledi »Ples v Savoyu«. GRAJ »Ki KINO Do vkljnčno petka 15. februarja 30 dni princesa S.lvija Sidnejr. Nemški velefilm. Kot dodatek .Maribor in Mariborčani". Pride: „PETER". Frančiška Gaal. odkrito priznal. Ker je bil še nekaznovan, je bil obsojen le na 5 mesecev zapora. Huda nesreča v Studencih. Včeraj popoldne je gasil v Studencih neki delavec apno. Vodo je vlačil iz vodnjaka vedrom na škripec. Pomagat pa mu je prišel tudi 251etni delavec France Pungrac i* Cankarjeve ulice v Studencih. Ko sta delo dokončala je padla v vodnjak neka de ska. Pungrac je hotel po vsej sili po njo-Stopil je v vedro in njegov tovariš ga je počasi spuščal v 15 m globoki vodnjak. Nekako v sredini pa je popustila pri gonilnem kolesu os in Pungrac je zgrmel z vedrom vred v globino. Tovariš mu je takoj priskočil na pomoč in poklical tudi druge ljudi. Le z največjo težavo so ga potegnili iz vodnjaka. Pri padcu si j1? Pungrac zlomil obe nogi nad členki. Poklicali so mariborske reševalce, ki so ga takoj prepeljali v mariborsko bolnišnico. Ukradeno kolo. Neznan tat je odpeljal včeraj popoldne trgovskemu pomočniku Vaclavu Petruški z dvorišča v Masary-kovi ulici 1.200 Din vredno kolo znamke »Anker«, ki ima evidenčno številko 4.744. Sejem za živino. Na včerajšnji sejem so prignali 361 glav živine, in sicer H konjev, 9 bikov, 118 volov. 214 krav i" 9 telet. Povprečne cene za kg žive teže so bile naslednje: debeli voli 2.50 do 3.50 Din, poldebeli 2 do 2 25 Din, voli za rejo 2 do 3 Din, biki za klanje 2.50 do ,3 Din. klavne krave debele 2,25 do 2.70 Din, ple menske krave 2 do 2.25 Din, krave za klobase 125 do 1.50 Din, mo'znice i11 breje krave 2.25 do 3 Din, mlada živina 2.75 do 3.50 Din, teleta 3.50 do 4 Din. ■" Kupči!a je bila srednja in je bilo prodanih 179 glav. Cene mesa: volovsko meso I’ vrste 8 do 10 Din, II. vrste 6 do 8 Din* meso bikov, krav in telic 4 do 6 Din, *e' letina I. vrste 8 do 10 Din. II. vrste 4 do 6 Din; sveža svinjina 8 do 12 Din. Vremensko poročilo mariborske mete* orološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 5 stopinj C pod ničlo; minitnal; na temperatura je znašala 8.6 stopinj ^ pod nič'o; barometer je kazal pri 18 sto- pinjah 742.3, reduciran na ničlo pa 740.11 relativna vlaga 89; vreme je jasno in ti* ho; vremenska napoved napoveduje, bo vreme oblačno, ponekod sneg. Brzovlaka na ptop! Čakovec—Zagreb Zagrebško železniško ravnateljstvo bo uvedlo med Čakovcem in Zagrebom bfV zovb.ke in se bo sed-ima 4 ure trajajoč vožnja skrajšala na 2 in pol ure. ^ Mariboru, 'dne 13. TI. 1935. žrž^i^ JLaFlnJItrfLrvaf *4 Irtu- vvifiaM. »I Mariborski »Vecertilfi« Julrt ■» : ta—^ i — 5trau 3, Uspešno delo Jadranske straže v Mariboru redni občni zbor mestne organizacije jadranske straže. Ob zadovoljivi udeležbi je bil ------ —-------------- — v po- nedeljek v spodnji dvorani pri -.Orlu« redni občni zbor mestne orgairzacije Jadranske straže. Občnega zbora so se udeležili številni predstavniki oblastev *n drugih organizacij, med njimi zastopnik mestnega poveljnika gamizionar Podpolkovnik Nikolič, okrajni glavar dr. Senekovič, šef policije Radoševič, zastopnik mestne občine magistratni ravnatelj Rodošek, srednješolski ravnatelji Mastnak, Kadunc in Modic, zastopnik oblastnega odbora JS Ante Lavrenčič, železničarske sekcije JS kontrolor Rož-roan, zastopnica Slovenskega ženskega društva Pinterjeva, predsednik ZKD Janko Pirc, predsednik Zveze Maistro-borcev dr. Dolar in številni drugi. -Občni zbor je otvoril in vodi! zaslužni Predsednik g. dr. Rapotec, ki je po Počastitvi spomina najvišjega čuvarja jnorja, blagopokojnega viteškega kralja 'P po vzklikih njegovemu nasledniku orisal idejno delovanje Jadranske straže y Mariboru. Naglasil je v 'svojem poročilu zlasti skrb. ki jo ima mestna orga-0'zac’ja za našo mladino, kateri je pripomogla do krasnega doma na obali naše sinje Adrije. Iz tajniškega poročila dr. Odona Š o r-‘lia izžareva ogromno delo, ki ga je opravil v pretekli poslovni dobi odbor. Razposlal je nad 3500 različnih okrožnic « vabil, imel je 22 odborovih sej, prire-’! Pa je več sijajno uspelih prireditev. Pri katerih je sodelovala samostojno tudi naša mladina. Blaga'niško poročilo je podal marljivi blagajnik Silvester Rode. Sledile so volitve, pri katerih je bil soglasno ponovno izvoljen za predsednika odvetnik g. dr. Rapotec. V odbor pa so bili izvoljeni: garnizionar podpolkovnik Nikolič, p- ,’inik 33. L • ""Jcega polka podpolkovnik Radovanovič, ravnatelj trgovske akademije Modic, prof. Saršon. Drago Jug, Julij Jereb, dr. Odon Šorli, prof. Gorup, dr. Sernec, prof. Sevnik, meščanskošolski učitelj Rode, Edo Ivanjčič, Marino Kralj, prof. Mirk, An-dro Jug, prof. Sila; za predsednika nadzornega odbora je bil izvoljen ravnatelj učiteljišča Kadunc, v odbor pa Ferdo Karis in Ajdišc' ter namestnika prof. Bevk in Rosek. Nato je podal obširno poročilo o mladinskem domu v Bakru zastopnik oblastnega odbora Ante Lavrenčič in naglasil, da je potrebnih nujno 55.000 '''in, če hočemo, da bo naša mladina že letošnjo sezono deležna te dobrote. Po zaključhvi sijajno uspelega občnega zbora se je sestal novo izvoljeni odbor k prvi redni seji. Za tajnika je bil izvoljen dr. Odon Šorli, za blagajnika pa Silvester Rode. Tudi je odbor sk'eir! orspe-vati za adaptacijo mladinskega doma v Bakru 10 temeljnih kamnov, ali znesek 10.000 Din. Zensice? Pranje s SAMO RAD pralnim praškom Vam bo v veselje, bleščeče belo perilo Vaš ponosf Jafetevafte odtočne 8 a ni o rad pralni prairk Naše humani’arne organ:zacje OBLASTNI ODBOR RDEČEGA KRIŽA JE POLAGAL OBRAČUN SVOJEGA POŽRTVOVALNEGA DELA. Pri »Orlu« je bil sinoči redni občni '-bor okrajnega odbora Rdečega križa ob to voljni udeležbi članstva, delegatov ter predsednika g. dr. Ivan Jančič, za pod predsednika g. dr. Černič, za tajnika %. dr. Zorjati za blagajnika pa bančni uradnik g. Vodo piv c. Izvoljemh je bilo nato še 20 odbornikov. Predsedstvo nadzornega odbora je prevzel bančni ravnatelj g. Bogdan Pogačnik, za delegata za banovinsko skupščino Rdečega križa pa je bil izvoljen g. dr. Vrečko. Ker 15 dni pred zborom, ni nihče vpo-stal predlogov, je ponovno izvoljeni pred sednik.g. dr. Jančič po nekaterih manj važnih nasvetih pozval vse navzoče na nadabnje delo in se toplo zahvalil vsem za udeležbo s prošnjo, naj podpirajo odbor, nato pa zaključil zbor ob pol 11. uri. ob navzočnosti zastopnikov oblastev in drugih korporacij. Zbor je otvoril in vodil predsednik g. dr. Jančič, ki je po Prisrčnem spominu na blagopokojnega -Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinite-& ki so ga prisotni stoje počastili s tri-ratnim »Slava!« pozdravil navzoče zbo jdvalce, posebej pa okrajnega glavarja dr- Senekoviča, mestnega poveljnika ge-derala Hadžiča, garnizionarja podpolkovnika Nikoliča, šefa mestne policije Ra-duševiča, delegata banovinskega odbora pdečega križa Skalarja in druge. Podal Je nato svoje bogato in izčrpno poročilo 0 delovanju organizacije v preteklem ponovnem letu. Mnogo je storil agilni od-, °r> z zadovoljstvom lahko gleda na svo je vsestransko delo v okviru novega za-v°na in pravil Rdečega križa; duša pa vačca pa posnemamo, da je imela organizacija 29.940 Din dohodkov in 23.348 izdatkov. Skupno premoženje pa znaša o-krog 40.000 Din. O Pomladku Rdečega križa, v katerem so organizirane skoro vse mariborske šole, je podrobno poročal g. Rav-t e r. Za nadzorni odbor je predlagal g. dr. Černič celokupnemu odboru raz-rešnico, ki je bila soglasno sprejeta. Delegat iz Ljubljane, tajnik banovinske organizacije Rdečega križa g. Skalar, je nato toplo pozdravil zborovalce in ape Iiral na vse funkcionarje, naj tudi v bodoče vztrajajo v svojem človekoljubnem delu in do izprememb potrpežljivo prenašajo birokratizem, ki se je z novimi pravili vnesel v poslovanje. Podal je tudi izčrpno poročilo o delovanju banovinskega odbora in omenil, da je organiziral odbor v mesecu maju romanje na Oplenac, kjer se bo članstvo Rdečega Ju je bil neumorno delavni predsednik , križa poklonilo pokojnemu najvišjemu *"-pr: ^ančič. zaščitniku te humane mednarodne orga- . IEniško poročilo je podal g. dr. Zor- . nizacije. blagajniškega poročila g. dr. Ko- V odbor so bili soglasno izvoljeni: za Postafenačefnik tukačič pet-des ti el ni k Jutri bo naš Luka star 50 let. Kdo ga ne pozna v Mariboru? Piše se prav za prav Lukačič in je šef postaje Maribor, koroški kolodvor. Doma je od Male Nedelje srca Prlekije. Videli ste ga že v veseli družbi, kjer je sipal kakor iz rokava dovtipe v prist.ii prleščini, katero obvlada, kakor noben drug jezik. Še bolj vidno se pojavlja v našem društvenem življenju — posebno pri Sokolu. S svojo tehtno besedo s premišljenimi in utemeljenimi nasveti in predlogi je neumorno na delu v korist nacionalni stvari. Vidimo ga danes na čelu organizacije narodnih železničarjev, te naše velike mariborske družine. Niso pozabili nanj železničarji, ko je priromal v tretjič v Maribor na koroški kolodvor. Starejši ga poznajo iz predvojne dobe, kot marljivega sodelavca našega Kejžarja in predsednika CM podružnice železničarjev; mlajši iz poprevratne dobe, ko je stal v prvih vrstah v borbi nacionalnih železničarjev proti nemškutar-stvu, ki se je še po prevratu bohotilo v nekaterih službenih edinicah. Sedaj so ga enostavno rekvirirali in kljub srditemu otepanju je moral prevzeti v svoje roke vodstvo podružnice UJNŽB. S »pobožnim vzdihom«: »Vrag nekda ali, če ni drugače pa bom« je šel na delo. Ni namen teh vrstic prikazati življenje pis našega jubilanta, pripomnimo le, da je prehodil že težko življenjsko pot. Kot neupogljivega nacionalista ga je rajnka Avstrija kruto preganjala. Kot »p. v.« se je moral zagovarjati pred sodnijo, bi! mo biliziran, zgubil je častniški čin in šel kut prostak na fronto, kjer je bil ujet. Po naravnost strašnem življenju v sibirskih gozdovih se niu je posrečilo priti v legijo in se je še komaj 1. 1920. vrnil v domovino kot dobrovoljec. Doma se je zopet z njemu lastnim idealizmom posvetil javnemu delu. Kot javnega delavca ga odlikuje nesebičnost, brezkompromisnost v načelih, poštenost in socialna pravičnost. Teh plemenitih lastnosti mu tudi njegovi nasprotniki ne morejo odrekati. Petdesetletnica ga je našla zavihanih rokavov vkopanega v delo, vsega še v razmahu svojih moči in polnega optimizma. Želimo, da bi nam ga ohranila dobra usoda še mnogo let takega, kakor je danes in da bi užival srečen v krogu svoje družinice, sadove svojega neumornega dela; pri tem pa poza-j bil na nevšečnosti in razočaranja, ki jih ‘je doživel! "irrrnmnnrniiTiiiniBi i—ii im iiiiiiiiii i hi mm 11111 um m Naši Sokoli na tekmah ČOS. Pri tekmah ČOS v Banski Bistrici so se naši Sokoli zelo dobro odrezali. Smuških tekem za prvenstvo ČOS se je udeležila tudi tekmovalna vrsta Zveze SKJ in si je pri smuku članov med 64 tekmovalci v II. razredu priboril tretje mesto član Sokola Maribor Matice Rudolf Stopar. DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA. Sedmi dan žrebanja V. razreda, 29. kola, dne 12. februarja so bili izžrebani sledeči dobitki: Din 20.000 44109 09125; — Din 10.000 27325 29744 32273 39436 45746 58921 61669 68717 75285 76276 83162; — Din 8000 17163 17620 19808 24980 35189 53647 55387 70181 76922 S5744; — Din 6000 869 6983 847'3 10079 24437 28828 31477 43150 62925 71621 76S63 87284 88432 93991 99412; — Din 3000 3085 3105 6651 9609 10613 11935 14976 33175 35429 37849 42378 45837 49353 50962 53176 57548 70673 81191 85711 86341; — Din 3000 8230 15569 17272 22631 23964 26074 30621 33089 38497 41129 41732 42957 54927 59019 72304 82054 94853 94959 97621; — Din 2000 1627 2404 3398 6803 13327 14732 32727 34984 36146 48739 50312 51738 53606 55143 58645 63544 64898 71955 73975 78697 79954 93949 99728. Bančna poslovalnica BEZJAK, Maribor. Gosposka ulica 25. Istotam nakup in proda;a valut, vrednostnih papirjev, kontrola srečk, lombardni posli ter prevzem vlog na tekoče račune po ugodnem obrestovanim perclo Karis: 18 Spomini iz narodnega sokolskega življenja Javil sem poštni direkciji v Trst svoj šip naznan'l nedostatke in urgiral po-n'hateV *nventaHa, tiskovin, žigov, pošt-t , Vrednostnic in vsega, kar je bilo po-nv°- Dovolilo se mi je takoj, da naro-Jh železne ograje za okna in skopanje ^eznice; drugo bo takoj sledilo. Uvidel vj,? tupe^or m> je preskrbel za zimo siaij e san,i z.a Prevažanje pismonoš; po-knr„i,SOv j iz Salzburga. Gorica, ki ta-t rekoč ne pozna snega, Sc je sankam in želn aDaClt,e^’- 3'k 3e Poslala v Gorico, *u i, t!?* S2v-eda Sem sanke P° uka' SaUK ~ s Pnmerno opombo vrnil v £lj , arg. O pravem času sem še prepre-j > «a se ni prenesla brzojavna centrala vna poštna blagajna na kolodvor. Kakor sem predvideval in kar sem tudi še prej javil v Trst, je bil lokalni poštni promet ničev in posla smo imeli le s tranzitom in dostavljanjem pošte z najmanj polurno zamudo. Pošta je prihajala večinoma z južno železnico in se prevažala skozi mesto v izdelavo na državni kolodvor. Po dobrem letu je prišel omenjeni inšpektor revidirat urad, kjer se je tudi prepričal o velikem fiasku, ki ga je napravil. Ker so vsi listi in korporacije protestirali proti tej uvedbi, ga je trgovska in obrtna zbornica povabila, da upraviči svoj izum in uredi poštne razmere. Na tem zborovanju je začel z »Meine Herren«, a ni še dobro izgovoril ti dve besedi, ko mu je gospod Andrej Gaberšček, knjigarnar, urednik »Soče« itd. upadel v besedo in zahteval, da govori slovenski ali pa italijanski. Mož se je razjezil in hotel govoriti francoski. Bučni ugovor ir. smeh je prekinil govornika. Drugi dan me prime in vpraša, če poznam Gaberščka in če mu dajem podatke o poštnih zadevah, ki so mu tako dobro znane. Zanikal sem mu drugo, toda zagrozil mi je vseeno, da bom to plačal. In plačati me je hotel s tem da sta me hotela s komisarjem kratkim potom upokojiti, kar se jima pa ni posrečilo. Komisar je namreč zahteval v imenu in- špektorja, da takoj (1. 1908.) zaprosim za upokojitev. Odgovoril sem mu, da tega ne storim, ker čakam na novo službeno pragmatiko in da ima samo minister pravico upokojiti me. kar pa inšpektor še daleč ni. Nato sem se obrnil na Dunaju se mudeča državna poslanca gg. Ivana Hribarja in Otokarja Ryba?a, ki sta dosegla, da je bil komisar brzojavno poklican na Dunaj, meni pa sta poslala odgovor ministra Fiedlerja, »da o upokojenju tega odlično kvalificiranega in izven turnusa napredovanega uradnika ni v ministrstvu nič zr.ano«. Komisarja je hotel vrag vzeti, ker je nasedel inšpektorju. Komisar je v vojnem Času naglo napredoval do višjega poštnega svetnika, a je tudi naglo padel »nad paketi, ki niso bili nanj naslovljeni«. Umrl je v Gradcu baje z milostno pokojnino kot odvetniški pisar. R. i. p.j Bil je na trnjevem mestu, ker že pri imenovanju mi je rekel dvomi svetnik Pattay, da mu moram obljubiti, da se ne bom vpisal v nobeno slovensko društvo. Težko mi je bilo odreči se vabilu staroste Sokola za vstop v društvo, isto tako v Čitalnico, v katero sem pozneje vendarle vstopil. Udejstvoval sem se pa v konzumnem društvu, ki je bilo že blizu propada. Izbrali smo si za predsednika carinskega upravitelja v pokoju g. Minka, in jaz sem bil izvoljen za podpredsednika. Opazila sva takoj, da bi bili nekateri člani in eden odbornikov v kratkem času uničili ves konzum. Iztrebila sva te podgane in konzum je raste! iz dneva v dan, dokler nismo bili evakuirani 1. 1915.; s tem je seveda propadlo vse. V tem času smo sezidali tudi dve lepi uradniški hiši, ki sta zdaj last posameznih uradnikov. Kako so nas hoteli izkoriščati v prid vojne, naj navedem sledeče: L. 1915. je prišel iz Trsta k meni višji poštni komisar in mi hotel izročiti neko polo, s katero naj bi nabiral pri premožnih Slovencih večje vsote za vojno posojilo in dejal, naj jaz kot prvi za vzgled podpišem 10.000 kron. Ker sem ugovarjal, je rekel, naj napišem vsaj s svinčnikom to vsoto, ki jo lahko potem tudi zbrišem in napišem manjši znesek. S tem si bom pridobil velike zasluge in bom odlikovan z zlatim križcem. Ker se mi je komisar vedno dobrikal kot najboljši prijatelj, sem mu rekel, da te naloge ne prevzamem z izgovorom, da sem proti vojski, da nimam denarja in da sploh ne prevzamem nabiranja. Prositi sem ga moral, da to zamolči in povabil sem ga na obed. (Se bo nadaljevalo.) Naša nad vse ljubljena hčerka in sestra Mimica učenka I1L razreda meščanske šole nas ie včeraj ob 19. uri za vedno zapustila in se preselila med nebeške krilatce. Pogreb ljubljenke bo v četrtek 14. februarja ob pol 16. uri iz mrtvašnice na mestno pokopališče na Pobrežju. Maribor, Dunaj, dne 13. februarja 1935. Žalujoči rcdb ni: Korošec iu Rosenkranz V/v Sobo odda ■BtC. OPREMLJENO SODO solnčno, oddam stalnemu gospodu. Razlagova ul. 25-tI, desno. 603 OPREMLJENO SOBO z dvema posteljama In prostim vhodom tako) oddam. Taborska ul. 13. 595 OPREMLJENO SOBO z vso oskrbo takoj oddam. Meljska cesta 58. 599 Prodam SUHI PREMOG fini. Din 30,— 103 kg. kolobaril, drva. prodaja Postržin, Pobrežje, Gosposvetska cesta 56. 600 OKENSKA KRILA konipletrta, za 8 oken. poceni na prodaj, Vprašati Tomš če* va ul, 28, 597 So*mnite s* CMD Kupujte tvoie po-trebšiine orl noillt inserentih I Ponos perice in gospodinje je lepo, belo perilo, ki ga da le LHtvieut- terpentinovc Zahtevajte ga povsod! Ed'n' tloveniki dnevnik na ozemllu bivše rrarbor-tke obiattf ]e ..Večern k". Ze to pri