POPLAVE V POLJANSKI DOLINI
Ob spominih na svoje 50-letno bivanje
v Gkvreinji vasi lahko rečem, da je bila
Poljanska Sora (Poljanščica) najbolj vabljiva
reka v naši čudoviti lepi Sloveniji.
Njen tok je miren, reka tako rekoč nenevarna.
Ni mi znano, tudi po pripovedovanju
od mene starejših ljudi, da bi
kdorkoli utonil v njej, razen ljudi, ki so
se utopili v samomorilnem namenu, kar
ni redko, in pa edina žrtev poplave iz
leta 1926, ko je na Ledinici pri Zireh
narasli ipritok odnesel stairejšega človeka,
da je pri tem utonU. Reka se Sikoraj
neslišno vije skozi Poljansko dolino, slišati
jo je le tam, kjer se na širokem
purodu razširi ter preliva po kamenju, pa
tam, kjer so jezovi. Ima precej tolmunov,
ki so za kopanje kar najbolj pripravni.
Živo mi je v sipominu, kako sva z bratom
v maju 1915. leta pešačila iz Ljubljane
prek Jeprce, Škofje Loke, Poljan,
Gorenje vasi in Zirov ter Razpotja v
Ledine nad Spodnjo Idrijo. Na binkoštni
ponedeljek istega leta je verolomni italijanski
zaveznik napadel Avstrijo. Pri
tem si je pa izgovoril kot nagrado za
vstop v vojno kos naše lepe slovenske
zemlje, ki jo je po koncu prve svetovne
vojne po rapallsifci pogodbi tudi obdržal.
dokler se ni naš narod po težkih žrtvah
v drugi svetovni vojni spet osvobodil
neznosnega tujega jarma. Ker so takrat
vse ljubljanske srednje šole (obiskoval
sem I. drž. gimnazijo, brat pa realko)
zaprli ter jih preuredili v vojne bolnice,
90 šolsko leto 1914-15 predčasno zakljur
čili. Ker sva z bratom računala na 4-mesečne
počitnice, sva sklenila, da odideva
v Ledine, kjer je učiteljevala najina teta,
ki so jo klerikalne oblasti pregnale
s tremi malimi otroki iz Zirov v Ledine.
Ker nisva dobila dovoljenja za potovanje
do Škofje Loke, sva odšla peš in še
isti dan prišla na Selo pri Zireh, kjer
sva prenočila pri »Kendiovcu«. Po izdatni
večerji nama je ljubezniva gospodinja
piostlala na senu, kjer je malo okno
nudilo pogled na Modrijanovcev jez, ki
ga je imel pri daleč znani sekirni kovačnici.
Ob šumljanju Sore, ki je pela
svojo pesem, sva tako sladko zaspala, da
so naju zbudili šele poljubi sončnih žarkov.
Sora je bdla čista, da se je človek lahko
brez skrbi odžejal, kamni pa bleščeče
beli, ikot da jih je ifcdo s ščetko očistil.
Nič čudnega, da so ob takih pogojih med
obema vojnama kaj radi prihajali Ljubljančani
z otroki na Oddih, in to leto za
264
Pri trgovini J. Dolinarga v Poljanah je voda
segala do označene (x) višine
letom. Lahko bi jih navedel lepo število.
Zanimivo je, da je samo v Gorenji
vasi in bližnji okolici bilo julija in avgusta
prek 250 nočnin. Ob vodi je bilo
zelo živahno, večeri prijetno družabni. V
Poljainah, Gorenji vasi in na Selu pa so
bile številne kabine za kopalce. Kako
prijetno osvežujoča je bila v vročih poletnih
dneh ne premrzla Sara!
Ne rečem, saj je še vedno v primerjavi
2 drugimi rekami razmeroma čisita,
vendar so le po večjem deževju kamni
očiščeni, zato pa so na obrežnem grmovju
gnusne knpe iz plastike, ki opravičujejo
naziraeje, da človek zavestno
uničuje lejjo in deviško čisto naravo.
Trdim, da je Sora mirna, nenevarna in
privlačna voda, vendar pa občasno tako
strahovito zdivja, da še pogumnega človeka
prestraši.
2e vestni kronist in opisovalec naSe
lepe ožje domovine Janez Vajikard Valvasor
nam opisuje v četrtem zvezku (sitr.
601 Krajčeve izdaje iz let 1877—1879)
katastrofalno povodenj v septembru leta
1658: »Pri Skofji Ijoki se je utrgal oblak,
ki je prinesel reki Poljanščid toliko vode,
da je odnesla mnogo hiš, mlinov in
hlevov z ljudmi in živino vred. Videti
je bilo plavati mnogo ikmetskih hiš ter
je bilo več mUj daleč najti utopljence.«
To povodenj prikazuje nazorno tudi slika
na isti strani te knjige. Po sliki sodeč
so prikaizane Poljane, in sicer tam,
kjer se Hotoveljščica izliva v Soro, v
ozadju pa so videti Blegoš in sosednji
vrhovi. V prvi knjigi iste izdaje pa piše
na str. 120: »PoUand (imenovane Polane)
ležijo eno miljo nad Škof jo Loko, v mali
soteski med visokimi hribi ob reki Polj
anščici. Tu se je ipred nekaj leti utrgal
tak oblaik, da je odneslo veliko ljudi,
živine, mlinov in hiš.« V isti knjigi, na
strani 156 pa piše: »Poljanščica (Palanschiza)
izvira v visokogorju nad Skofjo
Loko ter se združi s Selščico tik ped
Skofjo Loko. Je to deroča voda, ki je ne
morejo ustavljati nobene ovire, posebno
če zelo dežuje in ji priteče mnogo vode.
Približno ipred 20 leti se je v tej pokrajini
utrgal oblak, ki je tako napolnil in
razdivjal Poljanščico, da je odnesla mnogo
ljudi in živine ter mlinov in hiš, žene
nrmogo 'mlinov ter je v njej postrvi
in drugih rib.«
Kot sekundarij v Mariboru sem leta
1924 sklemi, da bom kot zdravnik lajšal
človeku trpljenje na odmaiknjenem podeželju,
ker sem bil kot ljubitelj narave
sit življenja v mestu. Ko sem zaključeval
bolniško prakso 1925 v Ljubljani,
sem začel zbirati podatke, kje bi se lahko
naselil. Takrat mi je bilo na voljo nad
10 mest okrožnega zdravnika, med njimi
tudi okrožje Trata nad Skofjo Loko za
občine Ziri, Trata {Gorenja vas). Poljane,
Javorje in Oselica, kjer še dotlej ni
bilo nikoli stalnega zdravnika. Po nekem
razgovoru z dr. Tonetom Jamarjem
sem se odločil, da zaiprosim za to službeno
mesto. Na voljo mi je bilo dano
izbrati sedež v Žireh ali v Gorenji vasi.
Za okrožje Trata sem se odločil predvsem
zato, ker me je vabila lepa narava
in pa Sora, ki mi je bila v tako dobrem
spominu, ker sem v letih 1912 do 1914
z bratom preživel počitnice v Žireh.
Najbolj živo se mi je pa vtisnila v spomin
že opisana pot v dolino: vsi travniki
so bili v najlepšem cvetjoi in polni živobarvnih
metuljev, kukavičje (kukanje
265
naju je spremljalo ves dan, zvečer pa
nama je Sora pela uspavanko.
Da bi izbral sedež svojega dela, sem
se 22. 6. 1925 napotil v Poljansko dolino.
Z avtobusom sem prišel dopoldne v Gorenjo
vas, takoj .popoldne sem se pa z
vozom peljal proti Zirem. 2e takoj med
vožnjo je pričelo zelo deževaiti, tako da
sem z voznikom kljub dežniku ves premočen
prispel v Ziri. Z voznikom sva se
ustavila v gostUni pri Bahaču, kjer sem
upal dobiti željene informacije. Tam
sem srečal ljudi in sem se z njinai pogovarjal,
kako bi bilo, če bi si izbral
Ziri za sedež svojega dela.
Ves čas naših pogovorov je zelo lilo.
Proti večeru pa pride nek gost in reče:
»Poplava bo.« Ob teh besedah sem se
spomnil, da sem v Zireh svoj čas videl
v neki trgovini raziglednico, ksikšne so
Ziri ob poplavi.
Ura se je hitro pomikala proti noči,
a je še vedno lilo, tako da je prišla voda
že do praga gostilne. Ko sem pomislil
na vrnitev, so mi navzoči zagotovili,
da pri Selu ne bomo mogli dalje, ker je
cesta poplavljena. Prenočil sem pri bivšem
tovarišu iz prve svetovne vojne, ki
sem bil z njim skupaj do zloma Avstroogrske.
Doma je bil iz Nove vasi (Franc
Primožič, po domače Brckov).
Naslednjega dne me je voznik E>eljal
proti Go.renji vasi. Takrat sem videl,
kakšno razdejanje je naredila narasla
Sora. Cesta na Selu je bila razdrta, da
sva komaj prišla skozi. Jez, ki na Fužini
zagrajuje Soro za elektrarno, je bil
do polovice porušen. Voda je odnesla
vse mostove od Zirov do Škofje Loke,
razen betonskega na Trebiji, odnesla
pa je tudi vse jezove, pustila je le pol
jeziu fužinske elektrarne. Takrat sem
iponuslU, da me je usoda opomnila, kaj
lahko vse doživim, če se naselim v Poljanski
dolini. Ker sem videl žirovsko
kotlino v vodi, sem se takoj odločil, da
si izberem za sedež Gorenjo vas.
Dne 14. septembra 1925 sem za stalno
prišel v Gorenjo vas in pričel z delom.
Ker sem bil mestni otrok-Ljubljančan,
ki je poznal deželo samo z lepe strani,
sem kaj hitro okusil, kako težko je
»orati ledino«. Toda napori me niso mogli
prestrašiti. Bil sem vseskozi zdrav,
zelo krepak in mlad — nisem še dopolnil
25 let — ter vnet orodni telovadec.
od povodnjl razdejana hlSa sekimega kovača Krmelja v Hotovljl
266
bil sem tako rekoč neuničljiv. Z brezkomiJTomisno
upiomostjo sem premagal
vse ovire in napore.
V nedeljo 7. novembra smo nameravali
člani Sokola narediti popoldne peš
izlet v Luičine. Ponoči je vso noč zelo
deževalo in Sora je tako narasla, da je
v nedeljo zjutraj tekla okoli bivše Kalarjeve
žage v Gorenji vasi. Ker je bila
ipo dežju lepa nedelja in zrak izredno
čist, s;mo res uživali na tem izletu. Ob
pogledu na Soro in zaradi doživetja v
juniju 1925 sem slutil, da bom še marsikaj
doživel v dolini. Moje slutnje so
se kaj kmalu uresničile.
Dne 27. 9. 1926 me je nekako ob 5. uri
zjutraj zbudil zvonec. Prosili so me, naj
grem v Kladje, kjer je neka žena na
tem, da izlnrvavi. Ker sem bil prepričan,
da gre za splav, sem se takoj napravil,
vzel porodni kovček, prišlecu pa sem
velel naipreči voz. Zunaj je med tem zelo
deževalo. Voznik me je v velikem nalivu
pripeljal do betonskega mostu na
Trebiji, voz pa zapeljal pod kozolec, da
ne bi med povratkom sedela v luži. Ko
sem šel čez most, sem videl, da je Sora
že zelo narasla, je pa manjkalo piribližno
še en meter do vrha obeh obokov. V
nalivu sem šel v hrib do bolnice, izvršil
potrebno operacijo. Nato sem se ves
'premočen podal nazaj do mostu. Ko sem
hotel čez most, sem videl, da je Sora
med tem tako narasla, bilo je nekako
oboli osme zjutraj, da sem bredel po
mostu do sredine meč.
Domov sem se vrnil brez nezgode,
lahko pa bi bilo drugače, ker je še vedno
zelo lilo. Kot sem čez nekaj dni zvedel
v Zireh, se je vse pričelo s tem, da
je ipribližno ob polnoči na leptem treščilo
v Stari vasi v Homčevo hišo, ki je pogorela,
potem pa je neprenehoma lilo
dalje. Najvišja je bila veda nekako ob
14. uri, ko je pretrgalo na Fužini že
imenovani jez. Voda je bila tako visoka,
da je bila vsa ravnina okoli Gorenje vasi
do obronkov eno samo veliko jezero.
Voda je že tekla okoli Sokolskega doma
(sedaj dom TVD Partizan) v Gorenji vasi.
Najhuje je bUo, da so se vsi kanali
zamašili in se je zemlja trgala v velikih
plazovih. Cesta proti Zirem je na treh
mestih po dolgem zdrsela v globino, cesto
v Sovodenj pa je od trebijskega
mostu do Fužin do hriba odplavilo. Povsod
so bili neprehodni zemeljski plazovi.
Na Selu je cesto zasul zemeljski
plaz, ki je prinesel celo gozdno parcelo
z bukvami vred in ipokril Brezarjevo
hišo z gosipodarskim poslopjem vred. Na
mnogih krajih so bili na cesti veliki zemeljski
plazovi, posebno velik je bil
plaz v Srednji vasi, ki je onemogočal
vsEik promet. V Gorenji vasi je zamašilo
tako imenovano Babnikovo grapo, da je
potem naneslo več metrov na visoko
zemlje in kamenja. Pri Ferbarju v Gorenji
vasi, kjer sem stanoval, gospodarja
ni bilo doma, bil sem edini moški, ki
je lahko reševal. Pod hišo jet bil na srečo
zelo širok kanal, ki je zajemal vodo
iz grape in iz studenca, ki je pritekal
po debelejši cevi iz rezervoarja. Pod
cevjo je bila železna mreža, skozi katero
se je voda odtekala v kanal. Vode je
bilo toliko, da je studenec, ki je bil poleti
in pozimi enako stalen, tako narasel,
da je odtočna cev več dni komaj požirala
vodo iz rezervoarja. Ko pa se je zaradi
usada v hribu nad studencem mreža
zamašila, se je vsa obilna voda kopičila
z blatom vred okoli rezervoarja.
Voda je kar naprej naraščala in skozi
vrata drla v prostor, kjer je pek imel
pekarno in mesil kruh. Prav malo časa
pred tem so pri hiši prezidavah in razdelili
velik prostor v dva prostora. V
drugem ip(rostoru je bila pravkar adaptirana
moja ordinacija. V pekarni se je
voda hitro dvigala in bal sem se, da
prebije še ne popolnoma suhi zid. Na
srečo sem imel pri roki težak železen
drog, da sem z njim predrl tenak zid
in naredil tako izdaten odtok za vodo.
Pozno v noč smo z velikimi lonci odstranjevali
vodo, medtem se mi je pa
posrečilo, da sem očistil mrežo pod studencem,
sicer bi voda napojila sveži zid
in povzročila veliko škodo v moji hišni
lekarni. Ponoči so skozi kanal bobnele
skale, ki jih je prinesel plaz. Ker je obstajala
nevarnost, da se utrga plaz tudi
nad hišo, sem za vsak primer spravil
vse instrumente v kovček, da rešim
vsaj to.
Ta dan zaradi silovitega naliva ni prišel
k meni noben bolnik. Kljub nalivu
267
Del razdejanega Fortunovega mlina v Hotovlji
sem opazoval s Tabora, kako voda naraSča
in trga vse, kar bi jo oviralo pri
njenem teku. Videl sem, kako narašča
pri že omenjeni Kalarjevi žagi, ob kateri
so bili trije veliki skladi desk. Narasla
voda je vsakega od teh skladov
dvignila in odnesla v glavni tok do tja,
kjer sel Drebovščica izteka v Soro (tako
imenovaini Zajčji brod). Tam se je vsak
od skladov razsul. Ko ni bilo več desk,
je ostala samo še žaga. Ko se je voda
še dvignila do strehe, se je žaga stresla
in jo je vodni tok odnesel do Zajčjega
broda, kjer se je sesaila in izginUa v
valovih. Pri Strojarju v Gorenji vasi je
prišla voda do strehe, enako tudi pri
gasilskem domu. Mositarjevega Franceta,
'ki je imel svojo delavnico tik ob mostu,
so vojaki reševali skozi streho, da
ne bi utonU v hiši, v kateri se je voda
hitro dvigala. Ravno kak dan prej je
namreč prišla četa graničarjev, ki ss je
imela porazdeliti ob meji od Mrzlega
vrha do Bohinjske Bistrice. Ti graničarji
so požrtvovalno pomagali, kjer je bilo
potrebno. Kakor so mi graničarji pripovedovali,
so kak teden pred prihodom v
Gorenjo vas reševali ob strahovito naraslem
Vardarju, ki je napravil še hujšo
poplavo kot Sora.
V Poljanah se je razlila Sora v široko
jezero, ter je pri hiši trgovca Dolinarja
prišla skoraj do prvega nadstropja ter
preplavila trgovino. Na srečo je bila hiša
solidno zgrajena, gradil jo je nekaj
let prej inž. Kasal, ki je zgradil tudi betonski
most na Trebiji. V Todražu je
odneslo Kovaču mlin in žago in je bilo
na tem mestu videti le še razmetano
kamenje in mlinske kamne, ki jih voda
ni mogla odplaviti. Tudi Dolenja Dobrava
je bila zelo prizadeta, saj sem s Tabora
videl, kako so se ljudje reševali na
strehe, boječ se za svoje življenje in v
strahu, da bo odneslo hiše. Hotoveljščica
je razdirala po mlinih in žagah v Hotovlji.
Slika pa nazorno kaže, kako je
zdelalo kovačijo sekimega kovača Krmelja
in Fortunov mlin. Kovaču Krme-
Iju je pod hišo odnesla cesto in je usad
odtrgal celo stran hiše, da se je videlo
od zunaj v hišo. Pri Mostarju v Hobovšah
si je Hobovščica utrla strugo kar
Skozi sredo hiše.
Na Selu pri Zireh je pritok Sore, v
kateri se v sušnem poletju ne bi mogel
268
odžejati, odnesel kar štiri hiše, med njimi
tudi KafuTjevo gostilno. Ostal pa je
razen betonskega mostu na Trebi j i samo
še most na Hotavljah in most v
Srednji vasi, o katerem bo še govora.
Na Hotavljah je odneslo most v juniju
1925 in je taikrat župan Uršič skupaj
s sosedi, ki so imeli svojo zemljo tudi
na desnem bregu Sore, zgradil tako visok
most, da ga tudi taiko narasla Sora
ni mogla odnesti. Sreča, da je ostal ta
most, sicer ne bi bilo mogoče od Trebije
pa do Srednje vasi priti čez Soro.
Ce sem hotel v Zirovski vrh aLi v Lučine,
sem moral pešačiti do Hotavelj.
Kmalu po tej nesreči sem šel reševat v
Zirovski vrh ženo, ki ni mogla roditi.
Kazalo ni drugega, kot da jo, kakor bo
pač šlo, spraivim čimprej v bolnico, kjer
bi ji morda z operacijo rešili življenje.
Pa kako? Kolovoz, ki vodi v Zirovski
vrh, je bil tako razrit, da smo potem,
ko smo ji postlali na vozu, po razritem
kolovozu, kjer so bUe kotanje globoke
do enega metra, štirje tako rekoč prenašali
voz čez te kotanje. Voz sem
spremljal do hotoveljskega mostu, nato
pa so jo čez Lučine in Polhov Gradec
prepeljali v Ljubljano, kjer je bUa operirana.
Od leta 1925 do 1936 sem se vsak torek
in petek vozil v Ziri, kjer sem ordiniral
v občinski hiši. Ob nujnih primerih
1» tudi ob drugih dneh.
Dne 28. 9. 1926, dan po silni poplavi,
je bil torek, pa so mi zagotovili, da na
noben način ne bom mogel priti v Ziri.
To je bil edini dan v enajstih letih, ko
nisem prišel v Ziri. Dne 1. oktobra (y
ipetek) pa sem spet ordiniral v Zireh.
Soveda sem moral precejšen kos poV,
ipešačiti, večkrat gazeč blato in pri Maharjevi
grapi, kjer je bil najbolj strm
usad, sem si moral pomagati z lestvijo,
ki jo je verjetno s hriba nekdo prinesel.
Enako sem moral ptešačiti tudi v Oselico,
Sovodenj itd. Kot sem že omenil,
so bile po dolini vse njive dobesedno
zasute s kamenjem. Ljudje so bili obupani,
a so se spet lotili dela, da odstranijo
vse, kar je nanesla Sora. Pri tem
je ljudem prav izdatno i>omagal Rdeči
križ Slovenije, zato simo leta 1927 imeli
ustanovni občni zbor krajevne organizacije
RK Gorenja vas, ki je vsa desetletja
delovala in deluje še danes z
izjemo med okupacijo, ko je okupator
ukinil vse množične organizacije.
Pozabil sem po vrstnem redu še en
primer visoke razdiralne Sore. Bilo je
neke nedelje sredi julija 1926, ko je imel
biti na Zaki pri Bledu žuipni zlet gorenjske
sokolske župe Kranj. Tudi članstvo
sokolskeiga društva Gorenja vas-
Poljane se je pripravilo za ta nastop. Ko
smo se zjutraj z vozom peljali proti
Skofji Loki, je bilo oblačno in je rosilo.
Iz Škofje Loke smo se z vlakom pripeljali
na Bled, kjer je že precej močno
deževalo. Ni kazalo, da bi dež ponehal,
zato je bil .popoldanski nastop odpovedan.
Društva so se razhajala. Tudi mi
smo se odpeljali z vl£ikom v Skofjo Loko
in dali napreči voz ter se v dežju
odpeljali proti Gorenji vasi. Nekako
med Skofjo Loko in Poljanami smo opazili,
kako plava po narasli Seri lesov je
mostu. Kmalu nato smo izvedeli, da je
voda odnesla most v Srednji vasi, ki jo
veže z Žabjo vasjo. Podjetni in uporni
Srednjevaščani so se takoj lotili dela in
zgradili tako visok nov most, da je kljuboval
veliki poplavi v septembru istega
leta. Ce bi voda vzela še ta most, ne bi
mogli Poljanci ne v Vinharje, ne na
Bukov ali Kovski vrh. Leta 1945 so i>artizani
v okupatorjevi ofenzivi zažgali ta
most, zgorela pa je samo ena stoga.
Pred nekaj leti so ta most, ki je imel
Hiša pri Homcu na Dolenji Dobravi
po povodnji
269
Voda je odnesla pol hiše gostilne Bogataj (Pri mostarju) v Hobovšah
edini še streho (do poplave leta 1925 so
jo imeli skoraj vsi mostovi v Poljanski
dolini) izdatno popravili in mu zbetonirali
stoge ter napravili pločevinasto
streho.
Naj omenim v zvezi s poplavo v septemibiru
1926, da sem imel pri Fortunovem
mlinu v Sestranski vasi, ki so jo
s Trato vred po drugi svetovni vojni
pripojili h Gorenji vasi, privezan čoln,
s katerega sem pred poplavo 1926 z
užitkO'm občudoval v globini treh do štirih
metrov četvero sulcev, ki so zelo
zapeljevali ribiške tatove. Ko je odneslo
Fortunov jez, je voda odtrgala tudi del
mlina in z njim moj čoln. Ta čoln je
odneslo do Predmosta pri Poljanah in ga
postavilo pokonci v naplavljenem. kamenju.
V bližini stanujoči Bognarjev Miha
ga je izkopal in pri odnesenem poljaniskem
mostai, prek katerega so hodili
ljudje iz Predmosta, Hotovlje in Vinhairjev,
naredil brod in za malo odškodnino,
dokler niso naredili zasilnega mostu,
prevažal ljudi prek Sore.
Poleg opisanih poplav je Sora še večkrat
prestopila bregove in mi delala težave.
Talko se mi je zgodilo v jeseni
1936, da je Sora pri prvi hiši na Selu, pri
Pintarju ob nalivu prestopila bregova in
sem z avtom, ki je bil na srečo zelo visoko
od tal, kakih 50 metrov daleč vozil
po najmanj eno ped visoki vodi.
V jeseni 1953, ko sem maral nadomestovati
žirovskega zdravnika, je tudi zelo
lilo in mi je dobri znanec dejal: »Ne
vem, če boš prišel danes srečno domov,
ker voda izredno hitro narašča.« Mož se
ni zmotil in sem takrat zašel v zelo kritičen
položaj. Ze na Selu sem imel težave,
ko mi je voda ipritekala pri vratih
v avto. Pri Gladkovi bajti na Fužinah
me je presenetil zemeljski plaz, ki je
nanesel na cesto korenine in grmovje.
Blato mi je že priteloilo v avto, ko sem
odprl vrata in pogledal, kako bi se rešil,
ker je gmota plazu naraščala in je grozilo,
da me plaz porine po strmem bregu
v Soro. Imel sem srečo: gospodar in
gospKxiinja sta bila doma in smo vsi trije
z rovnicami in lopatami uspeli odstraniti
korenitie, v katere so se zapletla
ikolesa, skozi plaz pa nam je, seveda z
velikim naixxrom uispelo poriniti voz dalje,
da sem prišel z njim na cesto in ves
270
blaten in z blatom v avtu srečno prispel
domov.
Poslej je bila samo še enkrat Sora
tako visoka, da je razdirala, bilo je to
v jeseni 1962, ko je tako narasla, da je
odtrgala polovico brvi' ob zdravstveni
postaji v Gorenji vasi. Ob podporno
bruino na sredi brvi je voda nanesla toliko
korenin, da ga je močno narasla
Sora prepognila in deloma odnesla
20 cm visoke traverze. Upognila jih je
tako, da je bilo kar neverjetno. Ko so
to brv ipotem popravili, so jo zvišali za
kak meter, tako, da ni pričakovati, da
bi Sora še kdaj tako narasla, da bi jo
mogla odnesti.
Kar se tiče mostov, naj še priE>amnim,
da je imel streho do leta 1952 še en
most, in sicer na Fužini, ki pa se je pod
silno težo snega, ki ga je bilo na strehi
nad dva metra, podrl. Tudi temu dogodku
sem bil priča in le srečnemu naključju
se imam zahvaliti, da sem z voznikom
in konji odnesel zdravo kožo.
Kljuib temu, da je bilo takra-t toliko
snega in simo pričakovali ogromno poplavo,
je sneg hitro skopnel, ne da bi
pKJVizročil poplave.
Dr. Milan GregorčU
271