DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ae sprejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesita 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Dim, za inozemstvo mesečno 15 Dim.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane bese.da Din 1—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev. 54.	Sreda 2. julija 1930.	Leto V.
Krivim prorokom.
Ljubljanski »Jugoslovan« je v soboto, dne 28. junija, silno zarobantil proti nekim: »starim« politikom, ki so pripovedovali okoli, da se bo na letošnji Vidovdan izvršila v sedanjem državnem upravnem stanju velika izprememba. Med drugim pravi ta duhoviti člankar: »Moč jim je bila (namreč strankarjem) odvzeta, da nikdar več ne pridejo do oblasti. Nikdar več! Partizanstva v naši državi je kone::, enkrat za vselej!
Tako je zapisal člankar, ki je napisal le v toliko duhovit članek, da bi izzval o teh stvareh debato in moralno teroriziral javno mnenje. Nas se stvar ne tiče, ali tendenca članka in njegova neiskrenost sta, ki morata zbosti resnega človeka.
Recimo, da so bile politične razmere v državi neznosne. Zakrivile so jih meščanske stranke. Sedanji režim hoče nekaj napraviti, izboljšati. Vse to uvi-devamo, toda nekaj drugega opažamo, kar se dogaja. Iz vseh kolov lezejo na dan elementi, ki niso nikdar imeli ne političnega ne gospodarskega vpliva, ne gotovega programa in zaradi tudi ne zaslombe v javnem življenju. Nikdar niso bili lojalni napram konstruktivnemu delu in ne napram splošnosti, danes pa prav tisti elementi v škodo ozdravljenju vodijo svojo klikarsko politiko, To je nenaraven pojav.
Meščanska politika v državi je bila neumnost, krivična, korupciioni-stična. Vse to je resnica. Brez politike, brez socijalne in gospodarske politike seveda tudi država ni mogoča. V vsaki državi morajo priti do veljave najširši politično-gospodarski interesi. Ti na v razmerah, kjer bi odločevale klike ali tudi le vplivale na razvoj dogodkov, ne morejo priti do veljave.
Konstatirati moramo, da ravno te klike, ki hlinijo vdanost režimu, bolj in bolj izključujejo na primer delavski vpliv iz raznih ustanov. Ni to krivda sedanjega stanja, ampak vpliv onih elementov, ki vodijo klikarsko politiko, ker nimajo programatičnih problemov ter se krivoma sklicujejo na svojo moralno avtoriteto.
Po stanju z dne 6. januarja 1929 imajo vsi stanovi in sloji pravico do sodelovanja in izražanja svojih potreb. Izključevanje enih plasti, ki ga zahtevajo klikarski elementi, je pa hujše kakor najgrše partizanstvo.
Toliko v odgovor »Jugoslovanu«, ki hoče vsem državljanom soliti pamet in jim dajati pouk o vzgoji dobrih državljanov.
Italija izziva Francijo z novimi davki v vojaške svrhe.
Oboroževanje, pretnje in vojna nevarnost.
Francija je porabila ogromne zneske za utrditev meje proti Nemčiji in Italiji. Italija odgovarja na to s tem, da je zvišala prometni davek za poldrugi odstotek. Od dohodkov bo Italija porabila 300 milijonov za vojsko, 100 za mornarico, 80 za zra-koplovstvo, 20 za milico; 200 milijonov pa za gradbe in železnice.
Revolucija v Boliviji.
Zmaga vstašev — president Silosa vjet.
Revolucija v Boliviji v Južni Ameriki je dovršena. Bivši predsednik republike Silos je po porazu hotel pobegnil v inozemstvo, a so ga revolucionarji ujeli. Vladne posle je prevzel šestčlanski odbor.
Kongres francoskih socialistov
Enotnost znova utrjena.
Soglasni sprejem rezolucij na kon-greku v Bordeauxu nam je dokazal, da je edinstvenost francoskih socija-listov zagotovljena ter da se ni treba bati, da bi prišlo med njimi do cepljenja ter da se bodo tudi v bodoče sporazumevali glede raznih taktičnih vprašanj.
Kongres je odobril tudi strankino poročilo soglasno s posebno rezoluci-jo. Poročilo jasno dokazuje svestran-ski napredek stranke. Število članov se je povečalo, kakor tudi število naročnikov na strankino glasilo »Po-poulaire«. Glede volilne taktike je sklenil kongres, da tudi v bodoče o-stane v veljavi rezolucija kongresa iz leta 1927, s katero se prepušča krajevnim organizacijam, da odločajo glede podpiranja kandidatov levice, ki se nahajajo v boju s predstavniki reakcije.
Delovanje parlamentarne frakcije je urejeno s sprejemom posebne resolucije: ona ima tudi v bodoče pravico, predlagati kandidata za pred* sendika parlamenta ter za druge parlamentarne funkcije. Ako bi v teh vprašanjih prišlo do nesoglasja, se mora sklicati strankino vodstvo, ki naj sklepa o postopanju parlamentarne frakcije.
Tretja resolucija obravnava agrarno vprašanje. Z njo se zahteva eks-propriacija veleposesti. Z ozirom na socijalne in ekonomske prilike Francoske zahteva resolucija za malega in srednjega zemljiškega posestnika zaščito, ker gre tu za ljudi, ki sami obdelujejo zemljo.
Četrta resolucija govori o svobodi organizovanja ter zahteva koalicijsko pravico za vse državljane brez razlike.
V	novo strankino vodstvo so izvoljeni vsi sedanji voditelji francoskega socijalističnega gibanja, kakor: Pol For, Leon Blum, Brake, Žirom-ski, Grumbah, Renodel, Komper-Morel itd.
Za kakteristiko sedanjih političnih razmer v Franciji je jako pomembno to, da je ves meščanski tisk silno iznenaden nad potekom kongresa in tega tudi ne taji.. Vse stranke izražajo to začudenje, ker je s tem, da je stranka ostala enotna in da neprestano napreduje, večkrat očividno, da bodo vse meščanske stranke pri vseh vprašanjih morale računati z ojačeno socijalistično stranko.
Trajne tezkote
Nemškim kapitalistom je sedanja
V	Nemčiji je najprej odstopil finančni minister Moldenhauer, ker ga je pri proračunu pustila njegova nemška ljudska stranka na cedilu. Po naporih je pridobil kancler Briininig demokrata dr. Dietricha, da je prevzel finančno ministrstvo. Sedaj pa je nastala nova kriza. Član nemške ljudske stranke in zunanji minister dr. Curtius je izjavil, da bo glasoval za
nemške vlade.
vlada še .premalo kapitalistična.
proračun. Njegova frakcija pa zahteva zaradi tega zopet njegov odstop. Dr. Curtius se je zahtevi uprl ter izjavil, da odloži poslanski mandat, ostane pa minister, ker se vlada ni obvezala z ničemer proti frakcijam. Vlado podpirajo samo še konservativci in centrum. Vendar temutno še ni pričakovati vladne krize, ker vlada še lahko pokupi manjše stranke,
V borbi za mir!
Izjava angleškega delavskega ministra Hendersona.
lienderson je govoril pred delegati sveta lige narodov in prav jasno poudaril, da se mora skleniti splošna razorožitvena pogodba za omejitev vsakovrstnega oboroževanja, ker se lahko sklene. Pred enajstimi leti se je obljubilo nemškemu narodu, da bo sledila njega razorožitvi, razorožitev ostalih držav. Čas je ugoden, da izpolnimo vsaj del obljube. Mi (angleška delavska vlada) smo odločeni s potrpežljivostjo sicer, toda vztrajno voditi še dalje to poli t i k o.
Pred kitajsko mirovno konferenco.
Kitajci se bodo pomirili.
Krvave orgije meščanske vojne na Kitajskem, v katerih je kitajski narod davil sam sebe in povzročal ogromno bedo, anarhijo*, roparstvo, se bliža koncu. Meščanska revolucija in samopašnost generalov zaradi popolne izčrpanosti ne more nikamor več. Japonski viri namreč poročajo, d!a je mukdenski poveljnik severnih čet predlagal Čangkajšeku, predsedniku nacionalistične vlade, da naj preneha vojskovanje ter se skliče v Mukden kitajska mirovna konferenca. Poročilo uradno še ni potrjeno, vendar je jako verjetno, da je šovinistična kitajska gospoda obupala nad porazom tega ali onega generala. 2e doslej je postalo žrtev klanja milijone Kitajcev, morda več kot v celi svetovni vojni.
Novi statut male antante.
Štatut bo predložen Društvu narodov.
Na konferenci Male antante v Štrbske Plešo so gospodje zunanji ministri sklenili pravila za zvezo držav, ki jo imenujemo Mala antanta (Čehoslovaška, Jugoslavija in Rumu-nija). Štatut nima političnih določb. Obstoji iz petih točk, ki samo konsta-tirajo zvezo in v tem zmislu sodelovanje.
Prva točka ugotavlja, da je štatut pogodbena potrditev dosedanjega, iz prakse nastalega postopanja.
Druga točka določa predsedstvo sveta treh zunanjih ministrov, ki pripada vsako leto drugemu zunarfjemu ministru. Predsednik je pooblaščenec sveta trojice.
Tretja točka določa, da se mora vršiti vsako leto redna konferenca, če ni nujnih zadev za izredno. Konferenca se vrši tudi, če je en minister zadržan. Konference se udeleži zastopnik v zmislu posebnega dogovora.
Četrta točka štatuta omenja, da se bo Mala antanta udeleževala vseh mednarodnih zadev ter da trije člani ne bodo pošiljali delegacij posamezno. Poslovodeči predsednik je upravičen pošiljati zvezne delegate Male antante.
Peta točka določa, da se mora štatut predložiti Društvu narodov.
Nacionalizem in inter-nacionalizem.
V	londonskem listu »Review of Reviews« je priobčil znani izgnani italijanski voditelj katoliške ljudske stranke Don Lugi Sturzo članek, v katerem dokazuje, da zmaguje danes internacijonalizem.
Mnogi, pravi Sturzo, zavračajo značenje »internacijonalen« (mednaroden), ker pomeni od leta 1864 mednarodno zvezo delavskega razreda in ker pomenijo prva, druga in tretja internacionala protimeščanske organizacije, tretja je celo komunistična. Proti tem internacijonalam so vedno edini konservativni interesi, nacionalistična in antisemitska gibanja pa tudi liberalne meščanske stranke. Nasprotno pa smatra naci-jonalizem slabost narodov, ki narodom škoduje.
Ni pa tu pomoči; internacijonalizem je postal realnost. Narodi, ki je vladajo kmetiški posestniki in vojaške oligarhije, se kljub vsemu trudijo, da se združijo v veliko politično socijalno telo. Pojem narod ni tako trden, kakor nekateri vobče menijo; danes že ima v sebi dinamične elemente in se razteza preko tradicij, kulture in verstva po praktičnih potrebah ter ustvarja nove elemente in razdira stare, da nastajajo iz njega nove socijalne in politične strukture, ki so mu potrebne.
»Narod« prihaja danes bolj in bolj v stike z narodi zunaj svojega območja, noben narod ne more trditi, da se bo razvijal in živel sam iz sebe, ker je socijalnopolitično navezan na široko okolico. Njegovi interesi so spojen z drugimi narodi daleč preko mej njegove kulture in gospodarstva. Društvo narodov, mednarodna konferenca dela, mednarodne konference so izraz intemacijonalizma, ki, če bi ga ne bilo, bi bil moral z ozirom na napredek nastopiti, pospeševati in urejevati interese ožje ali širše družbe, ne da bi oviral kutlurni napredek posameznih narodov.
Razvoj kaže, da gremo v dobo in-ternacijonalizma, ki naj ima slej, če danes še nima tega namena, regulirati socijalnopolitične razmere v človeški družbi. Razvoj, napredek zahteva, da se mednarodnost, ki jo je predvsem povdaril delavski razred, danes tako mogočno uveljavlja, ter daje s tem zgodovina delavskemu razredu prav.
Novi plemenski nemiri v Indiji.
Sabotaža angleških zakonov se nadaljuje.
Nemiri, ki jih je povzročil nacijo-nalistični prerok Gandhi, so domala ponehali. Nikakor pa ni to znak, da je Indija definitivno pomirjena. Agitacija za sabotažo angleških zakonov se je sedaj pričela med posameznimi plemeni, kar utegne biti večjega pomena, kakor Gandhijeva akcija.
Švica je prepovedala uradnikom tuje rede
Švicarska narodna skupščina je z veliko večino prepovedala kan-tonskim oblastem, švicarskim diplomatom kakor tudi vojakom sprejemati odlikovanja tujih držav. Kdor bi tuje odlikovanje sprejel, bo odpuščen iz službe. Švicarska narodna skupščina smatra, kakor je razumeti, tuja odlikovanja za nekako — podkupnino ali vsaj nagrado za usluge.
Nace Mihevc 60 letnik
V	nedeljo, dne 29. m. m. je minulo 60 let, odkar je zagledal luč sveta na Vrhniki nad Ljubljano Nace Mihevc. Tako pravijo krstne bukve in pa njegovi dokumenti, katerim bi človek skoro ne veroval, ker Nace je še vedno plavolas deček, ki se nekaj domišlja, da je najlepši v fari. Le če ga pogledaš prav od blizu, opaziš, da so mu plavi lasje že bogato pomešani z belimi.
A nič zato! Nace je doma na Vrhniki. To že mnogo pove. Zapustil pa je še mlad Vrhniko in jo mahnil v Ljubljano, kjer še danes prebiva tam nekje na Dunajski cesti.
' Nacetovo življenje ni bilo mirno. Zdi se ti, če govoriš z njim, da je pravi aristokrat srednjeveškega kova; govori malo, pogleda te in če se mu zdi primerno, ti odgovori, če ne pa molči, ali te pa zavrne s pikro ali hudomušno primero iz prozaičnega življenja. Ne smete pa misliti, da je Nace hudoben človek, ne, ne; samo meni je nekoč obljubil pomarančo, pa mi je še danes ni prinesel. To je edini greh njegov. Drugače pa je kavalir.
Nace je imel v resnici burno življenje. V Ljubljani se je izučil kleparstva ter potem služboval pri raznih podjetjih, dokler ni prišel k železnici. Služba pri železnici ni bila zanj; ker se je udejstvoval v organizaciji, zato je okoli leta 1912 prevzel drugo tajniško mesto v kovinarski organizaciji v Primorju (Trstu). Med vojno je služil kakor mi vsi v vojski. Pride-Ijen je bil železnici. Po vojni se je pa naselil zopet v Ljubljani, kjer je predvsem pričel delati v strokovni organizaciji. Nekaj časa je bil tudi v ljubljanskem občinskem svetu. Pozneje je dobil Nace montersko službo v ljubljanski mestni plinarni.
Nace Mihevc je prava vrhniška korenina. Vrhniških svojstev tudi v vseh teh letih ni prav nič izgubil. Njegova posebnost je, da ima velik pripovedni dar. Nešteto povestic, bajk, pa tudi gospodarskih poročil je ta mož napisal za naše liste. Preprosto pripovedovanje, preproste slike, lastavke, rožni venec, podtaknjeno pismo, zavist s hinavstvom, socijalna zla, vse to pomešano z naravno filozofijo, z neko nepričakovano preprosto duhovitostjo, so snovi, o katerih Nace še danes rad piše.
Nace ni »moderen pisatelj«, ampak je naraven pripovedovalec, ki se je dvignil do te stopnje le s svojim darom in s svojo samoizobrazbo.
Nace je tudi ljudski govornik. Prvič sem ga slišal leta 1897, ko nam je s prapramom v roki razlagal na volilnem shodu bistvo in zahteve socijalnodemokratične stranke. Mlad je bil še takrat, a se je pozneje v agitaciji jako mnogo udejstvoval.
Eno slabost ima Nace Mihevc. Ta je, da o sebi, o svojem življenju in
trplenju ne govori. Kdor bi hotel o-pisati njegovo burno življenje, dasi je mož navidez flegmatičen, bi ga bil moral zasledovati korak za korakom. Šele potem bi utegnil podati verno sliko o njegovem delu. Dejstvo je, da se je Mihevc udejstvoval v političnem in strokovnem gibanju vedno na vidnih mestih, obenem se je pa
bavil v svojem prostem času s sodelovanjem v delavskem časopisju. Na vseh mestih se je uveljavljal do danes in upamo, da se še bo!
Naše iskrene čestitke k šestdesetemu rojstnemu dnevu!
In še mnogo let vztrajanja v delavskem gibanju Ti želimo!
40 letnica Konzumnega društva
v Mariboru. — Proslava bo združena s praznovanjem mednarodnega zadružnega dne.
Mariborsko delavstvo slavi v soboto, dne 5. t. m. 40 letnico ustanovitve Konzumnega društva za Slovenijo. Ta proslava, ki bo združena s praznovanjem mednarodnega zadružnega dne, je predvsem namenjena ideji delavskega zadružništva, bo pa tudi istočasno oddolžitev tukajšnjega delavstva pijonirjein zadružnega gibanja v Mariboru.
Na proslavo, ki se prične ob 29. uri na vrtu Ljudskega doma (v slučaju slabega vremena pa v gostilniških prostorih), pridejo tudi gostje iz Avstrije, in sicer sta dosedaj najavljena zadrugarja Anton Plohl iz Graza in Rudolf BichI iz Leobna.
Spored:
1. Otvoritev.
2. Pozdrav zunanjih gostov.
3. Slavnostni govori — govorita zadrugarja Močnik Viljem in Grčar Viktor.
4. Koncertne točke (s sodelovanjem delavskih kulturnih društev) in prosta zabava.
Delavke! Delavci! Zadrugarji! Udeležite se tega pomembnega slavja polnoštevilno. Da se v družbi gostov spomnimo težkih in svetlih dni v zadružnem pokretu mariborskega delavstva, kakor tudi delavskega zadrugarstva sploh.
Doma in po svetu.
O,	angleški socijalisti so čisto drugačni. Tako je konstatiral oni teden ljubljanski »Slovenec« v dolgem članku. Z njimi se da govoriti in delati, da je veselje. Toda, nam se zdi, da je »Slovenec« to le zapisal za — agitacijo. Mi vemo, da ima angleška delav. stranka enak, le bolj detajliran program, kakor druge socijalistične stranke. Vemo dalje, da se na angleškem bore proti delavski stranki zlasti konzervativci in veleposestniki, kakor povsod drugod. Dalje vemo, da angleška delavska stranka ni nasedla akciji proti preganjanju kristjanov v Rusiji, o katerem trdi sedaj katoliško časopisje, da je to akcijo organiziralo prostozidarstvo. Končno spominjamo še na spor na otoku Malti v Sredozemskem morju, ki je imel samoupravo, pa je katoliško duhovništvo nahujskalo narod proti državni upravi. In ko je guverner zahteval zgolj, da se duhovščina ne vmešava v politiko, je Vatikan zahtevo odklonil proti načelu, cerkev je nepoli-litčna. Nato je bila ustava do nadaljnjega suspendirana. Iz vsega tega je razvidno, da delavska vlada ne stoji v nič boljšem razmerju z vatikansko politiko, kakor druge socijalistične stranke. Najbolj se pa protivi angleška delavska vlada — razkrajajoči politiki vseh cerkva.
Vrhovni zakonodajni svet. V sekcijo za revizijo socijalne zakonodaje in narodnega zdravja so bili izvoljeni: Kosta Timotejevič, dr. Slavko Miletič, dr. Hamdija Karamehmedovič,
dr. Andr. Gosar in dr. Albert Kramar.
Prvi ljubljanski slovenski župan Peter Graselli je obhajal v soboto 90. obletnico svojega rojstva. Za ljubljanskega župana je bil izvoljen 1883.
Statistika prometnega osobja. Pod prometno ministrstvo spadajo generalna direkcija železnic v Beogradu, železniške direkcije v Zagrebu, Beogradu, Ljubljani, Sarajevu in Subotici ter uprava pomorskega in rečnega prometa. Prometno ministrstvo ima 36 uradnikov in uslužbencev, železniške direkcije z generalno direkcijo vred 75.014, rečna plovid-ba 2318, direkcija pomorskega prometa v Splitu 481, uprava pomorstva in rečnega prometa 402, skupaj 78.251. Od teh je zvaničnikov z ljudsko šolo 17.274, uradnikov I. kategorije s fakultetno izobrazbo 777, uradnikov II. in III. kategorije z maturo odnosno 4 razredi srednje šole 5728, služiteljev 2750 in nereguliranega osobja 46.783.
Med Zagrebom in Bratislavo namerava češka zračna prometna družba uvesti stalni zračni promet.
$
Umor italijanskega častnika v Albaniji. Italijanski častnik Jože Chie-sti je služil v Albaniji kot vojaški inštruktor. V četrtek se je vozil z motorjem proti Skadru. Na poti je bil ustreljen iz zasede. Ustrelil ga je musliman, ki je po umoru zbežal čez mejo. Albanske oblasti in kralj Zogu j so izrekle Italiji sožalje in obžalovale
dogodek. Truplo Chieste prepeljejo v Italijo.	v	v
Madžarski legitimisti so smešni.
Grof Appony je rekel v nedeljo na zborovanju legitimistov, da bo madžarski narod izbiral kralja. Gre za to, ali kraljevino ali republiko. Republike pa madžarski narod itak ne mara. — Grof Appony najbrže ni čul parlamentarnih govorov v Budimpešti in tudi ne govorov na ljudskih shodih. Kaj takega more trditi samo zakrknjen fevdalni legitimist.
Časnikarji bodo nazadnje krivi... Na Madžarskem so že pred več meseci odkrili silne korupcije y vojni upravi. Bilo je že silno veliko častnikov aretiranih, pa tudi civilnih oseb ni malo, zlasti so to dobavitelji raznega materijala. Pred kratkim je bil celo načelnik nekega oddelka v ministrstvu aretiran ter njegov zet arhitekt Halasy, ki je obdolžen, da je prvega podkupil pri neki gradbi. Ha-lasy je bil te dni izpuščen in ker so mnogi listi o tem pisali, je sedaj državni pravdnik dvignil obtožbo proti časnikarjem šestdesetih listov, ker so več poročali kot jim je bilo uradno dovoljeno. Na ta način zgleda tako, da bodo nemara morali nazadnje časnikarji sesti na zatožno klop mesto korupcijonistov ter ponever-jevalcev.
Orožna industrija v premaganih državah več ne cvete. V orožnili in municijsklh tovarnah Steyr v Avstriji, je produkcija v povojni dobi silno padla, kar se zrcali tudi iz letošnje bilance tega podjetja. Akcijskega kapitala je imelo 15,120.000 šilingov rezervnega fonda 5,040.000, prometnega fonda 5,040.000 šilingov, skupaj torej 25 milijonov 200.000 šilingov. Ob zaključku bilance je preostalo še 1.512.000 aktiv. Izguba zadnjega poslovnega leta znaša torej 23'Vt milijonov šilingov. Tudi preustroj podjetja na izdelavo raznih prometnih sredstev sc radi prevelike konkurence ni posebno obnesel. Izdelovale so se največ lovske puške in lovsko strelivo, medtem ko je Steyr do prevrata zalagal z vojaškim orožjem ves bližnji vzhod.
Zalogo heimvvehrskega orožja so
odkrili na Dunaju v zabavišču Weigl, kjer so imeli Heimwehrovci svoje sestanke. Gre za 39 vojaških pušk z bajoneti.
Proračunski eksperimenti v Nemčiji. V
Nemčiji imajo zopet enkrat novega državnega ministra za finance. To je Dietrich, ki je bil dosedaj notranji minister. Dietrich ima nov načrt uravnovesenja nemškega državnega proračuna. Med drugim hoče dobiti sledeče nove vire: Nameščenci (privatni) s stalno letno plačo 8400 mark in več, nadalje vsi oni državni, deželni in občinski uradniki, ki imajo 2000 mark letne plače, bi naj žrtvovali 2 V« % za državo. Nadalje bi se povišala užitnina na pijače. Povišanje prispevka za brezposelne. Obdavčenje samcev z 10% od dohodninskega davka. Znižanje izdatkov za 130 milijonov mark. Toda to so vse več ali manj samo eksperimenti, s katerimi ne bo gospodarska kriza za trajno odpravljena in ni izključeno, da se bodo morali zmagovalci v kratkem zopet baviti z novo ureditvijo plačevanja vojnih reparacij, kajti če Nemčija že letos nikamor ne more, ko ima plačati komaj nekaj nad 700 milijonov mark, kako bo šele prihodnje leto. ko bo imela več kot trikrat toliko plačati. Industrijci zahtevajo znižanje plač ter socijaluih dajatev, med
Tone Maček:	4
Ženin iz Amerike.
Tilka ga je osupljena pogledala, potem pa se zasmejala:
»Nagajivec. Dražiti me hočeš? Take šale ...«
A on je napravil še bolj resen obraz. Prepričevalno ji je začel razlagati, da je tako sklenil, ker smatra to za potrebno, v interesu njune ljubezni, za katero naj tudi ona doprinese žrtev kratke ločitve.
»Vsaj dve leti, v najslabšem slučaju tri, potem pa se vrnem in prinesem toliko, da si ustanoviva čeden dom.«
Boječe in polna dvomov ^je vprašala:
»Ali res misliš iti? Kedaj pa že?«
»Sklenjena stvar. Že prihodnji teden, Nas gre več: Bobekov iz Šmart-na, tisti črni Žagar iz Letuša, s katerim sva govorila zadnjo nedeljo pri Štefanu, dva iz naše tovarne in menda še kdo drugi. Večina imajo v Ameriki sorodnike in so mi obljubili, da se bodo tudi zame zavzeli.«
Tilka je sklonila glavo. Za srce jo je nekaj prijemalo, v grlu jo je dušilo. Ni si upala dalje ugovarjati. Če sta
sojena drug za drugega, se bo njuna združitev na vsak način izvršila, čeprav se morata sedaj ločiti. Ali vendar, kako težko ji je bilo, kakor da se poslavlja za vedno. In čemu? Njej ni prav nič treba bele zidane hiše, ne živine v hlevu, ne velikega posestva, samo da ima njega. Vendar je ni tihem občudovala njegovo podjetnost in vztrajnost. Ljubila ga je, zato mu je popolnoma zaupala in vanj verovala.
Podrobno ji je razgrinjal in pojasnjeval svoje načrte. Določil je že v naprej, kaj bo prikupil, kje bo to postavil, kako bo opremil. Računal je z gotovo vsoto, kakor da jo ima že v žepu.
Tilka je izprosila v tovarni par dni dopusta. Tonetu je bila morala vse potrebno pripraviti za pot: oprati in pozašiti perilo, očistiti obleko. Zadnje dni je Tone kar vse svoje stvari prenese! od Mejovškovih k Zagajevim. Čemu bi skrival? Saj je vsa okolica vedela, da hodi s Tilko. Nihče se ni nad tem spodtikal. Kadar je bila Tilka sama, so se ji solze utrinjale v očeh in polzele po licu na delo, ki ga je držala v roki. Tonetova prisotnost pa ji je vedno razjasnila obraz. Znal je tako prepriče-
valno govoriti in v najlepših barvah slikati njuno bodočnost, da jo je bilo potem vedno sram svojega malodušja.
Nazadnje je prišel dan ločitve Vse potrebno je bilo že poskrbljeno' stvari lepo čiste in zložene v nov kovček, potni list v žepu in paro-brodni vozni listek spravljen skrbno v žepni beležnici. Zbirali so se pri »Štefanu« blizu postaje. Zunaj je bi) mračen jesenski dan, v zakajeni gostilniški sobi je pa vrvelo kakor ob semnju. Izseljence so spremili na postajo poleg svojcev še mnogi prijatelji, in tu so praznovali zadnjo od-hodnico s »šentjanževcem«. Moški so bili vsi dobre volje, ali vsaj delali so se, kakor da so. Ženske so sedele tihe, z rdečimi očmi in robci v rokah. Nekateri so imeli tudi otroke seboj. Ti so se brezskrbno podili po sobi ali moledovali za žemlje in — pijačo. In očetje so jim dajali vse kar so hoteli imeti. Toneta so s hrupom pozdravili:
»Za liter šentjanževca boš pa že dal, čeprav si skop. Vsak mora dati!«
»Tilka na, pojdi pit! Pa nikar se ne kisaj, saj ne gremo v vojsko!«
Črni Žagar se je razkoračil sredi sobe in hripav zapel:
Gremo v Ameriko, kjer se zaslužijo srebrni tolarji, vsak dan po sto.
Pod navideznim, razposajenim veseljem je pa glodala skrb, žalost in negotovost. Utapljali so jo v vinu.
»Deset minut imamo še časa! Moramo iti!«
Obrazi so se na mah zresnili. Brižno so začeli pobirati svoje cule in kovčke. Muzikant se je preril naprej skozi vrata in raztegnil svojo harmoniko k poskočni koračnici. V naglici so plačali zapitek in v gručah odšli na kolodvor.
Tilki se je zdelo, kakor da gre za pogrebom. Lastno srečo polaga v grob. Šla je nemo poleg Toneta in ni slišala, kaj ji je pripovedoval. Na peronu so stali v gručah in se tiho pogovarjali. Toliko so si imeli še povedati, a ni hotelo na jezik. Govorili so samo o stvarnostih, kakor da delajo oporoko. Tilka je vprašala s skrbjo: »Nisi kaj pozabil? Imaš denar?« »Vse imam tu. Potni list, denar, vozovnico.«	/
In potipal se je po notranjem žepu suknje, kjer je imel prihranke zadnjih dveh let in malo dedščino po materi, ki mu jo je izplačal brat.
rntm
&
m
m
&
mmmm
*
pa je pranje gotovo!
Avstrijski železniiarji odločni v obrambo svojih pravic.
Proti vladinim nameram železničarje oropali pravic.
Avstrijski parlament se trenutno bavi z osnutkom novele k zakonu o zveznih železnicah. Novela zasleduje v glavnem dvoje: spremembo organizacije železnic samih in potem, in to je glavno, hoče železničarje oropati onih pravic, ki so si jih priborili s težko borbo. Predvsem hoče vladna večina spremeniti volilni red in statut o personalnem zastopstvu. Tudi pragmatiko bi vlada železničarjem rada oktroirala. Končno bi vse to bilo šele samo sredstvo v dosego cilja. Vladi se zdijo železničarske plače previsoke in tudi penzije bi najraje odpravila. Da bi vse te dalekosežne, reakcijonarne načrte dosegla, namerava predvsem odpraviti tisto malo demokracije, ki vlada danes na avstrijskih železnicah. Avstrijske zvezne železnice so bile pred sedmimi leti ko-mercijalizirane, postale so samoupravno telo, ki ni direktno podrejeno ministrstvu, ampak ima svoj upravni svet, s predsednikom in generalno direkcijo. Železniško osobje ima svoje personalno zastopstvo v smislu zakona 0 obratnih svetih. Centralni odbor ima svoj sedež na Dunaju, v katerem' so zastopane vse glavne kategorije. So pa potem še direkcijski odbori. Ti odborniki so službe prosti in se bavijo samo z delom personailnega zastopstva. Vseh službe oproščenih odbornikov obratnega sveta je 93, ki prejemajo normalno plačo, ki jim po kategoriji pritiče. So to neke vrste poslanci personala in imajo vedno polne roke dela, ker morajo posredovati med železniško upravo in osobjem. Toda železnico oni nič ne stanejo, ker se celokupnemu osobju odteguje gotov ulomek odstotka pri plači, tako kot se odteguje n. pr. za bolniško blagajno ali za Delavsko zbornico. Seveda pa se mora vse, kar se hoče ukreniti glede osobja, storiti sporazumno z upravo. Kadar sporazuma ni mogoče do-
seči, tedaj odloči predsednik sam, kar se pa zelo redko zgodi. Sedaj pa bi vlada na pritisk Heimwehra in pa visoke birokracije raa vse to temeljito izpremenila. Sporazum, ki bi se sklenil med osobjem in upravo, bi po novem vlada lahko razveljavila ter sama izdajala odločbe. To bi ne bil več sporazum, ampak diktat. Na ta način bi torej vlada rada dosegla »večji vpliv« na železnice. Vlada trdi, da stremi po depolitizaciji železnic, v resnici pa hoče ravno tem spraviti politiko v železniško upravo, kajti vlado in parlament sestavljajo politične stranke, katerim ni glavno vprašanje sposobnost, ampak strankarska pripadnost. Saj se to krasno vidi, da hočejo Heinmvehri neželez-ničarja dr. Strafella za generalnega direktorja, ki socijalistov živih ne more videti. Pred par dnevi se je vršila v parlamentu generalna debata o omenjeni noveli. Pri tej priliki je stari strokovnjak v železniških vprašanjih, poslanec dr. Ellenbogen, imel mojstrski govor. Razkrinkal je vse intrige proti železničarjem, zlasti pa je zdelal brošuro, katero je spisal bivši železniški uradnik in sedanji poslanec dr. Greiler, ki danes služi industrijski zvezi, ne pa lastnim tovarišem. Radi te brošure ga je zveza na-cijonalnih železničarjev, katere član je bil, izključila iz svojih vrst, dasi je njegov boj naperjen proti socijalistom. 77%% avstrijskih železničarjev je v razredno zavedni organizaciji. Zato bo ta poskus vlade, da bi se jih dalo strokovno razorožiti, klaverno propadel.
Dr. Ellenbogen je na koncu svojega govora izjavil: »Ta projekt v tej obliki ne bo nikoli zakon, zato jamči vsak posameznik iznied nas s celo svojo osebo.« In že se vrše velikanski shodi železničarjev po celi Avstriji.
tem ima Nemčija danes nad poldrug milijon nezaposlenih. Te razmere pa niso samo nevarne za Nemčijo samo, ampak nič manj za dežele upnice.
Hopcker-Aschofi je odklonil sprejeti mesto državnega finančnega ministra. Mesto njega je prevzel dosedanji minister za poljedelstvo Diet-rich finančno ministrstvo, poljedelsko ministrstvo pa dosedanji državni tajnik v tem ministrstvu Trendelenburg.
Francoske okupacijske čete so 26. junija zapustile tudi Trier. Do 30. junija bodo zadnje francoske čete evakuirane iz zasedenega ozemlja.
Smrtna obsodba treh komunistov v Lvovu je povzročila v komunističnih krogih precej razburjenja in protestov proti Poljski. Kakor smo že poročali so v Berlinu komunisti razbili šipe na palači poljskega konzulata. Isto so nenadoma storili tudi komunisti v Budimpešti. Sedaj poročajo tudi iz Moravske Ostrave, da so tamošnji komunisti razbili na s-palači poljskega konzulata s kamenjem vse šipe, v konzulovo pisarno so pa vrgli bodalo, zavito v papir, na katerem je bilo napisano: »To je prvo svarilo kapitalističnim morilcem poljskih delavcev!«
Bomba je eksplodirala v Lyonu na najprometnejši ulici in napravila precej stvarne škode. Ranjen k sreči ni bil nihče. Sumi se, da so bombo položili komunisti, ker je to že peta bomba v zadnjem času.
«
Cerkev proti modi. Papež je pred tedni izdal okrožnico, ki poziva k boju proti sedanji ženski modi. Sedaj sledijo temu pozivu razni škofje. V uradnem glasilu dunajske škofije »VViener Kirchenblattu«, je objavljena okrožnica dunajskega nadškofa, ki grozi z večnim prekletstvom1 ženskam, ki bi kljub opominu še nadalje nosila kratka krila, brez rokavov, globoko dekoltirane oblike in postrižene lase. Tako oblečenim ženskam se mora z^braniti vstop v cerkev, ne smejo se udeleževati procesij in drugih cerkvenih ceremoniji Hvala bogu, obetajo se nam zopet stari, zlati časi, ko bodo ženske zopet od brade do gležnjev tesno zapete, ko jim bodo težke kite bingljale po hrbtih in ko bodo mesto raznih ogrlic nosile rožne vence krog vratov. Tako bodo rešene njih duše in koža jim bo tudi poleti ostala lepo bela, če ne bo preveč umazana.
Kongres Pen-k!ubov v Varšavi je zaključen. Izvoljen je nov osrednji odbor, v katerega je kot zastopnik Jugoslavije voljen Benešič. Kongres je sklenil ustanoviti literarno nagrado Pen-klubov v višini 100 tisoč švicarskih frankov, ki se bodo vsako leto izplačali avtorjem najboljše knjige do-tičnega leta. Zastopnik Danske, M. Andersen Nexo in zastopnik Nemčije, Erust Tol-ler, sta predlagala, naj kongres povabi na sodelovanje tudi ruske pisatelje, kar je izzvalo pri zastopnikih konservativnih Pen-klubov veliko zadrego. Končno je bilo sklenjeno, da sc v splošnem povabijo pisatelji vseh onih dežel, ki še niso včlanjene v Pen-klubu, na sodelovanje. V ta namen se pooblasti Ernst Toller, da stopi v stik s pisatelji v sovjetski Rusiji.
V severnočeških premogovnih revirjih so zadnji teden odpustili 1000 rudarjev, nekateri rudniki so pa omejili produkcijo na par dni v tednu.
Po cesti v Benetke. Zvezo med kopnim in Benetkami tvori edino železniški nasip preko lagun. Drugače se pa zamore edino z ladjami in čolni priti v mesto, ki stoji sredi vode. Sedaj namerava italijanska vlada zgraditi od postaje Mestro do Benetk drugi nasip za široko avtomobilsko cesto. Uresničenje projekta bo stalo 85 milijonov lir.
Gluhonema in slepa pisateljica je američanka Helena Keller, ki praznuje te dni petdesetletnico svojega življenja. Je visoko izobražena in dobro podkovana v vseh znanjih.
Govori poleg angleščine tudi francoski, španski in nemški, seveda samo s posebnimi znaki tipanja v roko sobesednika in otipanja njegovega grla in ustnic. Napisala je več zelo zanimivih knjig. Njeni »Spomini« so ravnokar izšli v nemškem prevodu, izkupiček tega prevoda je pisateljica poklonila v korist nemškim gluho-nemin slepcem.
Ruski operni pevec Šaljapin toži sovjetsko vlado za odškodnino 2 milijonov frankov, ker je ruska državna založba brez njegovega dovoljenja ponatisnila njegove »Spomine«, in knjigo prodajala tudi po inozemstvu. Pariškemu založniku te knjige so bili vsi izvodi zaplenjeni in ima radi tega veliko škodo. Sovjeti namreč ne priznavajo mednarodnega autorske-ga prava.
Aparat za čitanje misli. Nek dunajski profesor dela na iznajdbi, s katero bi mogel čitati misli poljubnega človeka. Študija temelji na optičnih načelih v proizvajanju električnih valov v možganih.
Nov slučaj množinskih zastrup* ljenj na Ogrskem. Enak slučaj, o katerem je lansko leto obširno poročalo časopisje iz Ogrskega, je bil pred kratkim odkrit v nekem drugem kraju, nedaleč od prvega. V občini Faisz pri Kaloszi v okraju Sze-gedin so aretirali 5 žen, ki so obdolžene, da so svoje može spravile s sveta z arsenikom. Strup so dobivale od vaške babice, ki je pred nekaj meseci izvršila samomor, potem ko je že zastrupila svojega moža, sina in zeta.
*
Kobilice pri Dunajskem Novem mestu. Ob železnici v bližini Dunaj-
Tovarnar Derwuschek izprl svoje delavce.
Izprtje traja dalje.
Poročali smo že, da je znani mariborski opekarnar Derwuschek dne 21. junija izprl vse delavstvo svojega podjetja. Delavstvo se bori v Klavnem za plačevanje nadurnega dela, ki traja nad osem ur dnevno. Delavstvo je solidarno in ne gre pod pogoji, ki jih ponuja podjetnik, nazaj na delo. Stopilo se je v stik z glavnim emigracijskim birojem v Franciji, ki odpošlje v Maribor še ta teden svojega zastopnika, da se s posredovanjem' Borze dela organizira transport delavcev v Francijo.
skega Novega mesta so se v sredo v veliki množini spustile na zemljo ko-bilice domače vrste, ne egiptovske, ki jih je radi mile pomladi letos izredno veliko. Ker so tračnice radi dnevne vročine ostale tudi čez noč tople, so se nabrale na nje kobilice mestoma po 15 cm na debelo, v daljavi kakih 100 metrov, kar je povzročilo, da dva tovarna vlaka radi polžkih tračnih od zmečkanih kobilic nista mogla naprej. Napravile so tudi precej škode po bližnjem polju. Oblasti so jih že večinoma pokončale z bencinom in ognjem.
Dva pariška bankirja aretirana. Bankirja Cathala in Pingrin, ki sta leta 1926 ustanovila neko banko in jo leta 1929 preuredila v akcijsko družbo s kapitalom 2,200.000 frankov, sta bila aretirana, ker sta poneverila ves vložen denar svojih klijen-tov. Primanjkljaj znaša 17 milijonov frankov.
Naprednjaki in nazadnjaki v Celju.
Nemški trgovci za nedeljski počitek, slovenski naprednjaki imajo ob nedeljah odprte trgovine. — Uslužbenci naj obrnejo taki naprednosti hrbet.
Celje se že od nekdaj rado ponaša s svojo naprednostjo na vseh poljih kulture in gospodarstva. Tudi sedaj po vojni je zelo napredovalo, vsaj kar se tiče razvoja industrije. Po statistiki mestnega načelstva šteje blizu 8000 prebivalcev, vojaščina ni všteta. Miš je 430, nevštevši dve veliki vojašnici. Stanovanj je bilo začetkom leta 1540, tako da pride teoretično na vsakih 5 oseb eno stanovanje. Trgovskih obratov je blizu 300, vseh poslovnih lokalov pa blizu 1550. Da je precej tega naraslo po vojni, je razumljivo. In tudi razveseljivo. Mesto se vsestransko razvija ter izrablja svojlo centrično lego s tem, da se zidajo nove tovarne v okolici in odpirajo vedno novi obrati. .
Človek bi mislil, da je v Celju blago-, stanje, kakor ga ni nikjsr drugje, če preštudira te številke. Da, Celje je napredno in sicer v vsem. Modernizira se na vse načine, četudi včasih s prav nazadnjaškimi metodami.
Velik napredek »s čelom vzad« je Celje doživelo z zadnjo odredbo glede zapiranja in odpiranja trgovin. Sedemnajst let so bile trgovine o praznikih in nedeljah zaprte, nenadoma pa se vsa prejšnja naprednost zavrže in se Celje pomakne v sta-iež najbolj zakotnih vasi, kjer imajo mali branjevci odprte delavnice in prodajalne cele dneve in cele noči. Na žalost moramo konstatirati, da so naj večji zagovorniki tega nazadovanja oni gospodje, ki so pred vojno in tudi pozneje najhuje govoril) o »naprednosti«. Danes se spravi momenta-no še kak odbor skupaj, ki apelira, da se ob gotovih slovesnostih trgovine ob nedeljah zapro, sicer pa so zadovoljni, da morejo in smejo delati še zadnji dan v tednu. Vse jadikovanje in apeliranje gotovih krogov, naj bodo trgovine zaprte že zavoljo sv. maše, ne pomaga čisto nič, ker sem imel priliko prisostvovati slučajno razgovoru dveh gospodov, od kojih eden je znan kot vesten kristjan. Ta se najbolj vleče za to, da je nedelja tudi odprta, drug mu je pa odgovarjal in ga prepričeval, da je to neumnost po sedemnajstih letih.
Noben časopis se ni še specijelno ba-vil s tem vprašanjem, razen tukajšnji nemški list, ki je prinesel res tehtne in pametne razloge zoper nedeljsko delo. Sramota je, da se naša slovenska ja.vaost ne čuti tako napredno, kakor so se pred sedemnajstimi leti čutili oni nemški gospodarji in trgovci, ki so v Celju uvedli nedeljski počitek... Človek bi sicer na prvi pogled rekel, da imajo konzumenti toliko denarja, da ga ne morejo čez teden spraviti v šta-<»une! Zato je nujno potrebno, da se trgovine odpre še ob nedeljah vsaj dve uri, ker ravno v nedeljo imajo konzumenti največ denarja in se jim strašno mudi, da ga spravijo v trgovske rezervarje.
Pa bodite prepričani, konzumenti v Celju imajo ravno tako malo denarja, kakor ga imajo milo drugod. Teh par fickov, kar jih danes zasluži delavec, obrtnik, ne nosi cel teden v žepu in ne študira s težavo, kam jih bo vtaknil! Zadostuje, da gre samo enkrat na teden v štacuno, pa je ves zaslužek shranjem V nedeljo odprte trgovine se mi zde ravno tako, kakor nikdar napolnjena žrela, ki vabijo in mamijo mimoidočega, da posiljen skoči v nje. Pa kaj boš skakal in cedil sline po lepih izložbah, ko pa nimaš, da bi si nabavil najnujnejše.
In še jiekaj. Celjani se radi bahajo, da je njihovo mesto ietoviSčarsko. Res. cene so pretirane na trgu, v trgovini in povsod, le pri delavstvu in obrtništvu so tako mi-zerne kot drugod. V tem je Celje res podobno velikim letoviščem, le s to razliko, da gredo v razpisana letovišča samo bogataši, tukaj pa trpe vsi sloji. Zaradi ranega odpiranja in poznega zapiranja in radi odprtih trgovin ob nedeljah pa Celje pri tujcih sigurno ne bo dobilo večjega ugleda. Pač pa le narobe.
Nazadnje: Pa imejte odprto magari cele noči, cele nedelje, kakor dolgo hočete. Toda kako pridejo trgovski pomočniki do tega, da morajo oni za Vas garati čez čas? Trgovski pomočniki se bore zoper to nedeljsko odprtijo, pa so še preslabi, da bi mogli direktno kaj doseči. Česar pa ne mo-
l^nfiROCfi SE ^ m Q R I B 0 R
■	»	»■■	■	II	«	POSTHl	PREDPL-22
riTflJTE ,OELQVSKO POLITIKO
rejo direktno, pa lahko dosežejo indirektno. Zadnjo nedeljo, 15. junija, je bil v Celju sokolski zlet. Ob tej priliki so imeli celjski trgovci trgovine vsi zaprte, deloma za to, da se je lahko njihovo osobje, ki je včlanjeno pri tem društvu, udeležilo tega slavja. Vemo, da je večina članstva v tem in v vseh podobnih društvih favno trgovskega značaja.
Maribor.
Kako je z aretiranimi železničarji? Železničarji Zupanc Josip, Čanžek Andrej in Wajngerl Henrik ter brivec Novakovič, ki so bili vsled ovadbe konfidenta Ivana Pečnika dne 13. marca t. 1. aretirani radi suma komunizma, so še vedno v preiskovalnem zaporu. Preiskava pa je bila prejšnji teden zaključena in akt odstopljen državnemu sodišču za zaščito države v Beogradu. Državno sodišče pa je včeraj spis vrnilo v Maribor ter zadevo odstopilo v končno rešitev mariborskemu državnemu to-žitelju in sodišču. Ta teden se bo odločilo, če bodo osumljenci obtoženi in se bo potem v kratkem vršila razprava. Konfident Ivan Pečnik je bil po svojem zaslišanju v tej zadevi premeščen v Zemun. Kakor smo poročali, so bili trije železničarji, ki so jih tudi dne 13. marca aretirali, in sicer Lekš, Rebernik in Pšeničnik, že prejšnji mesec izpuščeni na svobodo. Vsi skupaj pa so še vedno brez službe in se nahajajo rodbine vseh v velikih težavah in bedi, ker delavnica tudi izpuščenih železničarjev ni hotela zopet sprejeti v službo.
Končna sodba v tožbi odvetnika dr, Barleta. Meseca majnika 1929 je vzbudila v Mariboru veliko senzacijo tožba, ki jo je naperil odvetnik dr. Slavko Barle, s sedežem v Beogradu, poprej koncipijent dr. Pernata v Mariboru, f proti svojemu bivšemu šefu, odv. dri Pematu in drugemu mariborskemu odvetniku dr. Bergoču. Sled-
nja sta namreč poslala Odvetniški zbornici v Ljubljano neka poročila o delovanju dr. Barleta, ki so bila za slednjega zelo žaljiva. V Mariboru sta bila odvetnika dr. Bergoč in dr. Pernat deloma oproščena pred okrajnim sodiščem, ker se jima je posrečil dokaz resnice za očitana dejanja, deloma pa sta bila obsojena vsak na Din 5000.—. Proti tej sodbi pa sta se dr. Bergoč in dr. Pernat pritožila in bi se morala vršiti nedavno vzklicna razprava pred mariborskim okrožnim sodiščem. Dr. Barle pa je predlagal pri višjem deželnem sodišču, da bi se določilo za njegovo tožbo drugo okr. sodišče. To se je tudi zgodilo. Višje deželno sodišče je odstopilo akt okrožnemu sodišču v Celju. Tam se je vršila dne 26. junija celi dan razprava o pritožbi dr. Bergoča in dr. Pernata, in sicer od 8. ure zjutraj do polnoči. Sodbo pa so šele drugi dan razglasili, in sicer tako, da se pritožbama dr. Bergoča in dr. Pernata ugodi. Dr. Pernat je bil popolnoma oproščen, dr. Bergoču pa so v Celju kazen znižali od Din 5000.— na golih Din 600.— , ker so smatrali, da se mu je dokaz resnice v nekaterih slučajih posrečil. Od 45 točk dr. Bar-letove obtožbe je bil dr. Bergoč v 40 slučajih oproščen.
Pregled uvažane zaklane živine.
Na podlagi odloka ministrstva polje-privrede z dne 12. decembra 1929, vet. br. 17.782 glede pregleda svinjskega mesa na trihnine odreja mestno načelstvo sledeče: Pregled uvoženih zaklanih živali in mesa na trgu se ukine z dnem razglasitve. Pregled se vrši odslej izključno v mestni klav-
20% popust za avtobusne vožnje na podeželskih progah. Dne 1. julija 1930 se uvede na vseh podeželskih progah mestnega avtobusnega prometa za semintja
vožnje 20% popust, in sicer samo za vožnje preko skupno prevoženih 20 kilometrov.
POPRUŽNICA »SVOBODE" MARIBOR IM NJEN ŠPORTNI ODSEK
priredita v nedeljo, dne 6. julija 1930 v »Lovskem domu“ nad Tremi ribniki
POLETNO VESELICO
Preskrbljeno je za najboljšo zabavo. Srečolov bo nudil mnogo lepih dobitkov. Nastopi tudi pevski zbor.
Začetek ob 16. uri.	Za	obilno	udeležbo	prosi	ODBOR.
Raslavracija Oset
99
Mariborski dvor
ii
toči na novem vrtu specijalno črno Tscheligi-jevo pivo po znižani ceni.
Zbirajte za tiskovni sklad
Knjigoveznico
Ljudske tiskarne v Maribora toplo priporočimo vsakomur!
Veže trgovske knjige, revije, knjige za zasebnike, knjiimce itd. po zmerni ceni in v lepi ter solidni izpeljavii
Maribor, Sodna ulica 20
Veletrgovina Igral in galanterije
FJConig, Celje
USTANOVLJENO LETA 1885
Velika Izbira otroških vozičkov, usnjenih izdelkov, kovčegov, ročnih torbic, gramofonov, radio materijal 1. t. d. po naj nižjih cenah.
Kulturni pregled.
F. C. Weiskopf, Proletarska usoda...
Znamenita nemška revija je priobčila o tej knjigi sledečo oceno:
y>Ko bi bila razpisana 1.1928. nagrada za najboljše novele s socialno tendenco in ko bi bil jaz razsoditelj, tedaj bi prisodil prvo nagrado F. C. Weiskopfu, nemško-češkemu pisatelju, ki je izdal pod gornjim naslovom štiri novele v založbi Malik. Vse štiri novele se odlikujejo po strogi realistiki in nam opisujejo deloma v resnem, deloma v zabavnem tonu proletarsko življenje. Weiskopf zna sijajno orisati posamezne ljudi, njihove značaje in razmere, v katerih žive. V njegovih novelah izvemo največkrat šele prav na koncu, kam vsa zgodba meri...« (hgr.)
Weiskopfovo knjigo izda letos Cankarjeva družba v lepem prevoda in v originalni opremi.
Vpisujte se v Cankarjevo družbo!
nici, in sicer razun drugih dni ob uradnih urah še ob sobotah v času od
1.	V. do 15, IX. od 6. ure, v ostalem pa od 7. ure naprej,
Ubil se je, ker je zamenjal vrata z
oknom. Uslužbenec pivovarne »Union«, 60-letni Tomaž Simič, je na čuden način končal življenje. V noči od sobote na nedeljo je vršil nočno službo v pivovarni »Union«, kjer ga je nekdo poklical, ali pa se mu je samo zdelo, da ga kdo kliče. Planil je iz spanja pokonci in v omotici šel proti oknu, misleč, da so vrata, ga odprl in stopil, v praznino ter strmoglavil s prvega nadstropja na cesto. Razbil si je glavo in je čez kratek čas v bolnici umrl.
Zopet udarec težko izkušani rodbini Premužakovi. Stanko Premužak, naš obče znani funkcijonar strokovne organizacije živilcev in vodja detoljubovega mladinskega orkestra, ima v svoji rodbini eno nesrečo za drugo. Različne neprilike in bolezni, in sedaj zopet nov udarec. Komaj je on sam vstal z večtedenske bolniške postelje po prestani operaciji, je ponesrečil njegov najmlajši otrok. V nedeljo so na pivovarniškem vrtu pivovarniški delavci obirali črešnje. Trije hkrati so stali na eni veji, ki se je vsled1 teže odlomila in padla z delavci vred na otroka, ki je sedel pod drevesom. Težko ranjenega na glavi so prepeljali v bolnico.
Kovačem za sekire in lopate. Za tovarno v Srbiji se nujno rabijo kovači za sekire in lopate. Reflektanti naj se obrnejo na Javno borzo dela.
Delavci, ki so se prijavili za Francijo, naj se zglasijo v sredo, 2. julija, pri Borzi dela v Mariboru.
Knjiga za pritožba na avtobusni postaji.
V	prometni pisarni avtobusne postaje na Glavnem trgu se nahaja od danes naprej knjiga za morebitne želje ali pritožbe občinstvu na razpolago.
Jesenice.
Splošno zborovanje delavstva se
je vršilo v četrtek v Delavskem do-miu. Ker izkazuje bol. blagajna Brat. skladnice precejšen deficit (menda 100.000 Din), se je sklenilo povišanje prispevkov.
Samomori postajajo pri nas pogostejši. V nedeljo, 22. junija, proti večeru se je ustrelil v glavo mlad krošnjar z blagom Popovič. Krogla mu je obtičala v glavi in so ga s tu-ristovskim vlakom prepeljali v Ljubljano. kjer je pa v bolnici umrl. —* Isti dan se je v Gorjah pri Bledu ustrelil s karabinko neki pekovski mojster. Bil je še mlad in šele nekaj mesecev poročen.
Gen. tajnik KID, g. dr. M. Ober-snel, je bil imenovan v občinski svet.
Umrl je Mrak Jakob, tovarniški mizar KID. Pogreb se je vršil v soboto popoldne. Udeležilo se ga je mnogo delavstva, požarna bramba, godba kovinarjev itd. Pokojnik je bil zaupnik SMRJ. — Isti dan kot Mrak (na četrtek) ie umrl tudi špediter in uradnik KID g. Fr. Klinar. Zadela ga je kap. — Svojcem obeh pokojnikov naše sožalje.
»Prijatelj prirode".
»Prijatelji Prirode«, Maribor. V
soboto, 5., in v nedeljo, 6. julija, izlet na goro Uršulo. Odhod s koroškega kolodvora ob 18.20. Udeleženci naj se javijo radi polovične vožnje v četrtek, dne 3. julija, na vrtu »Ljudskega doma« od 18.30 do 19.30 ure. — Vožnja do Guštanja tja in nazaj Din 28.—. Vodja Pušnik.
Širite naš list!
MALA NAZNANILA.
Elcktrotahnlina delavnica
PRATTES & TRABI,
Maribor, Vodnikov trg št. 3.
Popravila vseh vrst električnih' strojev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev itd. Lastna preizkuševalnica, točna in ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup in prodaja porabljenih motorjev in dynamo-strojev.
Poceni ure, zlatnino in srebrnino ter vsa v to stroko spadajoča popravila pri
Albertu Eccarius
urar, Maribor, SlomSkov trg 5
D. ROSINA
Maribor, Vetrinjska ulica 26
nud najugodneje nogavice, rokavice, čevlje, razne drobnine, vrvi, špago, papir, Šolske potrebščine parfumerijo, košare, igrače 1.1. d.
ČITAJTE!
novo izišlo, socijalno dramo Rudolfa Golouha
KRIZA.
Naroča se pri upravi »Delavske Politike« v Mariboru, Ruška cesta 5. Vsaka naša knjižnica, vsak naš či-tatelj mora naročiti to našo najboljšo socijalno dramo.
LIPUS IGNAZ
mehanična delavnica za šivalne stroje In kolesa izdelava prvovrstna po najnižjih cenah-
MARIBOR, KOROŠKA CESTA 90.
zastonj
Vsi letni naročniki dobe
14 karatno originalno amerikansko
zlato Mino pero
Zahtevajte takoj brezplačno na ogled „Radto“ welt“. Naroča se Administration der „Radio-welt“ Wien 1, Pestalozzigasse Nr. 6, ki prinaša obširne radioprograme, interesantne slike in ima lepo urejene poučne tehnične članke.
 1  ------------------------------
V tekstilnem bazarju
Vetrinjska ulica St. 15
Maribor
se dobi pristno angleško sukno za obleke, plašče, svilo, platno itd. po najnižjih cenah. - Oglejte si izlbžbe.
\ ulkanizir anj e
Gumiji za avtomobile,kolesa,snežne čevlje, galoše itd. se sprejemajo v popravilo po solidnih cenah.
PETELIN, Marmor, eiaonl trs *■
n
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. ▼ Maribora, predstavitelj Josip Ošlak ▼ Mariboru. — Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.