novic študijska knlžnloa Mirana Jaroa novo meste LETO III. - št. 23 V KOČEVJU, DNE 7. JUNIJA 1958 Cena 10 din Konferenca SZDL Ribnice Preteklo nedeljo je bila v Ribnici občinska konferenca SZDL. .Med drugimi gosti se je udeležil konference tudi član Okrajnega odbora SZDL Ljubljana Lado Makovec. Poročilo o delu občinskega odbora Socialistične zveze je po STROJNI SERVISI Z razvojem kmetijstva ,in povečanjem števila kmetijskih strojev jo povezana organizacija strojnih servisov. V načrtu je da bosta strojne fjervise dobiia Ribnica in --v,*«, JC jn J/V/ »»a, Igitivmjv sole V IX)- sekretarka Milena Borovec in lenji vasi krajevnim odborom in za J® poleg političnih vprašanj zajela tudi gospodarska in organizacijska vprašanja. Tovarišica Borovčeva je v go_ apodarskem delu referata prikazala, da je menilo gospodarske moči občine ustvarjeni narodni doho-dok. v občini Rlhni-ca i? znašal narodni dohodek leta 1957 v vseh panogah gospodarstva skupno. 424 milij. 75.000 din. Precejšnji izdatki so bili za socialno varstvo, zdravstvo, šolstvo, prosveto In kulturo državno upra, ustanovljen politični aktiv, ki je strelne servise dobiia Ribnica in v° ter dotacije organizacijam In preko Ljudske univerze v Omskem DobreLlie^bi Mo za^Stme društvom v skupnem znesku 36 ml. času leta 1956-57 organiziral raz- tijstvo vsekakor velikT nridolhtev liionov din ali 73.5 "/o vseh nrora- na nmiavinta .. _i„ J vsenaitor vemca prraoDitev. OBNOVA GOZDOV Na območju Gospodarske poslov-\r ■ ... , , ne zveze Kočevje, ki deluje na ob- ^ bilo tudi navedeno, območju bivšega okraja, nameravajo da so se prai delu najslabše izkazale letos obnoviti 189 ha gozdnih po-oreariizacii.fi «zr»T. ,, tt™,.*, ^ ^ lijonov din ali 73.5 "/o vseh proračunskih sredstev. Za gospodarske in negospodarske investicije, kot na primer za ,gradnjo šole v Do na predavanja, medtem ko v zimskem času leta 1957-58 predavanj ni bilo ker ni bilo za te namene finančnih sredstev. komunalne potrebe pa je bilo porabljeno 13,000.000 din aU 26.5«/«. V referatu je bil kritično~oodan TTT,SZDL; L'®wvaft> S®" vršin. Posejali bodo 484 kg semen pregled dela 3 občinskega odbora SfT! P08®*3111 P® 767.500 komadov raz- -L mani pa je b H analizirano pa so J GorenKM^RlbticHhoS nlh “T gozdnega drevja. Stroški delo osnovnih organizacij na vas!. Caricah. J 1 bmci m Gr- za omenjena _dela bodo predvidoma Prav na vasi pa se vsakodnevno „ j pojavljajo raznovrstni, predvsem pa .Nadalje j® bilo o delu Sodali-gospodarskj problemi, o katerih so Sltične zveze poročano, da je bila ------.. . v preteklem letu največja naloga volitve odbornikov v ObLO. Voli- znašala nad 7,200.000 din. To jiomlacl je minilo 450 let od kar se je v Rašic.j rodil Primož Trubar. (Berite članek na 3. strani) razpravljale organizacije na vasi, - „ „ - — manj pozornosti pa so posvečali po. volitve odbornikov v ObLO. V litičnim vprašanjem. tve^so^ lepo uspele, udeležilo se Pri Obč. odboru SZDL je bil Pred otvoritvijo Doma na Travni gori cev8šp Th ]up™v^en" V teh dneh opravljajo v Domu visti, ki so se med zadnjo vojno za- Travni gori in travnogorski gozdo- Bri'&SS voCLh v T nraT T “S31, dela- °0 1B' držcvali v ,fceh gozdovih. Z njimi vi bodo nudili vsakemu mnog! užit Republiško junija, ko bo novi Dom Izročen bodo prišli njihovi svojci In prija- kov m lepote. rv~*T P® , svojemu namenu, mora biti vse na tel ji., da se bodo tudi oni seznanili „ ---- iMižbeno upravljanje je zajelo svojem mestu. Nova zgradba na s slavno zgodovino te gore Priha. , Z ureditvijo ceste do Doma bo .»srs, rmptise«v i— .*Mri” “ s: ‘ptjssrz: Jasa’Ssysrssa: Veltivh J<3 mtd "^t^isti pokazal največje število mladine in žena. Pri ObLO sprejela številne goste iz bližnje in meniitosti iz NOB^vam nudi Trav 0(3 katerekoli smeri na Travno go- »ff'^S£5Č£ S2C v kat^lh sodeluje 91 daljne okolice, t! dan bo zapisi na gora tudi iSič^ir m bo zmogel vsak kdor je le koSt dvobruOTV1 , PIl,, šahovskim Srna iz Vel. Lašč, so se laškim tek- državljanov. Poleg tega so še ko- z zlatimi črkami v razvoju turizma gozdovi in višinski zrak na zdrnvia kaJ P1"1 zdravju. sssm tks'Sks ž seis v " 111 Rirw, ^ Fr ^ gora vas va*. » ga dne - , !• «, 1 voznP po J ovni oaoori itd., v katerih sodelu- Travna gora s šim mi gozdovi je kor ustvarjena za taborlenle naših si oe-lelto iPnnta wsx Etobro izbran in vestno priprav SST ^janov, V Mirih delav- bila privlačna turistična točka t£ otrok in Nadine, ki KlSt ta Sr TL tjen vS P™editev. upravnih odborih so- 4; pred drugo svetovno vojno. Sta- Mo radi zahajali v ta prelepi pla- obiskal enkrat bo Se dopoldne že ob 9 uri zvabil rekord- Medtem ko so motoristi kazali dela7cev ta usiužbencev. rejšim ljudem je še dobro v spo- ninski svet. Obširni gozdovi bodo povrnil in sl v tihoti gddov^na- dtevito Žedal^r T ®voje spretnosti, so se na nogomet- £ ”T ?«**%** kl *> je nudili velik užitek lovcem in esta. Mral novih moči taSa&m l. S pev- nem igrišču v Laščah odigrale tek- delule ^nP81^ m0d narodnoosvobodilno lim prijateljem gozdov. V zimskem Travni gori bo odprt vsem m ob . — — me med Vel. Laščam,; im Rihntrv. * i„ ^ ganih družbenega in de- vojno požgal. Vsem nam je znano, času bodo itiu na razpolago prekra- vsakem času t50 da so se med NOV v travrlogorskih sna smučišča skratka -iL, na nov, ali 10 % vseh volivcev. gozdovih zadrževali partizani od za- V ribniški občini je 21 osnovnih mu v Laščah k vaiLjTslS? £%&£t2im ^P°lpi^Me ^ ^ ™tituro novi v.adl podhod- nema, da je moto^=,.gasilsikem domu v Laščah Vsi važnejši sklepT m nredloel sve- ufulu’ 111 P°- puipi-cuciuo uvue. v«,iv w»®wuro novi viarn poa voa- nona, da je Združena arabska ro- m ao v poiževi vožnji z tov se obravnava?« na^SflM- SS V6Č ^aniza- Zato bodo na Travno goro prav stvom generala De Gaullea. Ob ime- publika pomagala v trt jo na sejan jjud c,j SZDL. (Nadalj. na 2. strani) radi prihajali številni bore; in akti- novanju za predsednika vlade je ta deželi, pride te dninrod v^nLni obljubil, da bo spoštoval ustavo In svet. P varnoatni republikanske svoboščine, zahteval Vodja ciprskih Grkov Makarios pa je za svojo vlado posebna po_ se te dn,i mudi v Egiptu. Novinar-oblastila za prihodnjih 6 mesecev, jem je izjavil da je edina realna Prostovolj^^iisko^štvoj, vekke^akrhi atorato so GaI?oL“‘iXliri- iE^topBkf lastno gasilsko dro- ^ ^^™rc,iprskega prebival, vožm^1011 vozUi ,in v spretnostni .zabavah gledalce do 17. ure. zanimivo pn tem je bilo gledati živčnost vozačev na starih vozilih, ko so gledali kako njihova vozila drugo za drugim odpovedujejo. Zlati jubilej gasilcev v Šalki vasi Letni oddih Smo pred sezono letnih dopustov in ker se dogaja, da ljudje z isto delovno dobo In isto kvalifikacijo v raznih podjetjih Imajo neenak dopust je prav, da se o tem seznanimo z zadnjim Navodilom o določitvi plačanega letnega dopu sta, V tem Navodilu, ki je izšlo v zadnjem Uradnem listu FLRJ In Ka je podpisal sekretar Zveznega •zvršnega sveta za delo v soglasju z osrednjimi organi sindikalne or-sanizaeije, jo določeno: Daljši letni oddih od tistega, ki fc predpisan z zakonom o delovnih odnosih, lahko dobijo delavci U uslužbenci, ki delajo v posebnih Pogojih, in sicer na tistih delov-•Uh mestih, ca katerih se za čas zaposlile računa s povečanim trajanjem Predpisih o pokojninskem zavarovanju, - na katerih je po zakonu o . eiovnlh odnosih prepovedano de_ •ati ženam in mladini, » na katerih je predpisan skraj-delovni čas, 8t~~ na katerih so delavci lzpo- Y jeni nevarnosti poklicnih obo-®nJ in na katerih so stalno v večji Cri izpostavljeni zdravju škodijl- 11 delovnim pogojem, na odgovornejših delovnih /estlh in na tistih, na katerih ter- delo večji intelektualni in fizlč. a«. ti2.|Klr tudi izven delovnega ča-r^i Tu so mišljeni tudi invalidi v u “Vn<‘m razmerju matere z otro_ dvo do 8 naesecev in matere * to*?11* al1 več otroki do 7 let stati tem J® moč podaljšati let-dm , , največ do šest delovnih Pogoiih oddih za delavce v teh »oXi znaša : do 5 let de. 18 let’«tn»aŽ? 18 delovnih dni; do let ^ 24 delovnih dni, do 26 P8 30 delovnih dni. vodiMi v p^tJ” Števila I?°ra Pred določitvijo nje simli J ?<1 in Pmh 1)0 meza «a in žulin.vih1 J „ f,.™1 pozneje, so danes sicer piti v akcifo ne glede na vremen sko M J® zapretila, da bo nasilno Finski na razpolago dolgoročni go- Si SUJTStoS <^5^, S SS ker P* r^,l;rec, ^ ««S,™”: »M<« * **“=■*. v i, $» vse hiše, jih obnovili in ustvarili L'™! Preventivna služba, ven- jega moštva. V Varnostnem svetu so razprav, mihj. rubljev. To sporočilo o izred- lepo in udobnc ZZalSče tto to IT *** trTtka’ kdaj V nedeljo, dne 15. junija, pro- IM o pritožbi Tunizije in zahtevi ” * ^tu je toliko bolj svojim družinam Ce greš skozi vas ‘v> • zadene nesreča. slavi ja Prostovoljno gasilsko dru- te dežele, da zaščitijo Tunis pred k7^ P1-®*3 ne;ltaj dnevi imaš vtis, da vladata v vasi zadn lvsak®m ^aru so prebivalci Stvo v šalki vasi svoj zlati jubilej francosko napadalnostjo. Znan voljstvo in složno živlienie °. Prizadeti, še posebno pa, če in bo priredilo celodnevno proslavo, namreč, da so na tunizijskem 03 Da bji tega lepega JrazT>cložen1a ml? 1 ^ VaS’ k° 81 drug dopoldne s slavnostnim progra. llu š® vedno številna francoska vo- ---- motil, za to skrt? domače f T?! Pomagati. Razum- mom, popoldne pa s prosto zabavo. Jf®18 oporišča in da imajo Tunizij. FT!?, ^umbujskega kombinata Ijivo je, da je to stanie oovzrnčnin iz hvaležnosti za neumorno pro. C1 'izredno malo orožja, tako da je r! vellke tovarne za umetna gno- stovoljmo delovanje in za človeko- francoska vojska v položaju, da ker da sredstva nujno potre. ljubno prizadevanje se bomo prav 1311110 v dveh, treh dneh neodvisni :.10 7f vgradnjo kemične indu- vsi Z veseljem pridružili slavljen- Tunls zlahka spremeni v svojo ko- ‘ 1 ctoma- cem, zlasti še, ker bo društvo ob Mrijo. Eden ameriških demokratskih se- V delu prekaljen je lkoiektiv"»ST>lo- miri V ,pod:|etju j® veliki tej svečan,; priložnosti tudi razvilo Miru ni tudi v arabski državici T0'1'1®1' J® pred dnevi predlagal, Snega krojaštva« te dni praznoval za™ T? Pripomogla tesna pove- svoj društveni prapor, ki so ga po- Libanon. Vse kaže, da je vodstvo da ”aj ne bi čakali, da pride do svoj desetletni iubilei To ip tudi sbldlk3lno podružnico in klonih društvu hvaležni prebivalci opozicijskih strank v celoti Izgubi- ll°Ference 113 najvišji ravni, tem- S MekWtetSe v MvšŽn k^ K^štvI ^ ^ SploSne" Saike vasi. - Na pomoč! F.P. lo kontrolo nad potekam uporabo. v®č naj hi pripravili več konferenc čevskem okraju, ki je ostal v druž- toojaštoo FrteSk?T,^: ,2eT° tornem sektorju, saj se kolektiv za. vatnj obrtniki. prl' Crrrrlnie* nrr veda, da tu ne išče samo svojih \jTdClTljG TlCf POSGSlVlIl lastnih koristi, temveč je predvsem Delovnemu kolektivu ob desetr ^ ” —----------- ‘ 1 1 1 ,"tT,in' -------- Na posestvih socialističnega sek- nabav|ih, zgradiU in uredili delno z deželi nni M wv i torja v občini Kočevje bodo letos lastnimi sredstvi, delno pa z invest!- dobnl konferenne w ------------------------------- .S«™ "mSiX zato, da s svojimi kvalitetnimi uslugam, zadovolji potrošnike. Pod strokvnim vodstvom tov. Antona Glada, ki je obenem 'tudi njegov ustanovitelj, dosega kolektiv dz leta v leto vidnejše rezultate. Planiran finančni plan za leto 1957 je presežen od 2,700.000 din na 3,413.000 din, kar je z ozirom na dtare tn obrabljene stroje lep uspeh. Delavsko samoupravljanje je gotovo važen činltelj da podjetje uspe. šno posluje in napreduje. Problemi, ki nastajajo v podjetju, se soglasno rešujejo s celotami kolektivom ter tako prihaja do izraza: »tovarne ta podjetja delavcem v upravljan nje«. pašniki Kjer ni urejenih pašnikov, tudi živinoreja ne more dobro napredovati. Zato jmajo naše zadruge v načrtu, da bo letos v privatnem sektorju urejeno 220 ha pašnikov. letnici čestitamo »na pol poti«". Prva taka konfe renca naj hi hUa v Evropi in na njej naj bi sodelovali vsi zainteresirani evropsjd narodi, vendar brez Sovjetske zveze in ZDA. Tl dve deželi naj bi bili le opazovalca. Po- 1 r /A— 41 „ ... Denarni pokazatelji Rudnika Kočevje Lani so v kočevskem rudniku presegli proizvodnjo za 5,3 %. Odkopali sa 8 tisoč ton premoga več kot so planirali, skupaj 158.240 tisoč ton dobrega premoga. Napisano v dinarjih znaša to: Skupni dohodki .... . . 692,462.873 din skupni stroški . . . tisti dohodek . . . 329,711.712 din Stroški so bili naslednji: Materialni stroški . . Amortizacija .... Obresti na osnovna sredstva 7,218.064 dta Obresti na obratna sredstva • • 2,499.132 dta Zemljarina Prispevki za kadre .... članarina združenju . . . . 1,059.655 dta Prometni davek Sklad za prosto razpolaganje . . . 26,378.537 din Osebni dohodek . 292,900.680 dta -j. — . 111 i , f'1 v-vilv"Su MIlj LJ Nabavili bodo aparate za strojno Daljni vzhod molžo v skupni vrednosti 13,000.000 „ . ' din in plemensko živino v skupni p° obvestilu sekretarja za infor-vrednosti 25,000.000 din; zgradili mat1iJC v naSem sekretariatu za zu-bodo mlekarno in predelovalnico n'anl® zadeve bo julija meseca obt-mleka v Kočevju (z izgradnjo so * 33 JuK°slavtjo predsednik Zdru. začeli že leta 1957). Gradnja ta na- Zene arabsko republike Naser. Niso prave za predelovanje mleka bodo P011"1®11® vesti> da se bo pri nas stale 144,700.000 din. Istočasno mudiil tudi indijski pred- V Starem logu bodo zgradili d- 86(311111 vlad® Nehru.. sterao za vodo, kar bo terjalo Predsednik sovjetske zveze Hru- 800.000 din, pri Mlaki ta Ovišlerjih ^čev Je v odgovoru na Eisenhower-pa dve sušilnici za žito. Gradnje bo- jev° pismo pristal na ameriški do stale 3,000.000 din. Nadalje je v predlog, da se v Ženevi sestanejo načrtu dograditev cisterne za vodo tehnični strokovnjaki Sovjetske v Polomu, za kar bo potrebno ZTrae. ZDA ta drugih dežel in pro- 1.500.000 din, dograditev hleva za učijo možnosti za uvedbo kontrole 100 glav goveje živine v Cvišlerjjh nad atomskimi poizkusi v vojaške v vrednosti 4,000.000 din, gradnja namene. ”apaT v KnežJ'1 V nedeljskih volitvah so na šved-lipa ter zbiralnice mleka v skupnii skem ponovno zmagali socialni de_ vrednosti 5,300.000 dta. mokrati ta na ta način obnovhi V Livoldu je v načrtu dograditev svojo že več deset let dolgo vlada- hleXa S!av goveje živine v vino. Na volitvah v Belgiji pa so vrednosti 3,500.000 din ta drugo. zmagali katoličan^ pred socialisti. Zunanjepolitični komentar == Po zborih volivcev kočevske občine ENA OD OBLETNIC Te dni je minilo tri leta, odkar j,, bila v Beogradu podpisana tako imenovana beograjska deklaracija. S to deklaracijo je po sedmih letih nenormalnih odnosov med Jugoslavijo m Sovjetsko zvezo prišlo do ureditve meddržavnih In medpar. tijskih stikov s tem pa je tudi nastopilo razdobje ugodnejšega mednarodnega vzdušja. Mednarodno delavsko gibanje in mednarodna javnost sploh sta zelo ugodno ocenila izboljšanje odnosov med tema dvema deželama. Ves svet je v tem videl novo politiko Sovjetske zveze, ki je bila tako svečano proglašena na XX. kongresu KP Sovjet, ske zveze. Poznejša moskovska deklaracija o meddržavnih in medpartijskih odnosih med obema deželama je za Jugoslavijo predstavljala nov izredno pomemben dokument, katerega določila je naša dežela dosledno spoštovala in izpopolnjevala. Tretjo obletnico beograjske deklaracije in bližajočo se 10. oblet, nico zloglasne resolucije Infonnbl-roja smo dočakali v času ideološke zaostritve, ki se, podobno kot pred desetimi leti, vkljub vsem svečanim deklaracijam, ponovno prenaša na področje medpartijskih in meddržavnih odnosov. Pet dni pred tretjo obletnico beograjske resolucije je namreč vlada Sovjetske zveze obvestila našo vlado, da je prisiljena za novih pet let odgoditi izplačevanje prej dogovorjenih kreditov, čeprav so bili ti krediti dogovorjeni in njihovo Izkoriščanje urejeno s posebnimi pogodbami, ki so bile polnoveljavno sklenjene med obema državama 12. januarja in 1. av. glista 1956. leta. Čeprav je z beograjsko resolucijo zelo natančno določeno, da se deželi ne bosta vmešavali v notranje zadeve druge dežele iz nikakršnih razlogov, brez ozira na to ali so gospodarske, politične ali ideološke prirode. Vemo pa, da je v dneh pred VII. kongresom, za časa kongresa in še po njem, Sovjetska zveza zahtevala od nas, da se odpovemo programu ZKJ. Prepovedali so nam torej, da v lastni deželi objavimo svoja stališča in gledanja na notranja in zunanja politična vprašanja. Sekretar KP Sovjetske zveze Hroščev je na XX. kongresu med ostalim rekel tudi tole: »Stalin je rekel: Samo da mignem z mezincem in Tita ne bo več. Tito bo padel.« Hroščev je zatem nadaljeval: »Drago smo mi, Sovjetska zveza, plačali to miganje z mezincem. Stalin je migel ne samo s svojim mezincem, marveč z vsem, s čimer je razpolagal. In vendar Tito ni padel.« Ta del svojega govora je takrat Hroščev zaključil z besedami: »Odstranitev nenormalnih stikov z Jugoslavijo je bila v korist celotnega socialističnega tabora, v korist krepitve miru v svetu.« Današnji razvoj dogodkov jasno kaže na to, da Sovjetska zveza odnosno nekateri njeni voditelji niso več takega mnenja o medsebojnih odnosih z Jugoslavijo, ka. kršnega so bili na XX. kongresu KP Sovjetske zveze. Prav to pa da misliti, da niso spremenili svojih stališč samo glede odnosa do Jugoslav j je, ampak je prav tako mogoče, da so spremenili svoja stališča tudi v nekaterih temeljnih vprašanjih, po katerih je prav ta kongres dobil svoj zgodovinski pomen. Izkoriščanje gospodarske pomoči za izvajanje političnega pritiska na majhno Jugoslavijo da misliti, da je tudi ostala gospodarska pomoč, ki jo daje Sovjetska zveza, vezana na politične pogoje. Pred nedavnim so bili na območju kočevske občine zbori volivcev. Udeležba je bila zadovoljiva lahko pa bi bila tudi večja to velja podobno za Kočevje. Volivci so se pri obravnavanju družbenega plana in proračuna občine Kočevje za leto 1958 dotaknili (tistih vprašanj, veliko nalog ki so bile prej pod pristojnostjo okraja. Seveda pa bo treba stremeti za tem da se bo število zaposlenih uslužbencev zmanjšalo, ko bodo za to dam pogoji; tega pa sedaj spričo Velikih nalog, ki jih občina ima, ni mogoče še napraviti. Glede podpiranja občinske knjižnice pa so bili v Kočevski Reki KOČEVJE V Kočevju je pomanjkanje stanovanj eno najbolj bolečih problemov. Kljub temu, da se veliko gradi stanovanj še vedno občutno primanjkuje. Preskrba vode v Podgorski ulici, na Trati, naselju pri šeškovem domu in v šalki vasi je nezadostna. OB ODMERI DOHODNINE OBRT NIKOM Nezainteresiranost se tudi maščuje v precejšnji meri ki jih bodo v bodočem delu reše- mnenja, naj bi se ta sredstva dala Ko bo zgrajen vodovod Rakitnica-vali sveti in OhLO, v kolikor bo to mogoče uresničiti po razpoložljivih finančnih sredstvih. Veliko je bilo nakazanih tudi takih vprašanj, katere ObLO ne bo mogel rešiti brez sodelovanja delavskih svetov in upravnih odborov podjetij in usta- . , ., , . nov, kakor tudi kmetijskih zadrug vrtu 80 predla^al1 P°Pravil° P°ti. ^ in vseh prizadetih volivcev. 8,1 v 8,ahoTV1 ataT'i,, M za potujočo knjižnico, -češ da hi imelo od tega korist vse prebivalstvo. O tem naj odloča upravni odbor občinske knjižnice. JESENOV VRT Na zboru volivcev v Jesenovem Kočevje -bodo »vodne« težave v Kočevju odpadle. Tudi kanalizacija predstavlja problem, ki ga bo treba rešiti. -š. Uprava za dohodke Obč. LO Kočevje je obvestila z razglasi na vseh uradnih deskah občine Kočevje, da so pripravljeni predlogi za odmero dohodnine in prometnega davka za leto 1957/58 vsem obrtniškim gospodarstvom in so bili na razpolago Za vpogled od 17. do 27. aprila 1958. Pozvala je vse obrtnike, naj si predloge ogledajo ter dajo svoje pripombe, ali pa se udeleže zasedanja davčne komisije, ki je zasedala dne 28. aprila 1958 v Kuharski tečaj v hotelu Pugled KOPRIVNIK V Koprivniku so volivci izrazili željo, da bi uredili šolski vrt in popravili žlebove na šolski stavbi. Ljudje so navajali stvari s katerlL nv n Bo zadovoljni in jih sam;, ne morejo rešiti. Tako na primer nihče ne skrbi za hiše, oz. nihče jih ne popravlja. Stanovanjski prispevek v- pa treba plačati, zato stanovalci želijo, da se začne čimprej s popravilom hiš. FARA Volivci v Fari so sklenili, da bodo s prostovoljnim delom Izkopali 43 jam za električne drogove. S tem bodo pripomogli in dali svoj prispevek; pomoč pri elektrifikaciji vasi v dolini Kolpe pa bo dal tudi ObLO. so v slabem stanju. Delovnih moči je malo, ker so ostali doma skoro sami starejši ljudje. Občina bo skušala za vaščane to važno zadevo ugodno urediti. PAPEŽI Tudi v Papežih so govorili o slabih poteh, ki so potrebna -popravila, o vprašanju vode v Bezgarjih ter elektrifikaciji okoliških vasi. Svet za komunalo pri ObLO skuša rešiti čimveč teh problemov v naših vaseh. Vendar so sredstva občine premajhna, za vse te naloge. Za. to bo potrebno sodelovanje vseh prizadetih. Okrajna gostinska zbornica v Ljubljani je organizirala uspešen tečaj za polkvallfioirane kuharje in kuharice. Tečaja se je udeležilo 19 kandidatov pod vodstvom znanih gostiinskjh delavcev, predavatelja Janeza Freliha in mojstra kuharja Ivana Ivačiča iz Ljubljane. Tečaj je toil v hotelu Pugled od 12. do 24. maja letos. Tečajniki so bili razdeljeni v dve skupini in so v tem kratkem času pokazali veliko zanimanje v kuharski stroki, predvsem v praktičnem delu. Tečaj je bil namenjen za pripravo na izpite za polkvalifioirane kuharje in VRH razpravljali o tem, ki znaša 800 din, Na Vrhu so da je skočnina previsoka in predlagali, naj se ža na 600 din, saj znaša v sosednji Hrvatskj, le 500 din. Tudi z veterinarsko službo in z umetnim osemenjevanjem živ-ine ljudje v Kolpski dolini niso zadovoljni ter ugotavljajo, da se poleže sedaj manj telet. Predlagali so da bi bil v Kolpski dolini stalni veterinarski pomočnik. Sedaj prihajajo veterinarji v te kraj? samo od časa do časa. Veterinarska postaja naj bi predloge volivcev proučila in jih rešila skupno s krajevnimi odbori in kmetijskimi zadrugami. Potrebno bo izvršiti tudi klasifikacijo zemljišč, ker je sedanja stara že 60 let. kuharice. Kuhar Ivačič je na poljuben način, vendar zelo nazorno, predaval snov iz svoje stroke, prisotna pa so pokazali res veliko zanimanje za kuharstvo. Praktično delo je bilo urejeno tako, da so se tečajnice seznanile s -temeljnimi načeli kuharstva, začele z vajami v mrzli in topli kuhinj; ter se poglabljale v skrivnosti kuharstva. Za nadaljnji razvoj gostinstva in kuharstva je nujno potrebno, da se zbornice zanimajo za vzgojo kadra, kajti po nekaterih krajih je še vedno zaposlenih premalo strokovno sposobnih gostinskih delavcev in postrežba ni sodobna, jedila niso pripravljena dovolj kvalitetno in v zadostni izbiri. Vse premalo sredstev se vlada za vzgojo kadra. sejni dvorani Obč. LO Kočevje. Po dobljenih informacijah si je zelo malo obrtnikov v tem času ogledalo predloge, dočim so na zasedanje komisije prišli komaj 4 obrtniki iz Predgrada in eden iz Kostela. Komisija je pregledala davčne napovedi, predloge Uprave za dohodke in pojasnila posameznikov ter na podlagi tega sklepala o višini davčnih osnov za odmero dohodnine in prometnega davka. Pri odmeri pa je komisija upoštevala realnost prijave, okoliščine, v katerih obrtnik dela, starost, kakor tudi, če je obrtnik invalid iz NOV itd. Še vedno pa so nekateri obrtniki, ki svoje davčne napovedi ne podajajo realno, ter tako povzročajo otežkočeno delo komisiji, ker hočejo z napačnimi podatki komisijo spraviti v drugo smer gledanja. V prepričanju, da je komisija svoje delo pravilno opravila, pa ostane še vedno vprašanje, zakaj so obrtniki predvsem iz mesta In okolice tako nezainteresirani za delo občinskih organov in komisij. Ali so potem upravičene kritike, če pa je imel vsak možnost, da že prej pove svoje mišljenje in težave, katere bi komisija, v kolikor bi bile objektivne, tudi upoštevala. Nezanimanje obrtnikov pa se opaža tudi na polju njihove strokovne organizacije. Obrtniki se ne S končnimi rezultati na Izpitu je udeležujejo svojih sestankov, ki jih bila izpitna komisija zadovoljna in tudi predavatelji tečaja. Pni vseh, ki so opravili izpite za polkvalifi-kacijo, se je vzbudilo še večje za- nimanje in celo navdušenje za poklicno delo v kuharski stroki. DOPISUJTE V »NOVICE« sklicuje Obrtna zbornica in kje naj bi vendar obrtnik iskal pravilnih in dobrih navodil kot v svoji strokovni organizaciji, ki je prav zato postavljena, da mu pomaga. Ali se to nezanimanje morda ne maščuje med posamezniki. O tem bi morali obrtniki dobro premisliti. A. J. Od leve proti desni sedijo: Anton fttimac, direktor hotela »Pugled«, Lojzka Škrbec, Viktorija Kulič, Lea Dernič, gospod, predavateljica, Marija Kuhar, Fanika Smeh, Marija Kralj, Antonija Rot in Silva Fakin. Stojijo od leve proti desni: Bernard a Jerman, Ivanka Pugelj, Marija Hribar, Marija Zadružnik, Vida Rž ek, Marija Gabrijel, Darinka Dra-kulič, Alojzija Kozar, Andrej Jug, Rozika Goričanec, Janez Frelih, vodja tečaja in Ivan Ivačič, kuharski mojster Koliko bomo posekali lesa KOČEVSKA REKA Družbeni plan okraja Ljubljana 13.500 listavcev; občina Lašče 12.800 V Kočevski Reki so -bili volivci predpisuje za leto 1958 v zasebnem iglavcev in 7000 listavcev; občina Upokojenci so zborovali V nedeljo, 18. maja, so imeli upe- -budnih besed in obljubil, da ge bo mnenja, da je na ObLO Kočevje preveč uslužbencev, ki bremenijo proračun in vprašujejo ali tol se ne dalo število uslužbencev znižati. V pojasnilo samo tole: Res je, da je na občini veliko uslužbencev. Po ukinitvi okraja je ObLO prevzel sektorju naslednje največje količi- Sodražica 16.300 Iglavcev in 9300 ne lesa (navedli bomo podatke sa- listavcev in občina Dobrepolje 2500 mo za občine bivšega kočevskega iglavcev in 13.100 -listavcev. V ce-okraja), ki ga bo dovoljeno pose- lotnem ljubljanskem okraju je do-kati (vse v m3): občina Kočevje voljeno za posek največ do 204.758 3300 glavcev in 10.100 listavcev; m3 iglavcev ter 159.922 m3 Usrtav- kojenci podružnice Društva upokojencev Kočevje v dvorani množičnih organizacij občni zbor. Dvorana je bila domala polna upokojencev iz Kočevja in okoliških vasi-. Nekateri so prišli celo iz 10 km oddaljenih vasi. Občni zbor je otvoril predsednik društva Peter Čero. Bilo je zelo živahno. Poročila funkcionarjev društva so bila temeljita in dobro pripravljena. Zastopnik vodstvo Zveze upokojencev LRS še nadalje trudilo za dosego boljših pokojnin nižjih zavarovalnih razredov. D. J. glavcev občina Ribnica ZAMOSTEC P. P. iz Zamosteca je pred dnevi gasil apno. Od tu se je apnena voda odtekala v potok Grdolščico, _ _____ od tam pa v Bistrico. Zaradi te vo- Društva de je poginilo nad 230 postrv; in 37 upokojencev LRS iz Ljubljane dr. klinov v skupni teži 14 kg. Ribi-Franc Mlinar je v lepem govoru ško društvo Sodražica je zaradi te-povedal upokojencem nekaj spod- ga utrpelo precejšnjo škodo. 9400 iglavcev In Občinska konferenca Ribnice (Nadaljevanje s 1. strani) Predstavnica društva žena in dom je med drugim dejala da bo treba posvetiti večjo skrb za zdravje naših najmlajših, za to pa so potrebni tečaji. Ko so razpravljali o delu in doseženih uspehih ter pomanjkljivostih je neki delegat med drugim dejal, da je pravilno, da se kritično ocenjuje dosedanje delo SZDL, ker če bodo organizacije vedele, kje so delale napake, jih bodo na podlag, tega lahko odpravile. Clan Okrajnega odbora SZDL Lado Mazovec je med drugim dejal, da je potrebno stalno vzgajati nove, mlade člane Socialistične zveze. Organizacije morajo nove člane pravilno usmerjati. Važna naloga SZDL je tudi ta, da vodi skrb nad ljudmi. Tovariš Mazovec je pouda- odbor SZDL, v katerega so bili izvoljeni: Ciril Andoljšek, Ribnica, Drago Ahac, Hrovača, Milena Borova«, Ribnica, Jože Benčina, Ribnica, Jože Babnik, Gorenja vas, Angela Gorše, Rakitnica, Ignac Jereb, Bu- cev ali skupno 364.680 m3 lesa. Določene količine lesa- za sečnjo so maksimalne .in se ne smejo prekoračiti. OPEKARNA V LOŠKEM POTOKU Režijski odbor za gradnjo zdravstvenega doma v Loškem potoku je sklenil, da bodo zgradili opekarno. Opeko namreč nujno rabijo za gradnjo zdravstvenega doma, ope- kavlea, Ela Kržan, Ribrdca, žarko *» » » mOTf JgSaLFISS 1 ' - — ’ — količinah in v predvidenem roku. V Retjah je dovolj ilovice za izde- lovanje opeke. OKRUŠENI VRČKI IPred kratkim sem bil z družbo v gostilni »Rog« v Kočevju. Naročili smo neltaj vrčkov piva. Na- Laketič Ribnica, Ančka Lovšin, Dolenja vas, Rudolf Lovšin, Breže, Rozalija Mestnik, Suš je, Ivan Mihelič, Kot, Mirko Oražem, Grčarice, Jože Puželj, Ribnica, Rudi Putre, Ribnica, Janez Šporar, Ribnica, Ciril Stupica, Jurjeviča, Ja-_____________________ nez šega, Sajevec, Franc Škulj ml., takar nam je prinese", kar tri vrč- žlebič, Janez Turk, Prigorica, Edo ite_ jy ^ močno okrušeni. S Tanko, Nemška vas, Alojz Vrbinc, tako postrežbo (z vrčki namreč j Dolenja vas, Matija Zobec, Goriča smo nezadovoljni, saj smo mo vas in Janez Zobec, Dane. ralj pr; pitju paziti, da si ne bi po- V nadzorn; odbor pa so bili izvo_ rezaji ustnic ali pa da bi pogoltnili ljeni: košček stekla od vrčka. Poškodo- Dora Divjak, Ribnica, Franc Ku_ vane vrčke naj gostinsko osebje ril, da mora biti med ObLO in SZDL pijenik, Gorenja vas in Franjo Ma- odstrani. Mnenja sem. da ima gost najtesnejše sodelovanje. itoh, Ribnica. pravico zahtevati v gostinskem lo- Na kraju so izvolili nov občinski B. J. kalu. J. K. Razpis Na podlagi 21. člena Zakona o pristojnosti občinskih In okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, štev. 52/57) RAZPISUJE komisija za razpis mest direktorjev pri Občinskem ljudskem odboru Kočevje: 1. mesto dveh direktorjev trgovskih podjetij na drobno in debelo 2. mesto direktorja Časopisno - založniškega podjetja »Kočevski tisk" Kočevje Pogoji pod 1.: visokokvalificiran trgovski delavec z najmanj 5-letno prakso v vodenju trgovskih podjetij; — 2. visokokvalificiran grafičar z večletno prakso na vodilnem mestu. Pravilno kolkovane prošnje z opisom dosedanje zaposlitve vložiti pri Občinskem ljudskem odboru Kočevje do 20. junija 1958. Komisija za razpis mest pri ObLO Kočevje Nace Kamlčnik: V Poljanski dolini leta 1942 Konec aprila 1942 je naše partizansko poveljstvo izdalo ukaz, da pridejo vse partizanske enote, ki so bile na območju Kočevske in Notranjske, v splošno ofenzivo proti italijanskemu okupatorju. Taktika tega splošnega napada je bila naslednja: bojne patrole po 10—20 mož, oborožene z enim ali dvema mitraljezoma, naj neprestano napadajo ln vznemirjajo sovražn ka v postojankah, na njegovih pohodih, rušijo naj komunikacije jn kaznujejo narodne izdajalce. Sovražnika je treba napasti iznenada, :z zasede, mu prizadejati čim večje izgube, v primeru sovražn.kove velike premoči pa se umakniti in ga zopet napasti ob ugodni priložnosti. To je bilo pravzaprav glavno načelo partizanskega vojskovanja, posebno v prvih letjh osvobodilne borbe, dokler niso naše enote prešle v frontalno borbo. Ta taktika je Imela na okupatorja strahovit učinek. V nekaj dneh je bila vsa Kočevska, razen samega mesta Kočevje In Ribnica, osvobojena. Tudi Poljanska doljna je bila rešena osvajal- cev, razen Starega trga, kamor so se zatekli fašisti iz ostaVh manjših postojank. Tako je leta 1942 slovensko ljudstvo v tem delu Slovenije prvič v zgodovini praznovalo 1. maj v svobodi. Po vseh osvobojenih vaseh so Mii mitingi, kjer smo ljudstvu tolmačili ideje naše iborbe, kar je rodilo velike sadove. Partizanske enote so se pomnožile s prostovoljci, ljudstvo je dobilo še večjo vero in zaupanje v OF, sovražna propaganda se je ob naših uspehjh popolnoma razblinila. Prebivalci Poljanske doline, ki so nas skraja opazovali z nekakšnim strahom, so se kmalu sprijateljlU z nami in so kar tekmovali med seboj, kdo nam bo bolj postregel in nudil prenočišče. Bili smo prvi parlzani, k{ so se pojavili v Poljanski dolini in smo zato vzbujali pri ljudstvu veliko pozornost in spoštovanje. Po tej splošni ofenzivi partizanskih enot se je okupator umaknil iz manjšjh postojank in se močno utrdil v večjih m strateško važnejših krajih. Taka postojanka je bila tudi fašistična posadka v Starem trgu ob Kolpi. Za uničenje te postojanke, kj je štela okoli 200 mož, je bil potreben že obsežnejši načrt. Vedeli smo, da so se fašisti utrdiU v šoli, farovžu in cerkvi in da imajo več bunkerjev ograjenih z bodečo žico. Take utrdbe je težko uničiti in zavzeti brez težkega orožja. Naša oborožitev je bila takrat še dokaj slaba, saj smo imeU le osnovno pehotno orožje, t. j. puške, mitraljeze in bombe. Takšna sredstva so preslaba za unjčenje betonskih utrdb. Seveda se mnogokrat tudi betonske utrdbe niso mogle dolgo upirati junaškemu navalu bombašev, ki so s smelimi podvigi uničevali posadke bunkerjev. Priplazili so se skozi bodečo žico do san ih bnkerjv in meta.i bombe skozi strelne line. Marsikdo je to svoje junaštvo plačal z življenjem. Mnogo junakov je obležalo v bodeči žld. pred bunkerjem. Naše poveljstvo si je prizadevalo, da bj nam hrvatski partizani prišli v pomoč z metalci mjn za uničenje utrjenih delov sovražnih položajev, kar M nam znatno olajšalo izvedbo napada. Prebredli smo Kolpo in dobili stike s hrvatskiml partizani, ki so bili V vasi Plemenitaš. To je bilo naše prvo srečanje z bratskimi hrvatskjini partizani. To srečanje je obojestransko dvignilo moralo in še bolj podžgalo gorečnost za izvedbo naših idej, saj smo vedeli, da se borimo za iste cilje. Vendar te hrvatske edinice niso jmele metalcev mm, pač pa so takoj pristali, da nam bodo nudili pomoč pri napadu na Stari trg. To je »Ho prvo sodelovanje m prvj večji skupni nastop slovenskih in hrvatskih partizanskih enot v boju s sovraihii-kom. Na večer pred napadom, t. j. 31. maja 1942, so sc zbrile enote Kočevskega odreda v Kneži-, lipi. Vseh edinic odreda nj bile, ker so .bila v akcijah v osta'ih predelih Kočevske in No..vinjske. Zbralo se je kakih 120 borcev. To je bila za takratne razmere že velike formacija, ki je nastopila v eni sami akciji. Vsi so že doživeli »cgojeni krst«, kakor smo imenovali primere, ko se je novodošli prostovoljec udeležjl borbe. Ob takem številu borcev nas je prevzela zavest, da smo nepremagljivi, čeprav je Ml sovražnik po številu in obore žitvi znatno močnejši. Med prepevanjem partizanskih bojnih pesmi so se Culi vzkliki OF in Partiji. Komandant odreda Jože Klanj-šek-Vasja je sklical posvet vseh partizanskih starešin. Tu smo do- bili navodilo za izvedbo akcije. Stane Zakotnik-Johan je prejšnjo noč kot izvidnik pregledal položaje sovražne postojanke in nam je točno opisal, kje so bunkerji in kam je usmerjena njihova dejavnost. (Vsaka, tudi najmanjša, enota jel dobila podrobna navodila za udeležbo v tej akciji. Bombaši so imeli nalogo likvidirati posadke bunkerjev. Prodiranje bombašev naj ščiti ogenj mitraljezov m puškarjev. Posamezni borci so bili določeni za odstranjevanje žičnjh ovir. Oddelek težkega mitraljeza — »švarcloze« — je Imel nalogo, da kontrolira sovražnikovo gibanje na območju tik nad vasjo, onemogoči delovanje sovražnega težkega mltraljeza v zvoniku cerkve jn sploh onemogoči sovražnikovo manevriranje ob njegovem izpadu iz obkoljene postojanke. Seveda je bilo treba tudi računati na pomoč napadeni posto-janki, ki M prišla od zunaj. Ta pomoč M lahko prišla jz najbližjih postojank, t. j. iz Črnomlja in Vinice. Zato so bile postavljene ob komunikacijah Stari trg—Črnomelj in Stari trg—Vjnlca zasede z nalogo, da zadržujejo sovražnika in preprečijo, da bi nudili pomoč napadeni postojanki. Tudi hrvatski partjzani so imeli svojo nalogo. Smer njihovega napada, je bila iZ kanjona Kolpe proti Staremu trgu. Razpoznavni znaki za glavne vrste operacije so bili: bela raketa, splošni juriš, rdeča raketa umik na izhodiščne položaje. Bili smo preprir čani, da je po tako podrobno izdelanem načrtu uspeh operacije zagotovljen. Takoj po polnoči smo krenllj iz Knežje lipe proti Staremu trgu. Nekaj časa smo hodili kar po cesti do Brezovice. Nato smo krenili na stranske gozdne poti. Medla mesečina je tu jn tam prodrla drevesne krošnje in nam osvetljevala pot-Na jasnem nebu se je zdaj zdaj utrnila zvezda in za trenutek močneje osvetlila nebesni svod. Noč je bila čudovito lepa. Marsikoga je ta lepa poletna noč prevzela in je aa' čel razmišljati o svoj j usodi in 0 usodi, svojih najbližjih. Kaj Je * starši, brati, sestricami ali morda celo z ženo in otroki? Ali jih še kdaj videl? Kaj mu bo prinesel današnji dan ? Morda ga zadene sovražna krogla in bo obležal na boj' nem polju? Ali pa se bo vse srečo izteklo in bomo slavili zmago. Ta' ke in podobne misli 80 nas spreM' Ijale, ko smo se v največji tišin približevali sovražni postojanki-(Se nadaljuje) Srečanje z odlikovancem dela Za prvi maj je bil cd predsednika republike odlikovan z medaljo dela med drugimi tudi strojnik pri gradbenem podjetju »Zli-dar« Kočevje tovariš Ludvik 8ka_ per. Ko smo pri podjetju kjer dela poizvedovali, na katerem gradbišču dela, smo bili nemalo presenečeni* ko smo zvedeli, da dela kot strojnik na gradbišču v Reki. Pred Ludvik škapcr dnevi je po opravkih le prišel v Kočevje in s fotokamero smo ga presenetili v trenutku, ko je popravljal velik kompresor. O sebi nam ni hotel veliko pripovedovati, zato smo več zvedeli o njegovem delu pri njegovih sodelavcih in na upravi podjetja. Rodil se je 25. novembra pred 36 leti v Doliču pri Murski Soboti. Končal je 8 razredov osnovne šole in že kot deček iskal kruha v Fran. ciji. Tu je delal do vojne, medtem pa je bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko. Takoj po vojni se je vrnil v domovino, odslužil kadrovski rok v enoti KNOJ, nato pa dokončal šestmesečni tečaj za strojnike. Pri sedanjem podjetju se je zaposlil pred petimi leti in je vseskozi vesten in sposoben strojnik. Posebno se je izkazal, ko je prevzel rabljene in pokvarjene stroje, ki jih je hitro popravil in danes delajo brezhibno. Ostalim strojnikom je pokazal, da strojnik po potrebi dela lahko tudi na treh gradbenih strojih. Ved. no, brez . poprejšnjega opozorila, priskoči na pomoč, kadar koli je to potrebno. Povemo lahko tudi to, da je v zasebnem življenju vzoren mož in oče dveh otrok. Ob sprejemu medalje dela mu tudi m; v imenu naših bralcev izrekamo lepe čestitke! Naš obveščevalec KOLEDAR Sobota, 7. junija — Zorica Nedelja, 8. junija — Medard Ponedeljek, 9. junija — Primož Torek, 10. junija — Marjeta Sreda, 11. junija — Srečko Četrtek, 12. junija — Cedomir Petek, 13. junija — Anton Pad. SPOMINSKI DNEVI V juniju 1943. leta so izvedli Italijan; večjo akcijo na ravenske hrl-be. Nameravali so uloviti rajonski ^bor Kočevska Reka, kurirsko sta. b100 in tehniko. Partizani so Italijane odbili in jim prizadejali težke izgube. Okrog 15. junija 1942. leta so partizanske edinice napadle italijansko kolono pri cestnem predoru nad Faro. Italijani so se razbežali na vse strani. Borci Zidanškovega bataljona so okrog 15. junija 1942, leta napadli italijanske edinice v vojašnicah na Blokah na Notranjskem. GIBANJE PREBIVALSTVA DOLENJA VAS . bi mrla je Bojc roj. Nosan Mari-Ja, krnetovalka Iz Dolenje vas,; 132, ZAHVALA Ob prerani lizgubi našega predragega moža očeta, sina in nečaka KARLA JENKA izrekamo vsem, ki so mu nudili v hudih dneh bolezni pomoč in mu lajšali trpljenje ter ga spremili na zadnji poti, iskreno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo zdravniku dr. Maroltu in medicinski sestri tovarišici Figarjevi, nadalje medicin, ski sestri iz Novega mesta, ki nas je obvestila o njegovem kritičnem stanju, kolektivu KGP, ki nam je omogočil takojšen prevoz in nam šel vsestrahsko na roke. Iskrena zahvala kolektivu KGP, stanovanjski upravi, Gozdni upravi, lovcem, strelski družini, pevcem in pevkam, nadalje vsem ostalim podjetjem, ustanovam njegovim delovnim tovarišem in prijateljem za krasne vence In vso skrb pri Pogrebu. Govornikom za ganljive besede ob grobu In vsem, Id so ga v tako velikem številu spremili na hjegovi zadnji poti In pokrili nje. Sov prerani grob z venci In cvetjem ter vsem, Id so kakorkoli sočustvovali z nami. Vsem prav prisrčna hvala! žalujoča žena Ana, hčerki Pavči in Mojca, mama, oče, stric in ostalo sorodstvo. stara šestinosemedeset let. LOŠKI POTOK Rodile so: Mohar Ana, gospodinja iz Retij 68 — deklico Marijo, Turk Danijela, gospodinja iz Retij 45 — deklico Zdenko, Car Ljudmila, gospodinja iz Retij 84 — dečka Alojza in Gregorič Amalija, go. spoditi ja iz Srednje vasi 1 — deklico Jelko. DRAGA Rodile so: Knavs Milka, gospodinja iz Podplanine 20 — dečka Branka, Kovač Friderika, gospodinja -iz Starega kota 30 — dečka Marjana, Poje Marija, gospodinja iz (Pungrta 2 — deklico Marii jo, Vesel Frančiška, gospodinja iz Lazca 4 — deklico Nevenko. V Ljubljani je umrl Lavrič Rudolf iz črnega potoka 6, star 38 let. RIBNICA Rodile so: špilak Ana, gospodinja Iz Ribnice 194 — dečka Marjana, Ozvald Marija, gospodinja iz Jurjeviče 46 — dečka Filipa Oračem Frančiška gospodinja iz Jurjeviče 41 — dečka Petra in Klasnič Ana, gospodinja iz Ribnice 210 — dečka Marka. Umrla je Hoge roj. Lesar Ivana, gospodinja iz Ribnice 171, stara 64 let. PREDGRAD Poročila sta se: Kljun Alojz, kmetovalec iz čapelj 9, star 25 let in Pešelj Zofija, krnetovalka iz Jelenje vasi 14, stara 22 let. Rodila je Mihelič Katarina, gospodinja iz Sodevc 16 — deklico Katarino. VELIKE LAŠČE Poročili so se: Skubec Jože, kmetovalec iz Turjaka 1, star 60 let in Podlogar Marija, gospod, pomočnica ,iz Grma 1, stara 46 let, Marolt Janez, kmetovalec iz Škrlovice 5, star 33 let -in Rigler Marija, kme- ZAHVALA Vsem, ki ste spremili našega ljubljenega moža, očeta in starega očeta JOŽETA RIGLERJA iz Žlebiča na njegovi zadnji poti, sočustvovali z nami, mu darovali cvetje in vence in nam izrekli sožalje, prisrčna hvala. Zahvala tudi dr. Janezu Oražmu Iz Ribnice za ves njegov trud, ki ga je nudil pokojnemu v času njegove bolezni Prav vsem še enkrat najlepša hvala. žalujoča žena, hčerke, sin in ostali sorodniki. Na podlagi čl. 70 Uredbe o plačah delavcev v gospodarskih organizacijah (Ur. 1. FLRJ št. 18/57) ter čl. 28 Tarifnega pravilnika Rudnika Kočevje pozivamo delavce In uslužbenec, ki jim je v letu 1957prenehalo de. lovno razmerje, da uveljavijo svojo pravico do dela osebnega dohodka nad tarifnim pravilnikom pri dokončnem obračunu osebnega do hodita po zaključnem računu za leto 1957. uredbe"8'^'* nat* Tp lzv*ra 61. 69 omenjene Kdor se v roku 3 mesecev ne priglasi, zgubi pravico do plač pri dokončnem obračunu. Rudnik rjavega premoga Kočevje NOGOMET Rudar - Poštar 2 : 1 Prvega junija je bila v Kočevju na igrišču za šeškovem domom odigrana prvenstvena nogometna tek- ru nasprotni igralec igral z roko, za kar je seveda sodnik pokazal na belo piko (11 metrov). Kazenski strel ffl^URNEfflEis|T|l(i ma I. razreda Ljubljanske nogomet- je izvedel čavalič ln dosegel gol. S ne podzveze, med NK »Rudar« NK »Poštar« iz Ljubljane. tem je bila usoda »Poštarja« zapečatena in zmaga v rokah »Rudar- Vreme je bilno sončno, gledalcev ja«. Tik pred koncem tekme, v 43. je bilo okoli 400. Rudarji so bili v stalni premoči. Že v tretji minuti prvega polčasa so imeli priliko za minuti drugega polčasa, pa se je tu. di v rudarjevih vratih potresla mre. ža nakar je bil končni rezultat 2:1. dosego gola, toda obramba Poštarja Tekmo je prav dobro sodil Jakob je bila na svojem mestu. Kljub pre_ Goli iz Ljubljane, mejna sodnika pa let od rojstva velikega slovenskega moči rudarjev se je igra končala v sta bila Maver in Koleta, oba iz Ko- reformatorja Primoža Trubarja ---------- v„™ —1„ čevja. Po glavni tekmi sta se srečali B PRIMOŽ TRUBAR oče slovenske književnosti Letošnjo pomlad je minilo 450 prvem polčasu brez gola. V drugem polčasu pa so bili rudarji še boljši, toda niso Imeli sreče. Vse, kar so streljali v vrata, so Kočevja. Tudi tu so Rudarji zrnast reljali v vratarja ali pa v prečko, gali z rezultatom 3:2. Gole za »Ru-V tretji minuti drugega polčasa so darja« so dosegli: Hegler, Radosavljevič ml. in Vrbovšek. Tekmo je dobro sodil Ivan Koleta. S. V. Rodil se je mlinarju na Rašičici pri Velikih Laščah. Oče Miha, ki gostje zabili avto-gol. Pri udarcu iz kota ki so ga streljali rudarji, je v kazenskem prosto- STRELSTVO moštvi »Rudarja« in »^Partizana« Iz je bil turjaški podložnik, ga je po m,,/" slal v šole. Najprej je odšel na Re- ko, nato v Salzburg in končno v Trst, kjer je študiral pri škofu Bonomu, ki je na mladega Trubarja tudi bistveno vplival. Tu se je Trubar navdušil za protestantsko vero in njen program. Navdušil se je tudi za slovenščino, ki je bila do tedaj zaničevana, in sklenil iz tega »pastirskega in hlapčevskega« jezika napraviti knjižni STRELSKI DVOBOJ MED EKIPO Po tekmovanju so si gostje E. C. ž. LJUBLJANA : KOČEVJE ogledal; še ureditev" tukajšnjih . _____ Preteklo nedeljo je bilo na stre- bližnjih posestev. Na tem mestu se jezik, kar se mu je z mnogimi te-lišču Strelske družine Kočevje.me- v imenu gostov in strelcev Kočevja žavami končno posrečilo, sto prijateljsko tekmovanje v stre- zahvaljujemo upravi Kmetijsko- Trubar je bil vsestransko nadar-1 jan ju z zračno puško med moški- gozdarskega posestva Kočevje, ki jeA zato je odšel študirati na Du-rrv ekipami Strelske družine Elek- je omogočila ta ogled ter iz vrst nah da še bolj izpopolni svoje zna-tročne cestne železnice v Ljubljani svojih uslužbencev določila enega, nJe- Po končanih študijah je služ- in ekipo Strelske družine Kočevje-mesto. Zmagali so domačini s 101 kregam razlike. k,j je goste spremljal. T. Hočevar STRELSKO TEKMOVANJE V SODRAŽICI boval po raznih krajih v Sloveniji, kjer je tudi oznanjal novo vero. Nemškem Zaradi tega je bil preganjan in njegov prvi izgon iz domovine je eno najvažnejših obdobij v razvo Tako je nastala prva slovenska knjiga. Toda človek, kakršen je bil Trubar, se ni zadovoljil samo s tem. Nadaljeval je z delom in napisal še vrsto pomembnih del. V letu 1555 je ponovno izdal »Katekizem« in »Abecedarium«, toda v precej spremenjeni obliki. V teh letih se je lotil tudi prevajanja »Novega zakona«, ki ga je poslal med Slovence v več odlomkih. Zatem je Trubar napisal še več knjig. Njegovo zadnje in najobsežnejše delo je prevod Lutrove »Hišne postile«, ki je izšla šele dolgo po njegovi smrti. Kot vidimo, je bil Trubar človek, ki je veliko storil za razvoj slovenske književnosti. Pri delu ga ni vodila samo verska vnema, temveč tudi prava ljubezen do slovanskega naroda in jezika. Trubar ie edinstven pojav v slovenski literaturi. Umrl je v Devendingenu na kamor se je zatekel po drugem izgonu iz domovine. Čas hiti in hitro gredo ljudje v porabo, toda Primož Trubar, ,sin tovalka iz Skrajnega 2, stara 23 let, Virant Anton, kmetovalec iz Dvorske vasi 24, star 32 let in Ma- Zadnjo nedeljo je bilo v Sodra- nastala prva slovenska knjiga. To žici tekmovanje v streljanju z Je bil katekizem v slovenskem je-zračno puško za okrajno prvenstvo zi'