Dopisi. Iz Ptuja. (Kmelijsko bralno društvo v Krčevini) je priredilo običajno zirasko veselico s sodelovanjem društvenega mešanega zbora v nedeljo, dne 10. januvarija v gostilni g. Blaža Windisch-a na Štukih. Navzoči so se prepričali, kako društveni mešani zbor napreduje ter o priliki veselic svojo častno mesto zastopa. Sližali smo, kako lepo doni narodna pesem iz grl kmečkih deklet in fantov. Pozdravljajoč društvenike, omenil je društveni predsednik svojo težavno slališče ter z veseljern konšlatiral, da mu daje tolika udeležba znovič pogum delovati »Vse za vero, dom, cesarja«. Temu društvenemu geslu vsi navzoči, kakor iz enega grla s trikratnim živio pritrde. Društvo, oziroma odbor je pokazal, da je na pravem mestu, da je njega delovanje ljudska, narodna volja. Nepozabljivi škof Slomšek so nam nabrali toliko lepih pesmij, da jih narod in njega nasledniki prepevajo. Kaj pomaga pesniku trud, ako so narod ne briga za lepoto pesmi. Drage pevke in pevci! Zahajajte pridno k pevskim vajam, koje so vsako nedeljo in praznik od 1.—2. ure popoludne, ter prepevajte radi pesmi svojega naroda. Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti. Iz Mozirja. (Caslni elani čitalnice) v Mozirju so poslali gg. A. Aškerc, bivši inozirski kaplan; Jos.- Pirš, tukajšnji poseslnik, in J. Škoflek, nekdanji nadučilelj v Mozirju. Za kaj-li »Domovina« samo gosp. Aškerca oinenja? Morda ji o imenovanji dvoli drugih ni ušečno, ali ncznano? Pri ravno istem zborovanju, dne 10. jan. izbacnili so se iz »narodne« čitalnice vsi slovenski konservativni listi ter se naročil židovski »Extrablalt . To so menda isto »cajtinge«, iz katerih bodo srebali duševni orjaki v čitalnici svojo modrost; saj je naš Ivan »(irozni« mogočno zatrjeval, »da za ideje se gre«. Pos\neh sili človeka, ako sliši govoriti ljudi o re- čeh, katerih pač krvavo malo razumejo. — Pri vsej komediji, katera se jo takrat v čitalnici vršila, pa ima glavno ulogo možicelj, kateri še Vid čitalnice ni, a je vendar po svoii strupeni agitaciji vesel uspehov, da je le nasilil svojo infernalno jezo nad smradljivimi klerikalci. Mozirska čitalnica sme biti ponosna, da je edina na Slovenskem, katerej vsi konservativni listi smrdijo. Dober tek! Iz celjske okolice. (Napredek.) V celjskem meslu se nahaja mnogo trgovin z raznoterim blagom. V novejšem času se je še neka nova trgovina začela, to je trgovina z živim človeškim mesom. Enako trgovino so nameravali pred par leti ustanoviti v Ljubljani. Toda vse, kar je bilo po mestu poštenega, se je vzdignilo, in mesnica se je zabranila. Proti ustanovitvi celjske besnice ali kakor že hočete: mesnice so se tudi upirali mnogoteri — toda preslabi so bili. Na vfeaki način mora biti v celjskem mestu veliko šlevilo ljudij, katerim čudno diši — človeško meso. Pošteni ljubljanski lisli so se javno upirali proti prodaji človeškega mesa; sta to storila tudi ona dva lista, ki izhajata v Gelju? Iz Velenja. (Veselica.) Dne 6. jan. iepriredilo lukajšnje bralno društvo v prostorili g. Raka zabavni večer kot prvo večjo narodno veselico v Velenju. Dasi je bilo za pripravo časa le nekaj dnij, je vendar bila udeležba od strani duhovske in posvetne gospode pa kmetov precej velika. Za zabavo so skrbeli šaleški pevci in šmarska godba. Veselico je otvoril s kratkira pozdravom naS narodni g. župan Ježovnik, v katerera je tudi izrazil svoje veselje nad probujeno Šaleško dolino. Pozneje so nastopili razni govorniki in navduševali navzoče za našo versko in narodno stvar. Gosp. zdravnik Skubic, kot predsednik veseličnega odbora, se je zahvalil vsem za obilno udeležbo. Heerka nadsprevodnika Marna je deklarnovala Crregorčičev »Naš čolnič otmimo«. Izmed raznih napitnic omenim naj ono bratski ljubezni in vzajemnemu delovanju narodnih trgov Velenje in Šoštanj kot čuvajev katoliškega in narodnega značaja Šaleške doline in pa edinosti naši na podlagi katoliških načel, kar so vsi odobravali, le eden je neki takrat naredil precej kisel obraz. Želeti je res, da bi med nami Slovenci zavladala večja vzajemnost, kakor je bilo do sedaj, da bi se posebno sosedje medsobho podpirali pri vsaki dobri stvari. Tudi naš obče priljubljeni dež. poslanec, g. Iv. Vošnjak, se je oglasil in v lepih besedah pozdravil navzoče kmete. Priznati se mora, da je bila veselica prav živahna, želimo še le več takih. v Velenju! Gast zato vrlemu g. stražmeštru Fr. Kralju kot povzročitelju te veselice! Iz Saleške doline. (Siidmarkovci.) Dne 10. jan. so v Rakovih prostorih priredili velenjski Siidmarkovci ali »Siidsmrkovci«, kakor sem jih ludi slišal imenovati, veselico, na katero so zbobnali vse pravo in lažnivo nemštvo od blizu in dalee. Tudi Stallner in Lenko sta se je udeležila. Pri tej veselici je menda prvikral nastopil kot nemški govornik mizar SmodiS, že po svojem imenu seveda velik Nemec. V tako pravilni nemščini in tako »prismojeno« je govoril, da so se vsi smejali, »boben« mu je moral vedno pomagati, da ni obtičal. Ta »boben« je ludi bil, ki je po slov. veselici v peč metal C.iril-Metodove užigalice, ki so ondi zaostale. Hlovenci, zapomnimo si to! Ta strastni Nemec prodaja tudi »Sudtnarkove« užigalice v svoji prodajalnici. Pri tej priliki opozarjam Slovence, da ima slov. užigalice družbe sv. C.irila in Metoda in slov. svinčnike naš narodni trgovcc, g. U. Lager, na prodaj. Za »boben« bomo že skrbeli, da se sčasoma zmanjSa. Istega dne zvečer ie šlo pet voz na kolodvor po tuje goste. Toda slučajno so došli le Irije z bobnom vred, ki se jirn je bil peljal naproli. Te veselice so se udeležili tudi nekateri obrtniki, ki jih Slovenci podpiramo. Sedaj vemo, kako je, odslej, nemčurčki, ne dobite več beliča od nas. Saj je dovolj nasih poštenih domačih obrtnikov. Iz Šaleške doline. (0 naših rudarjih,) Na srečo je bila naša bojazen, izražena v Vašem cenjenem listu od dne 31. decembra 1896, da bode se mnogo rudarjev od službe izpustilo v Lappovih jamah, pretirana. Kajli g. pl. Lapp je odpustil le 56 rudarjev, kateri so z njegovo pomočjo vsi dobili službo v drugih jamah, več jih pa ne bo odpuščenih, ker je prometa s premogom dovolj. Tudi so trdno upa, da bo železnica iz Velenja do Spodnjega Dravberga še letos izdelana — saj je deželni glavar, grof Wurmbrand, pri svojem nastopnem govoru dne 28. decembra 1896 v deželnem zlioru štajarskem izrečno povdarjal, da se bo letos izdelala ta železnica in pa zveza v ZelUveg; potem seveda bode promet z Lappovim premogom se razširjal iudi na Koroško, in se število delavcev zopet izdatno pomnožilo. Iz Teharij. (Marsikaj.) Ves hrup, katerega je bilo prizadjalo imenovanje časlnih občanov, se je skoraj do celega polegel. Le tu in tam še naletiš, da se še kdo o.tem pogovarja. Z veseljem pa mi je zabeležiti, da vse hujskanje in strašenje naših nemškularjev nasproti obč. odbornikora je bilo in je zaman. Kajti naši vrli obč. odborniki dobro vedo, da to imenovanje nima loliko drugega pomena, kakor to, da se je s tein močen temelj vzidal slov. prebivalcem, nekdajnim plemenilim Teharčanom, kjer imajo biti edino gospodarji slovenski možje v obč. odboru. Žalostno pa je, da se eden obč. odbornik z najhujšim tukajšnjim sovražnikom slov. naroda brati in vedno pri njem tiči, kateri bi najrajši sedajni obč. odbor ob življenje spravil, ko bi mu mogoče bilo. Torej g. obč. odbornik, vi niste na pravem potu, spravite se na pravo pot, če ne, bodem prihodnjič primoran Vaše ime javno razglasiti! Imamo pa tudi posestnika, kateri si tolmači z nemčurji vred, da bode njegova pravica pri prihodnjih volitvah glede imenovanj časlnih občanov prikrajšana, ker ima pravico v I. razredu voliti. Pa nič se ne bojte, vam ostane vedno ista pravica pri volitvah, kakor do sedaj. Zatorej bodite eno, ne pa dva, ker tega bi vam sploh ne svetoval. — K moji kritiki še omenim o naših dveh gospodičnah, od katerih eno tukajšnje občinstvo za »Strikfrajlo« zove. Zakaj li dve tukaj omenim, hočem na kratko povedati. Če ni ena ali druga od obč. odbora dobila, kar je zahtevala, pa se je naravnost podala ložit ena k sedajnemu eks-obč. odborniku Jelleku, druga pa k sedajnemu eks-obč. odborniku M. Koštomaju. (lospodični, pomirita se; sicer bomo krepkejše govorili!