MBteM!*■■■ ■■■■■■■■!!■ nHMP* ■■■■■
Izhaja vsak setek.
■ n
Uredništvo:
Kopitarjeva ulica štev. 6.
Naročnina znaša:
celoletna .... K 4 —
poluletna........2 —
četrtletna......... V—
Posamezna štev. „ 010

g AVSTRIJSKE KRŠČANSKE TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE. §
St. 46.
V Ljubljani, dne 13. novembra 1914.
Leto VIL
Najnižje cene žitu!
Christlich soziale Arheiter-Zeitung piše dne 7. novembra t. 1.: Nemška zvezna vlada je oderuško počenjanje žitnih špekulantov krepko končala. Vlada je spoznala, da so potrebne naj-višje cene in jih je tudi določila. 4. no» vemfara so se zato končale igre na borzi. Borzijanci in trgovci v Nemčiji več na določajo po svoje cen žitu, marveč {ja predpisuje država, ker sodi, da mora ftad vsemi drugimi koristmi odločevati korist države in njenega prebivalstva in če je potrebno, da se špekulacija izloči, se mora izločiti. Določila je zato nemška vlada pšenici, rži, ječmenu in otrobom najvišje cene. Te najvišje cene znašajo za 10Q8 kilogramov:
v Vratislavi rž 25 K, pšenica 29 K vin.;
v Berolinu rž 25 K 96 vin., pšenica 30 K 63 vin.;
v Kolima rž 27 K 84 vin., pšenica 32 K 56 vin.;
v Monakovu rž 27 K 96 vin., pšenica 32 K 68 vin.
Najvišje cene so nasproti zadnjim ^žnim cenam le za 1.18 K do 4.72 K hižje. Najvišje cene, torej ne pocenjuje-1° žita, marveč preprečujejo nadaljnje Povišanje cen. Vlada namerava od 1. jaguarja 1915 nadalje vsakih 14 dni po-^šati najvišjo ceno za 15 fenigov, to je 18 vin., kar morebiti ni umestno, ker so tako špekulaciji vratiča še vedno odprta, kar zadržuje zaloge; a oblasti spi_ej0 Po postavi s 4. avgusta 1914 pri-siliti troovce k prodaji.
V sekakor če te navedene cene pri-
•Uerjamo s cenami žita na avstro - ogrskih trgih, vidimo, koliko cenejše je Preživljenje v Nemčiji kakor pri nas. ■Öne 31. oktobra je veljalo žito
na Dunaju rž 32 K 29 vin. do 33 K vin., pšenica 38 K do 39 K 20 vin.;
v Budimpešti 31 K 80 vin. do 32 K vin., pšenica 40 K 30 vin. do 41 K 46 ^narjev.
Na Dunaju je torej stala rž 5 do 7, ^Senica pa 7 do 8 kron več kakor v Nemčiji.
Pri nas je nujno potrebno, da vla-«a določi najvišje cene žitu!
* * ★
Pozivamo odbore naših organiza-Cli> vPrašanje prouče na sejah in ha shodih in naj tozadevne sklepe S. Z., ki jih predloži vladi.
Glasnik
•^sirijske krščanske tobačne delavske zveze.
Nove ranjence so pripeljali v naš ^-bitetni oddelek in sicer v soboto oktobra in v nedeljo 8. novembra in
sicer z ruskega bojišča. Ranjenci so Čehi, nekaj Dunajčanov in iz drugih krajev. Veselili so se, ko so čuli, da pridejo v tobačno tovarno, ker so že prej izvedeli, da so dobro postreženi. Zdravniško službo vodi vestno, ljubeznjivo in požrtvovalno naš zdravnik dr. Högler, ki prevezuje ranjencem vsak dan rane. Tvorniško vodstvo res zelo skrbi, da ranjenim našim junakom ničesar ne manjka. Ravnatelj Proos obišče večkrat ranjence, se ž njimi ljubeznjivo razgovarja v raznih jezikih. Upravo samo kot tako vodi ekonomični tajnik Kratochwil s pomočjo pristava Kama-na. Gospoda res zelo skrbita, da imajo ranjenci vse, kar potrebujejo. Za ranjence se kuha v tvorniški nalašč za to pripravljeni kuhinji, ki jo nadzira delovodja Habicht. Hrana ranjencem se sama pozna na ranjencih, ki, ko so nekaj dni v tvorniški oskrbi, izgledaj o tako, da se jim dobra kuhinja še na obrazih pozna. Za postrežbo določene delavke samoobsebi umevno tudi z vso ženskam lastno vestnostjo in skrbjo strežejo ranjencem.
Topla obleka za vojake. Takoj, ko je izbruhnila vojska, se je javnost naprosila, da naj se skrbi vojakom za toplo obleko. V naši tobačni tvornici je nadel ta ^oziv na usmiljena srca. Pričeli so se med delavstvom nabirati prispevki za to že 4. septembra. Posamezni oddelki so tekmovali med seboj, kje da bi več nabrali. Nabralo se je v ta namen 702 K 70 vin, iz katerega denarja so se nakupile in izročile deloma Rdečemu križu in sicer 98 jopic, 13 parov dokolenic, 8 trebušnih ovojev, 3 pare zapestnic in ena snežna čepica. Vojakom sta se naravnost dali 2 jopici, 5 parov dokolenic, 1 par nogavic, 2 trebušna ovoja, 1 par zapestnic. Rdeči križ je naše darilo določil vojakom na željo našega delavstva, domačima pešpolkoma št. 17 in planincem ljublj. dom. polk št. 27. Tvrdka Franc Kos je izdelala zelo poceni volnate jopice in je še darovala v prid Rdečemu križu 5 K 60 vin. Čč. matere uršulinke so drage volje pletle dokolenice, za kar se jim tim potom izraža zahvala. Vsem, ki so daro-\ali, prisrčni Bog plačaj!
Vojni dogodki
od 3. do 10. novembra. 1914.
Na srbskem bojišču se s hitrimi koraki bliža odločitev. V prostoru Cer-planine (ki se razteza od Lešnice proti jugovzhodu) in južno od Šabca naše čete uspešno napadajo Srbe v njihovih utrjenih postojankah in jih tirajo iz njih. Dne 6. t. m. so naši zavzeli važni hrib Misar. Na črti Ložnica—Krupanj
—Ljubovija (ob bosenski meji) so naše čete po tridnevnih uspešnih bojih dne 8. t. m. iztrgale Srbom velevažne utrjene postojanke pri Kostajniku in zasedle višine, ki z vzhoda nadvladujejo Ložnico ter glavni greben Sokolske planine (jugovzhodno od Krupnja). 120.000 mož močna srbska armada se iz teh krajev hitro hitro umika proti Valjevu. Naši so ujeli veliko Srbov in zajeli bogat vojni plen. — Poveljnik naše balkanske armade, feldcajgmojster Po-tiorek, je te dni izdal na vojake dnevno povelje, v katerem jih poziva k nadalj-ni hrabri vstrajnosti, da se oslabljeni in obupani sovražnik popolnoma stre in vojna še pred zimo konča. Kako zelo so k uspehom na južnem bojišču pripomogli tudi slovenski črnovojniki in zlasti 27. (ljubljanski) črnovojniški polk, priča pismo polkovnika Karpel-lusa kranjskemu deželnemu glavarju dr. Šušteršiču, v katerem naglaša, da so se mnogi častniki in vojaki tega polka, kateremu je sam poveljeval, v bojih prav posebno odlikovali. 27. črnovojniški polk je bil imenoma pohvaljen tudi v povelju armadnega poveljnika Potioreka.
Na severnem bojišču se zbirajo naše čete na novih postojankah; to velja
0	četah, ki se pomikajo iz Ruske Poljske, kakor tudi za gališke. Na Lysi gori na Ruskem Poljskem so naši Ruse, ki so pritiskali za njimi, počakali in jih v junaškem boju vrgli nazaj, nakar so lahko mirno nadaljevali svojo pot. Ob tej priliki so vjeli več tisoč Rusov.
Nemška armada je na svojem polu od Varšave prišla čez reko Warto (blizu poznanjske meje). Za njo pritiskajoča ruska konjenica je pri Kolu prekoračila reko, a bila poražena in vržena nazaj čez Warto.
Ob vzhodnoprusko - ruski meji se
1	ijejo veliki in ljuti boji; pri Szittkeh-menu in severno od Wysztitskega jezera so Nemci odbili močne ruske napade ter ujeli veliko tisoč Rusov.
Na belgijsko - francoskem bojišču se boji nikamor ne ganejo, ker so se eni in drugi strahovito zagrizli in utrdili v svojih postojankah. Dne 8. t. m. so sovražniki izvršili izpad iz Nieu-porta, a so jih Nemci vrgli nazaj. Istega dne je angleško brodovje zopet poizkusilo obstreljevati nemško desno krilo na belgijski obali, a so ga nemški topovi kmalu pognali. Nemci slejkoprej z vso silo napadajo Ypres (belgijska črta Dixmuiden-Ypres) in polagoma napredujejo; isto velja o ozemlju zapadno od Lille. Tudi na črti Lille - La Basee - Arras - Noyon - Soissons-Reims Argoni - Verdun se vrše hudi boji. Na zahodnem obronku Argonov so Nemci zavzeli pri Vienne - le - Chateau važno
višino. Jugozahodno od St. Michaela so Nemci po težkih bojih iztrgali Francozom važno opirališče v gozdu Brule. V Vogezih so Nemci odbili francoski napad pri Markirchu.
Turško vojno prizorišče. Na ukaz ruskega carja so ruske čete prekoračile kavkaško mejo in napadle Turke. Kakor poročajo turška uradna poročila, so bili Rusi po hudih bojih na celi črti poraženi; turška konjenica prodira ob reki Aras po ruskem ozemlju. — Na reki šat - el Arah v Mezopotamiji sta se spopadla neki angleški topniški in turški motorni čoln. Turki so z motornega čolna s topovi obstreljevali'angleška petrolejska skladišča v Abadanu in jih užgali. — Angleži so obstreljevali turško luko Akaba ob egiptovsko-tur-ški meji in porušili glavna poslopja. Opetovano so izkrcali tudi nekaj moštva, ki se je moralo pa pred domačini in turškimi orožniki umakniti nazaj na ladje. — Turške čete so že prekoračile egiptovsko mejo, kakor poročajo iz Ca-ragrada. Angležem huda prede, ker je vsled turških sovražnosti v nevarnosti Sueški prekop in z njim Egipt in Indija. — Angleško - francosko brodovje je dne 3. t. m. iz velike daljave obstreljevalo dardanelske utrdbe, ne da bi napravilo kako škodo. — Dne 7. t. m. je rusko brodovje obstreljevalo turški luki v Črnem morju Zunguldak in Koslu. Bilo je precej škode, ki je pa večinoma zadela Francoze in Grke.
Vojna na morjih. Dne 4. t. m. je v zalivu Jade zadela na mino nemška križarka »York« in se potopila; od 616 mož posadke so rešili nad polovico mornarjev. — Dne 4. t. m. je nemška morska mina potopila en angleški podmorski čoln. — Dne 5. t. m. je Anglija radi min zaprla celo Severno morje. — Dne 6. novembra je dospelo nemško uradno poročilo, da so 1. t. m. nemške bojne ladje: »Scharenhorst«, »Gneise-nau«, »Nürnberg«, »Leipzig« in »Dresden« blizo čilenskega obrežja napadle enako močno angleško brodovje in uničile angleški oklopni križarki »Mon-mouth« in »Good Hope«, ki sta se potopili, križarko »Glasgow« pa močno poškodovale, a je le ušla. Nemške ladje niso imele najmanjše škode. — Dne 3. novembra je večje nemško brodovje priplulo pred Yarmuth (na Angleškem) in obstreljevalo obrežne utrdbe ter nekaj manjših bojnih ladij; nato je nemško brodovje popolnoma neovirano zopet odplulo. Zadnja dva dogodka na morju sta Angleže silno potrla, ker celemu svetu pričata, da Angleži nikakor ne obvladujejo morij tako, kakor se radi ponašajo, ter da so Nemci na morju mnogo kretnejši, podjetnejši in pogum-nejši nego Angleži.
Koman starega dekleta.
^0
Angleški Ban Bolt.
Za trenotje je zakrila lice z rokami farmer, ki jo je gledal, je bil globo-. ginjen. »Pa zakaj je vaš oče nabavil tako neumno spletko?«
.. Minula je cela minuta, preden je j'ušel odgovor; potlej je odvrnila: Mi-‘ael je bil moj ljubček in je prihajal piskat na skrivaj, da ni oče vedel za 3 ker ta ni hotel slišati o tem, mislil j, 5 je namreč poročiti z mojim brat-jAhcem Bobom nad Turtonom. Jaz se včasih ponoči splazila čez moč-j^le obiskat ga in sem mislila, da oče Ve-, da se shajava; oče je pa vedel H0je iztuhtal to zanjko za Miha. Tisto p Jv ko se je to zgodilo, je bil sneg in žJte je bilo zamedeno; Miha je privezi! SVoieoa konja k plotu in se je spla-hišo. Slišala sem ga in sem pri-in JTn, toda menda je tudi oče slišal, 0 sva se z Mihom razgovarjala, je hh	zadavil par piščancev in
\jihJe dejal med druge, ki jih je imel °vLIla vozičku. Ko je Miha odšel, je hjj *vd(d k policajem in pravil, da je SliJ^kdo pri njegovih piščancih, in da ^ika. Dobili so ga in so našli e Piščance med njegovimi.
»Kako pa veste vse to, Marta?«
»Zvedela sem od očeta, preden je umrl, toda vedela sem pravzaprav že prej. Jaz vem, kje je imel Miha konja; sledila sem pa tudi očetove stopnje od hiše h kurniku in odtam tja, kjer je bil konj in Miha je tudi vedel, kaj se je zgodilo; ko je namreč moj oče prisegal, je moj fant imel name uprte oči, in ž njimi mi je povedal, da ve.«
Zajokala je in morala se je zelo premagovati, da je mogla naprej. »Takrat sem hotela izpregovoriti in povedati, kaj vem; tqda bil je moj lastni oče in zato nisem in Miha je prišel v ječo za šest mesecev, češ da je kradel piščance in je izgubil dobro ime za vedno.«
Obrisala je solze z obraza; potem je pa rekla: »Nikoli ga nisem kasneje videla, ko je prišel iz ječe sem v Black-stone Edge stregla teti Mariji in on je šel v Kanado, preden sem se vrnila. Iz Liverpoola mi je poslal, ne pisma ampak to-le:«
Pokazala je na vijolčasti robec krog vratu in iz nedrij je potegnila drobno zlato verižico z višnjevim medaljonom; odprla ga je in pokazala nekaj las in drobno sliko moškega obraza. odkritosrčnega, poštenega. »To je on, in to so njegovi lasje in ali je živ,
ali mrtev, ne vem; toda to pojde z menoj v grob; ker to je fant, ki sem ga ljubila, in ki ga ljubim in naredila sem mu veliko krivico tisti dan, ko nisem izpregovorila. Pa bil je lastni oče — razumete — in Miha je razumel. Kako bi mi bil drugače poslal ta spomin?«
Solze so ji zopet stale v očeh, toda zdelo se je, da ne ve zanje, farmer je pa čutil umljivo mokroto v lastnih očeh. Vzel je svoj robec in se je z veliko silo vsekoval vanj, nato je rekel: »Dekle, smilite se mi; danes je bil trd dan za vas in jaz ne vem, kaj naj hi še storili.« Čakal je trenotje in potem vprašal: Zakaj pa ni prišel Mihael in vas poročil, ko vam je umrl oče?«
»Tega ne vem, je odgovorila; morda tega ni zvedel, morda je mrtev, ali — glas se ji je tresel — morebiti se je izpremenil; moški niso v teh rečeh taki kakor ženske. Toda jaz sem se vedno nadejala, da se morda zopet pokaže te dni in ko ste vi prišli pred vrata, sem imela čudno misel, da je morda Mihael prišel nazaj.
Farmer je vstal. »Marta Roscoe, dobra dekle ste, in če prav bi vas rad vzel, ko bi hoteli, pa vendar vam povem, da moje srce želi, da bi Mihael prišel pred vaša vrata; zavoljo vas, razumete, ne zavoljo sebe.« Pokril si je
klobuk, potem pa šel proti vratom. Roko že na kljuki, je počakal. »Marta, če se kdaj premislite, naj si bo kadarkoli, moja ponudba ostane pri vas, najboljšem dekletu, kar sem jih videl; vedite pa, da sem za vsak slučaj jaz vaš prijatelj v vseh rečeh.«
Nato je odprl vrata in se izgubil v sneženem metežu.
XXX
Ni treba vprašati, da je bil farmer nezadovoljen; toda bil je dovolj moža, da je potlačil misli nase ob povesti, ki jo je bil slišal. Ni bilo samo sočutje, ki ga je čutil za žensko, od katere je šel, in ko je šel po poti, je sempatja pretrgano na glas povedal kako svojo misel: »Krivično je bilo za Marto — — Roscoe naj bi se sramoval samega sebe.
Bil je res trd oreh, pa se je izmislil take zvijače. — Bog ve, kaj je z Barrowom? Fant ne pošilja takega spominka samo za šalo. Čudno bi pa bilo, ko bi se iznova pokazal — enajst let je dolgo; skoraj bi rekel, da se je že zdavnaj oženil; to je tista reč, ki pravi Marta o nji, da je pri ženskah drugačna.«
Vojna v kolonijah. Po junaški hrambi je 7. t. m. padel nemški Čing-
iav (na Kitajskem). Japonske in angleške čete so vkorakale v trdnjavo 9. novembra. V Čingtavu je štela nemška posadka le okroglo 6000 mož, Japoncev in Angležev pa je bilo 62.000 s 40 bojnimi ladjami. V čingtavskem zalivu je bila tudi naša križarica »Kaiserin Elisabeth«, že zelo stara ladja, ki je štela 450 mož posadke. Naši mornarji so se izkrcali in se hrabro udeleževali hrambe čingtavske trdnjave, ladjo je pa avstrijski poveljnik sam dal razstreliti, da bi ne prišla v japonske roke. — V Južni Afriki so se uprli Buri; Angleži so poslali proti njim svoje čete.
Anglija je anektirala turški otok Ciper in proglasila svojo suvereniteto nad Egiptom.
Srbija in Turčija. Obenem s tro-sporazumnimi državami je odpoklicala svojega poslanika iz Carigrada tudi Srbija.
Podpore družinam rezervistov.
Velika dobrota v sedanjem vojnem času je zakon, ki določa podpore družinam vpoklicanih rezervistov. Podoben zakon kakor v Avstriji obstoja tudi v Nemčiji, vendar pa, kot se čujejo razni glasovi in tako popolen kot naš avstrijski. Osrednja zveza krščanskih delavcev v Nemčiji je 5. oktobra poslala namestniku nemškega državnega kance-larja vlogo, v kateri se razmotriva načela in nedostatke načina razdeljevanja podpor družinam rezervistov ter stavi tozadevne predloge za bodočnost. Ker je ta vloga tudi za nas zanimiva spričo raznih podatkov, ki jih vsebuje, jo navajamo v glavnih potezah.
Vloga navaja:	Izkušnje sedanjih
mesecev so pokazale, da podpore družinam udeležencev vojske, določene na podlagi državnega zakona z dne 28. se-bruarja leta 1888. in 4. avgusta leta 1914. ne ustrezajo popolnoma dejanskim razmeram. Znesek je za v resnici potrebne družine premajhen. Nadalje se vsled enotne višine podpore ne računa tudi z različnimi razmerami v posameznih delih dežele. Kar zadostuje za silo za vzdrževanje družine na deželi, zaostaja v velikem mestu daleko za socialnim eksistenčnim minimumom. Temelj podpore bazira na podlagi zakona iz leta 1888. Ta čas je bil gospodarski ustroj nemške države popolnoma drugačen. Ta čas je predstavljalo prebivalstvo, ki se je pečalo s poljedelstvom, v primeri z današnjim veliko večji odstotek celotnega prebivalstva. Danes pa živi večji del prebivalstva od industrije, trgovine in obrti in v velikih mestih ali v gosto naseljenih industrijskih krajih. Preživljanje teh ljudskih mas je, kakor znano, dražje kot na deželi, kjer more prebivalstvo vsaj del svojih živil samo producirati z vrtnarstvom in poljedelstvom. Pri tem pa je treba upoštevati tudi razliko v ceni stanovanj.
Spričo teh razmer se ne more tajiti, da je zakonito določena podpora družin vojnih udeležencev za mestne razmere prenizka, da je nujno potrebna revizija. Ostale vojskujoče se države, ki daleč zaostajajo za Nemčijo, kar se tiče gospodarske moči, dajejo družinam svojih vojnih udeležencev znatno višje podpore kakor Nemčija. (V Nemčiji dobiva žena rezervista od 1. novembra 12 mark na mesec, prej je dobivala le 9 mark.) Avstrija svoje podpore ni določila enotno za vso monarhijo, temveč primerno gospodarskim razmeram posameznih mest ali okrajev.
Celotna podpora znaša za osebo na dan na Dunaju nad 8 let 1 K 32 vin., pod 8 leti 66 vin.; v ostali Nižji Avstrijski nad 8 let 1 K 21 in pol vin., pod 8. leti 60 tri četrtine vin.; v Linču 1 K 21 vin. in pol, pod 8. leti 66 vin.; v ostali Zg. Avstrijski 1 K 14 vin., pod 8. leti 57 vin.; na Solnograškem 1 K 23 vin., ood 8. leti 61 vin. in pol; v Gradcu nad 8 let 1 K 27 in pol vin., pod 8. leti 63 in tričetrt vin.; v Celovcu nad 8 let 1 K 35 vin., pod 8. leti 63 tričetrtine vin.; v ostali Koroški 1 K 18 in pol vin., pod 8. leti 59 in četrt vin.; v Inomostu nad 8 let 1 K 50 vin., pod 8. leti 75 vin.; v ostali Tirolski, in na Predarlskem 1 K 27 in pol vin., pod 8. leti 63 tričetrtine vin.; v Pragi 1 K 20 vin., pod 8. leti 60 vin.; v ostali Češki nad 8 let 1 K 27 in pol vin., pod 8. leti 63 četrt vin.; v Brnu nad 8 let 1 K 27 in pol, pod 8. leti 63 četrt vin.; v ostali Moravski 1 K 20 vin., pod 8. leti 60 vin.; v Opavi nad 8 let 1 K 23 vin., pod 8. leti 61 in pol vin.; v ostali Šleziji nad 8 let 1 K 14 vin., pod 8. leti 57 vin.
Najmanjša podpora je višja kakor ona v Nemčiji. Francoska plača kot se more posneti iz poročil v časopisih, za ženo vojaka 1.25 franka, za vsakega otroka 0.50 franka. Žena z dvema otrokoma dobiva torej na Francoskem 67.50 frankov ali 54 mark na mesec, med
tem ko dobi v Nemčiji v poletnih mesecih 21 mark, v zimskih mesecih pa 24 mark. Še večja je razlika v Avstriji.
Nezadostnost zakonite podpore družinam je prisilila občine, zlasti pa večja mesta, da prispevajo k zakonitim podnoram znatno tudi iz svojih sredstev, da tako obvarujejo družine vojakov pred skrajno bedo. Tozadevne odredbe občin so pa zopet zelo različne. Marsikatere občine so svoje prispevke določile višje kot so državne podpore, druge pa več ali manj nižje, med tem ko veliko število občin ni dovolilo nobenih prispevkov. Od občinskih prispevkov navajamo tu nekatere:
Mesto Düsseldorf prispeva za soprogo na dan 80 pfenigov ,za vsakega nadaljnega otroka 20 pfenigov, do najvišjega zneska 3 marke na dan. Žena z enim otrokom dobi torej na mesec 36 mark. V Hanovru dobi istotako žena z enim otrokom mesečno 36 mark. V Osmabrücku je določen celotni znesek z všteto državno podporo na 30 mark za ženo in 10.50 mark za vsakega otroka. V Altenburgu so določili občinski prispevek na podlagi tamkaj običajne dnevne mezde. Žena dobi 30 odstotkov, vsak otrok 10 odstotkov, skupaj do najvišjega zneska 60 odstotkov običajne dnevne mezde. Tako dobi žena z enim otrokom na mesec 36 mark. V Aachenu je občinski prispevek tako odmerjen, da dobi soproga 26 mark in za vsakega otroka 10 mark na mesec. Gera prispeva za ženo 50 odstotkov državne podpore, vendar pa ničesar za otroke.
Stoodstotni prispevek k državni podpori izplačujejo naslednja mesta: Draždane, Kolin, Jena, Höchst ob Meni, Biberach ob Beni, Dessau, Düren, Finsterwalde, Hanau, Koblenc, Magdeburg, Neumünster, Oppersheim, Zossen, Wiesbaden itd.
Pod 100 odst. prispevajo sledeča mesta: Elberfeld, Barmen 75 odst., Brandenburg, Bremen, Cuxhaven, Mühlhausen na Turinskem, Gardelegen 66 dvetretjini odst.; naslednja mesta izplačujejo 50 odstotni prispevek: Vratislava, Görlitz, Frankobrod, Wilhelmshafen, Darmstadt, Kassel, Frankobrod ob Meni, Gößnitz, Heunings-dorf, Landsberg, Luckenwalde, Weißenfels itd.
Večje število mest pa prispeva manj kot 50 odstotkov, tako Aschaf-fenberg, Hof, Lüdenscheid, Radelberg, Schweinfurt 33 ena tretjina odst.; Arnstadt 30 odstotkov.
So pa tudi mesta, ki niso dovolila nobenega prispevka k državni podpori. Isto je tudi skoro pri vseh podeželskih občinah.
V nekaterih mestih se vsekakor da-jeio podpore kot so navedene, in sicer na ta način, da se posebno potrebnim družinam dovoljujejo iz prostovoljnih zbirk nadaljni prispevki. Te prostovoljne zbirke pa se zmanjšujejo v zadnjih tednih, ker so nastale tudi druge potrebščine večje (tako na primer potrebščine Rdečega križa, darovi vojakom itd.)
Iz vsega je razvidno, kako različno so urejene podpore od strani občin družinam vojakov. Široki krogi so z nami vred mnenja, da je podpiranje družin vojakov pravzaprav naloga države. Občinam prinaša sedanji vojni čas celo vrsto drugih nalog, ki jim pozvročajo znatne stroške. Vsled pomanjkanja zakonitega podpiranja brezposelnih leži predvsem skrb za veliko število brezposelnih na ramenih občin. Občine bi za možnost dela in za brezposelne gotovo več storile, ako bi se jim odvzelo breme podpiranja družin vojakov.
Jugoslovan. Strokovna Zveza.
Sedanji težavni čas zahteva zopetnih mož, tudi v organizaciji. Ravno sedaj se bo pokazalo, kdo izmed naših članov zna ohraniti v tem težavnem času zvestobo. V času gospodarske po-vzdige, ko so se potom organizacije dosegala izboljšanja v delovnem razmerju in mezdah, je bilo lahko, biti član organizacije. A sedaj v času gospodarskega zastanka, sedaj za časa vojne, je treba res imeti zmisel za potrebo skupnosti kakor tudi zvestobo, kar je za malotrdne značaje težavna zadeva. Mi seveda trdno upamo, da se noben naših članov ne bo izkazal kot malo, trden značaj, temveč bo tudi za časa vojne ostal zvest svoji organizaciji.
Tudi naša vodstva krajevnih skupin in plačilnic bodo ravno sedaj imela priliko pokazati, ali so zmožna, voditi svoje odgovornosti polne posle. Vodstva krajevnih skupin se morajo prilagoditi obstoječim razmeram ter uporabiti tudi izredna sredstva, da se vzdrži organizacija na dosedanji višini. Kjer se to ne godi, ni vse v redu.
Priglaševanje in nadziranje brezposelnosti, preskrbovanje dela, onemo-gočuje poslabšanje v obratih, vplivanje na oblasti, da varujejo delavstvo skraj-
ne bede, vedno informiranje osrednjega vodstva o razmerah v kraju ter točno izvajanje njegovih odredb — so le nekatere stvari, ki jih mora oskrbovati vsaka krajevna skupina in ki se morajo tudi izvršiti, ako se hoče doseči res kake koristi za člane.
Ena najvažnejših nalog za časa vojne pa je predvsem skrb za točno plačevanje članarine. Vplačana članarina naj se tudi točno pošilja centrali, kajti ne gre, da bi centrala izplačevala podpore, medtem ko bi sama morala čakati dalje časa na članarino. Gotovo je točnost ena najlepših čednosti in velike važnosti za vsako organizacijo. Točnost tudi ne povzroča več dela, gotovo pa manj.
V mnogih krajih se ne izplačuje zasluženo plačilo vsak teden, temveč vsakih 14 dni ali pa na štiri tedne. Marsikak načelnik krajevne skupine ali pa plačilnice daje na prosto članom, da plačujejo vsled tega članarino v daljših kot enotedenskih rokih. Tako se zgodi, da marsikak član ni več plačeval članarine v enotedenskih rokih, temveč na 14 dni ali pa šele na en mesec. Dokler so vladale normalne razmere, se pomanjkljivosti takega ziste ma niso bogvekaj opažale. Vsakdo pa mora priznati, da se lažje plačuje redno vsak teden malenkostni donesek, gotovo pa bodo zaupniki naleteli na težave, če morajo porabiti članarino na enkrat za cel mesec. Koncem meseca se plačuje pogosto tudi stanarina, in družijo se tudi drugi stroški, in tako se zgodi, da se celomesečna članarina težje plača kakor pa bi se v slučaju, ako bi se plačevala v tedenskih obrokih. Ako plačujeo člani redno svoje tedenske doneske, ima pa tudi načelnik skupine oziroma plačilnice natančnejši pregled, nad gibanjem članov in finančnim položajem. Načelniku je v tem slučaju tudi lažje odgovarjati na vprašanja centrale. Tedensko vplačevanje članarine vpliva tudi na to, da ostanejo člani zvesti organizaciji. Ako član ne vplača brez zadostnega vzroka članarine, potem se ve, da je postal suha veja. Takoj se more v tem slučaju ukreniti primerne korake. Kjer pa je upeljano mesečno vplačevanje, tamkaj minejo štiri tedni, predno javi zaupnik izstop kakega člana. Ako pa je član zaostal s članarino nad štiri tedne, ga je težje ohraniti organizaciji kakor pa, ako bi samo zaostal z enim tedenskim vplačilom. Res je, da daje tedensko pobiranje članarine več dela, a to delo je zanesljivejše in temelji na točnosti, s katero mora računati vsaka organizacija, ako hoče biti organizacija.
Ako bomo storili v vsakem oziru svojo dolžnost, potem se nam ne bo treba sramovati po sklepu miru pred tovariši, ki se bodo vrnili iz vojne. Našli bodo organizacijo, ki je vedno pripravljena in zmožna, braniti koristi svojih članov.
Skrbimo za svoje organizacije! V
sedanjem času je potrebno, povedati delavstvu, da je zanj velika korist, ako se ohranijo in vzdrže njegove organizacije. Ravno sedanji čas bo pokazal, ali so delavci močni dovolj, da ostanejo tudi v tem težavnem času zvesti svoji organizaciji. V težavnih razmerah, v katerem je zlasti delavsko ljudstvo, mora delavec varčevati s svojimi skromnimi dohodki in omejevati svoje izdatke, kjer le more. Pri tem nastaja za mnoge vprašanje, ali bi ne varčevali tudi z doneski za svojo organizacijo. Bilo bi pa ravno narobe in najbolj neprimerno, kar bi mogel storiti delavec v sedanjem času, ako bi si na tozadevno vprašanje odgovoril na sledeči način: »Sedaj v sili izstopim iz organizacije, pozneje bom pa zopet pristopil.« Kdor tako misli in tako dela, škoduje v prvi vrsti najbolj sebi, a tudi skupni delavski stvari. Kajti organizacija delavca tvori ravno v sedanjem času edino zaslombo, brez katere bi se razvila najhujša konkurenca na delovnem trgu. Poostrena konkurenca pomenja pa znižanje mezd in poslabšanje delovnih pogojev. Posledice tega pa bi čutil vsaki delavec več ali manj. Trdna zveza delavstva pa more vsem nedostatkom odpomoči, vsaj deloma. Edino organizacijam je mogoče dobiti pregled nad delovnim trgom in delovne moči, ki so na razpolago, porazdeliti kolikor mogoče primerno. Organzacijäm je mogoče na podlagi o delu in s pomočjo oblasti vse ukreniti, da se priložnost za delo pomnoži in da se izravna razlika med ponudbami in povpraševanjem za delo. Tozadevni koraki se pa morejo edinole ukreniti, ako ohranijo delavci svoje organizacije toliko sposobne, da lahko razvijajo temu primerno delavnost. Ker je vsled mobilizacije izgubila začasno oziroma tudi trajno marsikaka delavska organizacija precejšnje število članov, je dvojna in trojna dolžnost vseh ostalih, da skrbijo tudi za nadaljni razvoj organizacij. Tega člani niso sa-
mo dolžni v prvi vrsti sebi, temveč tudi svojim tovarišem, ki se bore na bojnem polju za blagor domovine. Žalostno bi bilo, ako bi se vrnili domov in bi ne našli zaščite svojemu gmotnemu obstanku.
Tkalci v Dugareso. Po posredovanju Jugoslovanske Strokovne Zveze je šlo v torek zopet sedem delavk in delavcev v tkalnice v Dugoreso. Tovarna potrebuje še izučenih tkalcev in tkalk. Ako hoče iti tja kdo, ki je sedaj brez dela, dobi v Dugoresi delo in zaslužek.
Vojna in nevtralne države.
Mnogi menijo, da škoduje vojna samo vojskujočim se državam; toda vojna prizadeva občutno škodo tudi nevtralnim državam. Vsled onemogočenega in oviranega prometa trpi trgovina in vsaka nevtralna država je v nevarnosti, da z dobavo blaga izkazuje kaki državi posebne ugodnosti, s čemer krši nevtralnost. V takem položaju ste pred vsem Amerika in Holandska. V Združenih državah je letos izredno dobro izpadla žetev pšenice. Vse luke so je polne. Toda tega blaga ne morejo vkrcati na ladje, ker je nemško trgovinsko brodovje takorekoč izginilo, angleško pa je bilo zaradi vojaških transportov znatno reducirano. Vsled tega hoče parlament Združenih držav upe-Ijati lastne paroplovne črte. Toda odkod naj vzame ladje? V amerikanskih pristaniščih so mnogi nemški in tudi avstrijski parniki, tako na primer velikanski nemški transatlantski parnik »Vaterland«, a četudi bi Amerikanci te parnike prekrstili, bi to Angležev gotovo ne oviralo, da bi jih ne zaplenili. Poleg tega bi pa pomenjal odkup teh ladij, ki so v vojni za Nemčijo brez pomena, financijelno podporo vojskujo- j če se nemške države. In ker se je Amerikancu Morganu prepovedalo posoditi Francoski denar, bi se moralo ukreniti tudi napram Nemčiji, oziroma Avstriji.
Tudi Švedska, Norveška, Danska in Holandska občutijo izredne posledice evropske vojne. Kajti Angleška pregleduje skoro vsak parnik imenovanih držav, ako odgovarjajo njihovi trgovski bilanci. Angleška jim napravlja natančen račun: Kar tu vozite, je več premega, žita in bakra, kakor pa sami rabite. Pri tem kaže Angleška seveda tudi mnogo zlobe in jeze napram nevtral- J nim državam, ki nočejo stopiti na njeno stran. Toda vojna, prav za prav t mo C njene mornarice, ji omog-očuje ,
njeno postopanje. Vsled tega mora žito in druga živila gniti v inozemskih pristaniščih. Amerikancev se polašča zaradi tega obup, tembolj, ker Angleži z vsakim dnem proglašajo novo blago kot vojno kontrebando. Amerikanski bombažni trgovci ogorčeno protestirajo proti temu, da se smatra tudi bombaž kot prepovedano blago, in cele armade bombažnih producentov so v nej varnosti, da propadejo. Toda bombaž se rabi tudi za — municijo! Argentini]0-in Brazilija ne more ti izvažati svojega mesa, svojega žita in kave, Italija mora pustiti, da se velike množine njenega sadja — tudi v tem pogledu je m-padla letina izborno — uničujejo, ta propada njena sladkorna industrija, ker ji manjka prometnih sredstev. In tako stoji velika množica surovinskih industrij in produkcij živil v nevtralnih deželah pred ogromnim polomom-Veliko škodo imajo tudi one deže-ki žive od trgovskega prometa. V
le,
tem oziru prideti predvsem v poštev Švica in Italija. Prva mora poleg tega tudi plačati stroške oborožene nevtral nesti, to je mobiliziranje za varstvsj svoje meje. V obeh deželah so hoteli n restavracije zapuščene, železnice pri našajo znatno zmanjšane dohodke. , številkami se škoda, ki jo trpi Italija niti ne da označiti. Toda nekolik' vpogleda nudijo v tem oziru vplačan vstopnine v muzejih. Najbolj obiskani mesta v Italiji so Rim, Florenca in Be netke. Vstopnina v Torinu in v gab riji Borghese v Rimu je znašala v pP' teklem letu 86.000, na Palatinu 36.00» v Angelskem gradu 25.000 lir. V * % rcnci, v Ufficijih 83.123, v medice.!^ kapeli 40.000 lir. V Benetkah so v IX lači dožev zbrali 163.000, v a kade mi 48.266 lir. Bresa v Milanu je 52.023, Leonardova Vincencijeva.	,
nja večerja« kakih 50.000, muzej aplju kakih 50.000 lir dohodkov,	.^[i
več izgube imajo Pompeji, ki s° t je 203.908 lir dohodkov itd. Vse to sedaj skoraj popolnoma nehalo-.	rig
Italija ima škodo tudi z °zlf. ■ ^
J
x Letujct lillčt SKUUU IUU1	Ingß'
izseljeniško vprašnje. Stotih001
(Šil 00
lijonov lir na leto. In sedaj nis° giijat'
Ijencev so leto za letom hodili \ riko in drugam, odkoder S°1 .^{nQ mi' domov svoje prihranke —okoli 1
polnoma prenehale te denarne ^ ve^-, ve, temveč se vračajo sedal	zaradj
kem številu izseljenci Jt ki in(iir p ,manjkanja dela v m
atriji, pomnožujejo bedo doma in so za breme javnosti, ki mora zanje skrbeti. Ti stroški niso manjši kot oni vojskujočih se državah. In to se godi v času, ko državni dohodki znatno nazadujejo. V Italiji so v zadnjem četrtletju juli-september bili za 26 in pol milijona lir manjši kot prejšnje leto v istem času.
Tudi Angleška si domišljuje, oziroma Grey in Churchill skušata Angležem dopovedati, da predstavlja ravno toliko kot nevtralno deželo, da bo ostala nedotaknjena od grozot vojne. Gotovo je, da je bil hinavski in zavratni namen Grey a, izvojevati boj angleških kapitalistov z nemškimi potom Francoske in Belgije kakor tudi Rusije, pri čemur naj bi ostala Angleška nedotaknjena od grozot vojne. Kakor pa je padla ta hinavščina, s katero se je zapletla v pogodbo Belgija in Francoska, ravno tako se Angleška zelo moti, ako meni, da ta vojna ne bo imela zanjo zlih posledic. Kajti Angleška je tvorila dosedaj svetovni trg. Od zunanje trgovineNemčije, Avstrije, Belgije, Francoske in Rusije, ki znaša skupaj 14 miljard, je več kot polovica financirana od Angleške, to se pravi, da angleške banke posredujejo trgovino, da sprejemajo plačila v obliki menic in plačujejo s temi menicami, da jamčijo za čas med akceptiranjem in plačilom. Sedaj leži za kaki dve miljardi akceptiranih menic v Londonu, a ne plačanih. Te menice so izdane večinoma za povprečno dobo treh mesecev. Medtem pa je izbruhnila vojna in prekinjena trgovina bo povzročila polom številnih tvrdk, argentinskih, brazilskih itd., ki leh menic v Londonu ne bodo mogle plačati. To bo postala grozna finančna katastrofa za Angleško. In ako se to ne kaže že sedaj, je temu kriv samo moratorij, ki daje dolžniku pravico, da odlaga s plačilom. A četudi bo končana vojna, bodo najmanj Belgija in Rusija, a bržkone tudi Francoska, rabile dolgo časa, preden bodo mogle pričeti zopet s plačili. Tudi tu bodo torej imele angleške banke ogromne izgube in gospodarski polomi stotisočev bodo opustošili tudi angleško narodno gospodarstvo, tudi ako se nemške armade ne bodo izkrcale pri Dovru in ako njeni 'ieppelini ne bodo metali bomb na London. Temu naravnemu povračilu za svojo strahopetno zavratnost se bodo angleški kapitalisti komaj izognili, naj potem Grey tudi trdi cinično, da Angleške vojna ne bo mnogo več veljala
kot bi jo njena nevtralnost.
Male države Holandska, Danska, Norveška so napram roparskim činom Angleške seveda popolnoma brez moči ter se morejo zadovoljiti samo s tem, da stiskajo svoje pesti v žepih. Značilno je za infamno politiko angleških kapitalistov, da izrablja ugodno priliko srbskega zavratnega umora ne le samo za zaželjeno gospodarsko uničenje Nemčije, temveč tudi zato, da prizadene trgovini manjših konkurentov znatno škodo, ki se ne bo mogla nikdar
. popraviti. Med Angleško in Holandsko obstojajo že stoletja komercijalna na-sprotstva, ki so zaenkrat dosegla višek v popolnem podvrženju Holandske in njeni odpovedi kot svetovne sile, ne da bi se pri tem Angleška odrekla svoji ropaželjnosti. Kajti angleški kapitalisti sc čutijo toliko časa ogroževani, dokler bo plula po oceanu kaka ladja pod tujo zastavo. Angleški kapitalizem hoče biti edini gospodar svetovne trgovine. In to je tudi vzrok njegovega so-\raštva napram Nemčiji, ki je v zadnjih 40 letih pokazala doslej nenavadno eneržijo gospodarskega razvoja. Da vodijo Angleško v sedanji vojni ti postranski nameni, dokazuje jasno tudi njeno obnašanje napram zaveznici Belgiji. Za kršeno nevtralnost Belgije je pobožna, visokomoralna Angleška potočila krokodilske solze, a v svoji bolesti ni pozabila izročiti glavno trgovinsko mesto svoje prijateljice obleganju in mu povzročiti večmilijonsko škodo ter onemogočiti uporabo njego-Arega pristanišča za dalje časa. Seveda, ljubljeni in globoko obžalovani Ant-verpi so bili najneA-arnejši konkurent Londona. Toda tako, kakor si predstavlja angleška domišljija, se stvari ne bodo razvile. Kajti"pnleg Nemčije obstoje tudi še druge A'elike trgovinske države. »Uncle San«, kakor imenujejo poosebljenje severoameriških Združenih držav, je nagrbančil čelo in to je zadostovalo, da se je podlo nadlegovanje nevtralne trgovine vsaj deloma omejilo. Tako se je morala vsemogočna Anglija na primer ukloniti in pripustiti izvažanje bombaža iz Amerike. Upajmo, da bo sčasoma ameriški velikan poučil na enak način Angleško tudi glede drugih stvari.
Stavke in izključitve od dela leta 1913.
Delavski statistični urad trgovinskega ministrstva je izdal letnik 1913, ki se peča s statistiko delavskih stavk in izključitev od dela v Avstriji.
Število stavk je v primeri z letom 1912 zdatno padlo. Tudi njih obseg se je skrčil. Stavkalo se je 438 krat (leta 1912. pa 761 krat); stavkalo je 39.814 delojemalcev (1. 1912. pa 120.953) v 102-4 (1. 1912. v 2818) delovršbah, med njimi v 441 (1. 1912. v 1060) tvornicah.
Na Češko odpade glede na skupno število stavk 377% (1912: 427 %); na Nižjo Avstrijo 267% (1. 1912.: 22-3%);
na Moravsko 9‘8,% (1. 1912.: 9'6%); na Šlezijo 6-2 % (1. 1912.: 5'2 %), ostale kro-novine izkazujejo nižje odstotke.
V obratih, kjer se je stavkalo, ni delalo povprečno 45‘2 % (1. 1912.: h?1! %) delavstva. Stavkalo 33.336 (1. 1912.: 102.067) delaA;cev in 3478 (leta 1912.: 18.886) delavk.
35.675 (113.790) stavkujočih delavcev je po končani stavki nadaljevalo delo v prejšnjem obratu, 1395 (3015) jih je bilo odpuščenih, 2744 (4148) je pa prostovoljno zapustile obrate. Mesto
odpuščenih delavcev je bilo iznova sprejetih 2548 (4166) oseb, 4111 (10.222) je moralo visled stavke neprostovoljno prenehati delati.
V stavbni obrti je bilo 65 (130), v rudarstvu 57 (67), v kamniti industriji 51 (86), v lesni industriji 47 (77), v kovinarstvu 46 (83), v izdelovanju oblek 42 (72), v tekstilni industriji 30 (71) in v strojni industriji 29 (64) stavk. Ostale stavke so zadele manjše obrate.
Spomladi je izbruhnilo 147 (298), poleti 137 (245), jeseni 84 (102) in pozimi 70 (116) stavk in sicer je stavkalo spomladi 15.727 (54.162), poleti 14.821 (40.864). jeseni 5148 (17.516) in pozimi 4118 (8411) delavcev.
Najdaljša stavka je trajala 270 (274) dni. Povprečno so trajale stavke 16 (17-2) dni.
Na stavke v več delovršbah, to je na skupinske stavke, odpade 12'6 %, 87-4 % (78-3 %) pa na stavke v posameznem podjetju.
333 (591) je bilo napadalnih stavk, 69 (102) pa obrambnih stavk, 36 (68) sporov se ne more v ti dve skupini uvrstiti.
Stavke so največkrat povzročile nezadovoljive plače in sicer v 239 (473) slučajih.
Višje plače so se zahtevale tudi pri stavkah, ki so nastale iz drugih raz. logov. Glede na delavno dobo se je stavkalo 87 krat (210 krat 1. 1912.)
Stavk za »priznanje organizacij je bilo 145 (286 1. 1912.)
88 (50) stavk se je končalo s popolnim, 193(374) z delnim uspehom; 157 (237) stavk se je izjavilo.
Zaslužka je vsled stavk odpadlo približno 2.000.000 (1. 1912.: 7 milijonov) kron in se je zamudilo nad 400.000 delavnikov.
Izklj.učitev od dela je bilo 23 (40) v 1675 (203) obratih. Od dela je bilo izključenih 22.258 (24.295) delavcev. Med njimi jih je bilo zopet sprejetih na delo 19.769 (23.799), 336 (345) jih je bilo odpuščenih, 2153 (151) se jih ni več priglasilo za delo. Mesto odpuščenih so sprejeli na delo 1240 (175) delavcev.
Največja izključitev od dela je bila izvedena v približno 1200 tiskarnah in je bilo med približno 20.000 delavci izključenih do 14.800 delavcev skozi 86 dni.
Izdajatelj Fran Ullreich, Dunaj. — Odgovorni urednik Jože Gostinčar. — Tisk Kat. Tiskarne.
Edina In nafkrajSa liniiaoHmeriko!
Samo 5 dnif
iz Hawre v New-York
francoska prak-morska družba.
Veljavne vozne liste (Šifkarte) za francosko linijo iz Havre v New-York in listke za povratek Iz Hmerike v staro domovino, po najnižji ceni
^KafensaPm°o' ED. ŠMARDA
potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18 v hiši „Kmetske posojilnice“.
Razširjajle il Mm\m Dašo jpasiia
,Našo Moč‘.
v •
Brezplačno sporočim vsakomur, kako je mogoče ozdraviti z mojim dobro preizkušenim domačim sredstvom dolgol .tno prsno bolezen, naduho in kašelj.
Prosim, da se za odgovor priloži znamka
v
Poštni predal 150.
I
05
Segata zalaga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.
F Mprfril ljoblihhh
1. UlClJUl Mestni trg 18.
Trgovina z modnim in drobnim blagom.
Velika Izber vezenin, čipk, rokavlo, nogavlo, otroške obleke tn perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratni o, volne, bombaža, sukanca itd.
Jredtiskanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb.
1
Največja in najstarejša tovarna lončenih peči in raznih lončenih izdelkov
Mnogokrat odlikovana.
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
štedilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustrirani ceniki so na razpolago.
- 256 —
volitvi, o Sasu, doklej in o vrsti, po kateri službujejo, o volitvi načelnika in njegovega namestnika, in o času, kako dolgo oba službujeta.
Za pravila so merodajna naslednja načela;
1.	Razsodiški odbor naj sestoji iz enakega števila udov iz stanu obtrnikov in pomočnikov, število udov mora zadostovati, tla se more redno dopolnjevati razsodišče po predpisu § 123.
2.	Vsakoratnega načelnika razsodiškega odbora in njegovega namestnika volijo člani odbora izmed sebe. Oba ta funkcijonarja smeta pripadati tako stanu obrtnikov kakor tudi stanu pomočnikov. Volijo ju vsi člani odbora z absolutno večino glasov. Ako se v roku, ki ga določajo pravila, ne doseže ta večina, naj oba funkcijonarja za poslovno dobo, ki je določena v pravilih, menjaje še pripadata stanu obrtnikov in stanu pomočnikov. Tu se je držati načela, da načelnika in njegovega namestnika iz stanu obrtnikov volijo odborniki, ki so iz stanu pomočnikov, načelnika in njegovega namestnika iz stanu pomočnikov pa odborniki iz stanu obrtnikov.
Da se poraArnajo prepiri, nastajajoči iz delovnega, učnega in plačilnega razmerja med zadružnimi člani in njihovimi pomočniki, volijo zadruge posebno razsodišče. V tem razsodniškem odboru mora polovica udov pripadati gospodarjem, polovica pa pomočnikom. Podrobneje določbe o razsodišču morajo biti obsežene v posebnih pravilih.
Zadružno razsodišče mora poravnati prepire le v onih slučajih, če sta obe prepirajoči se stranki s tem zadovoljni. Po razsodbi pa je vsaki stranki na prosto dano, da v isti stvari vloži tožbo pri navadni (ci\rilni) sodniji, in sicer tekom 8 dni po razglasitvi razsodbe, ako hi katera ne bila zadovoljna z izrekom zadružnega razsodišča. Toda izrek razsodišča je vkljub temu takoj izvršljiv, in sicer v slučaju potrebe upravnim potom, četudi se je stranka pritožila pri civilni sodniji. Nadaljni pogoj za pristojnost takega razsodišča je, da izvira prepir res iz delovnega, učnega ali plačilnega razmerja, in da pri-padadi obe stranki zadrugi. — Za prepire med trgovci in njihovimi uslužbenci je pristojna trgovinska sodnija.
Stroške, kateri nastanejo vsled razsodniškega postopanja, mora poravnati zadruga.
§ 123.
Spori, kakršni so oznanjeni v §§ 114. in 122. se morejo po raz-sodiškem odboru poravnati ali z nagodbo ali z razsodbo (odloko).
Da se pravnokrepko sklene nagodba, morata razen načelnika ali njegovega namestnika navzočna biti še dva po prejšnjem paragrafu v delovanje poklicana razsodnika, katerih eden bodi izmed imetnikov obrta, drugi izmed pomočnikov.
— 253 —
f)	o sestavi načelništva, o obsegu in trajanju njegovih pravic, in kako naj bodo zadružniki zastopani v načelništvu;
g)	o nadzorovalnih organih, ki naj se pridado načelništvu, in o načinu blagajniške manipulacije;
h)	o sestavi in sklicevanju občnega zbora članov, o sklepčnosti in glasovalni pravici zadružnih članov;
i)	o zastopanju blagajnice na zunaj in o oblikah pravnozaveznih dejanj;
k)	o obliki, v kateri naj se vrše blagajnična razglasila;
l)	o pogojih za izpremembo pravil;
m)	o sistemizovanju plačevanega blagajničnega pomožnega
osebja.
Pravica, izdelati in odobriti pravila za zadružno bolniško blagajno, pristoja občnemu zboru bolniške blagajne, ne zadružnemu zboru. (U pr. so d. 8. maja 1890, št. 1529).
§ 121 c.
Bolniška blagajnica mora imeti načelništvo, ki naj sestoji do dveh tretjin iz pomočnikov, z eno tretjino pa iz zadružnikov, člane iz stanu pomočnikov voli pomočniški zbor, člane iz stanu obrtnih imetnikov pa zadružni zbor. Načelništvo naj zastopa blagajnico na zunaj, oskrbuje vse njene posle in odloča in odreja o vsem, kar ni izrečno pridržano občnemu zboru.
§ 121 d.
Načelništvu naj se v nadzorovanje poslovodstva in v pregledovanje računov in poročanje o njih pridoda stalen odbor, ki bodi tudi tako sestavljen, da volijo dve tretjini pomočniki iz svoje srede, in eno tretjino obrtniki iz svoje srede.
§ 121 e.
Področje občnega zbora, načelništva in nadzorovalnega odbora je v pravilih natančno omejiti, ter je občnemu zboru zlasti pridržano:
a)	da sklepa o istnem poročilu načelništva in mu daje odvezo;
b)	da sestavlja pravila, sklepa o poznejši izpremembi pravil in o spajanju blagajnice z drugimi bolniškimi blagajnicami, katere ustrezajo zakonitim pogojem;
c)	da sklepa o najemanju posojil, ki presegajo v pravilih določene meje;
d)	da sklepa o razdružbi blagajnice (§ 121 h, odstavek 4, t. 2).
Odločevalni organi v zadružni bolniški blagajni so torej: načelstvo, nadzorovalni odbor in občni zbor. Podrobneji delokrog teh organov se določi v pravilih oziraje se na zakonite zahteve.
■v,
' Solidno izdelane
dežnike m solntnike
priporoča
po najnižjih cenah
L MikllSCh Ljubljana,
H. lUlnHdblly Mestni trg št. 15. U
LeMrai„PrlM“Mr.Ph.A.Bi)liiE
Ljubljana, Rimska cesta štev. 24.
Priporočajo se sledeCa zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica so v.
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v.
Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 50 v.
Posipalni prašek, proti ognji vanju otrok in proti potenju nog, škatlica 50 v.
Hibje olje, steklenica l krono in 2 kroni.
Salicilni kolodij, za odstranitev kurjih c&es in trde kože, steklenica 70 v.
„Sladiu“ za otroke, škatla 60 v.
Tinktura za želodec, odvajalno in želodec krepilno sredstvo, steklenica 20 v.
Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, steklenica t krono.
zeleznato vino, steklenica s kroni 60 v in 4 krone 80 v.
Grittr & Meječ
Llnbllana, Prešernova ulica 9
priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke.
Hovosti v konfekciji za dame.
m	Pozor, slovenska delavska društva I	m
Cene najnižje.	Kupujte svoje potrebščine pri znani In priporočljivi domači manufakturni trgovini Janko Česnik (Pri Gešniki!) LJUBLJHIM Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.	Cene na;nižje.
O	Postrežba poštena in zanesljiva.	O
	
	
Siadni čaj-zajtrk!
'MUtUU	J. Ž\1VU OC	CLUija pr 1 uujv.iiv.niii iiciuiv.
moke za otroke, so otroške bolezni manj nevarne. ~ Je za polovico cenejši. Dr.pl. Trnkoczyjev siadni čaj ima ime Sladin in gMf|X 1 je vedno bolj priljubljen. Povsod V4 kg zavoj 60 vin.
! Tudi pri trgovcih. Po pošti pošlje najmanj 5 zavojev lekarnar Tmköczy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih osem otrok zredil s sladnim čajem. Glavne zaloge na Dunaju: le-kame Tmköczy: Schönbrunnerstrasse štev. 108, Tosefstädterstrasse štev.25, Radetzkypiatz štev.4. V Gradcu: Sackstrasse štev. 4.
Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne, slabe.
Za resničnost tega naznanila jamči 5 tukaj navedenih tvrdk rrnköczyjevih, istotako ugodne sodbe zaupanja vrednih oseb.
Svoji k svojim!
H. LUKIČ
Ljubljana, Pred Škofijo št. 19.
Konfekcijska trgovina
za dame, gospode, dečke in deklice se najtopleje priporoča.
=. Velika zaloga manufakturnega blaga, različno ji sukno za moške obleke, volneno blago, kakor i ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — j Perilno blago, cefirji, kambriki, balisti v bogati
Priznano nizke eene!
Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse f vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: S srajce, hlače, krila, bodisi iz šifona ali pa tudi §j pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira g v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh i velikostih za otroke. — Predpasniki najnovej- ^ ših krojev iz pisanega blaga, šifona, listra in g klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do naj- | finejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti g. žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha. S-Vedno sveže blago!	='
Varstvena znamka.
Tovarna čevljev v Tržiču. Gorenjsko.
Najmodernejše podjetje monarhije. Otvoril sem lastno prodajalno
IVilR MmSIN »i»*
-■	Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
voznih koles in šivalnih strojev
= za rodbino in obrt. =
HaHulišajajsiBarneiSa prilika zaštedeniei
Ljudska Posojilnica
rsgisfrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani. Miklošičeva cesta št. 6
prilile, v M\\\ iii, nasproti liotela „Union“ za franclansko cerkvijo
sprejema hranilne ¥loge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po
4
3! O
brez kakega odbitka, tako da sprejme vlož~ nik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti ^75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.
EEEEE2EEE
dl
— 254 —
121 f.
Na občnem zboru ima vsak navzoči član (pomočnik) po en glas, vajenci se ne smejo udeleževati posvetovanja in glasovanja.
Občni zbor se sme sestaviti tudi iz odposlancev, katere je voliti izmed članov, ki imajo glasovalno pravico.
Občni zbor more sestojati iz odposlancev tedaj, kadar ima blagajnica več nego 300 članov.
Pravila naj obsegajo tudi natančnejša določila o številu odposlancev in o njih volitvi.
število odposlancev mora biti najmanj petkrat toliko, kakor število članov načelništva.
§ 121 g.
Zadružniki imajo pravico do polovice glasov, ki pristojajo pomočnikom v občnem zboru, oziroma v zboru odposlancev, ter se smejo dati zastopati po pooblaščencih.
§ 121 h.
Občni zbor zadružne bolniške blagajnice sklicuje prvikrat obrtna oblast, katera sme na ta zbor odposlati tudi kakega uda občinskega načelništva, oziroma tam, kjer že obstoje zadruge, ga sklicuje zadružni načelnik, pozneje ga pa sklicuje zadružno načelništvo (§ 121 c).
Pravila bolniških blagajnic morajo biti odobrena od političnega deželnega oblastva, ki o tem popreje zasliši zadrugo, ako itak ne sklepa o njih zadružni zbor (§ 119 c, lit. k).
Upravljanje bolniške blagajnice je pod nadzorstvom obrtnega oblastva. To oblastvo ima pravico, vsak čas vpogledati vse blagaj-nične knjige in račune ter blagajnico pregledovati, ter ima dolžnost» paziti na to, da se pravila natančno izpolnjujejo. Nadzorovalno oblastvo se pri odnosnih uradnih poslih poslužuj strokovnih organov, ki jih označi politično deželno oblastvo.
Politično deželno oblastvo sme ukreniti razpust zadružne bolniške blagajnice:
1.	ako se ponavljajo teške nerednosti v upravljanju blagajnice ali nezakonitosti in se kljub pozivu nadzorovalnega oblastva ne odpravijo;
2.	ako zadružni zbor in občni zbor blagajnice z dvetretjinsko večino navzočih skleneta razpust zadružne bolniške blagajnice.
Blagajnico je razpustiti, kadar je zadruge konec.
Kadar se odredi razpust blagajnice, se obenem ukrene, kar je takoj potreba, da blagajnični člani pristopijo drugim bolniškim bla-
— 255 —
gajnicam. Premoženje razpuščene blagajnice služi najprej za poravnavo morebitnih dolgov in založbo podpornih zahtev, ki so nastale še pred razpustom blagajnice. Kar od premoženja morda ostane, gre tisti blagajnici, kateri zadruga pristopi; ako se pa blagajnica uradoma razpusti, kadar je zadruge konec, se odkaže ta ostanek premoženja tisti občini, v kateri je imela zadruga svoj sedež, ter se določi, kako naj se uporabi.
Na občnem zboru zadružne bolniške blagajne so zastopani gospodarji in pomočniki, toda gospodarji imajo polovico manj glasov nego pomočniki. Gospodarji se dado lahko na občnem zboru zastopati, dočim pomočniki nimajo te pravice.
§ 121 i.
Določila §§ 121. do 121 h.) veljajo zmislu primerno za tiste zadružne bolniške blagajnice, ki so ustanovljene samo za vajence, z naslednjimi izpremembami.
Upravljanje blagajnic se more v pravilih poveriti ali upravnim organom zadruge ali pa posebnim upravnim organom. V tem primeru naj se za zavarovanje poslovodstva sestavi nadzorovalni odbor, kateremu smejo pripadati samo taki zadružni člani, ki imajo vajence.
Ako se nastavijo za upravljanje blagajnice posebni upravni organi (načelništvo, nadzorovalni odbor, občni zbor), tedaj sestoji občni zbor izključno iz tistih zadružnih članov, ki imajo vajence. Člane načelništva in nadzorovalnega odbora voli v tem primeru občni zbor.
Obstoječe bolniške blagajnice za vajence se morajo v roku, ki ga določi trgovinski minister, določilom tega zakona primerno pretvoriti, sicer to izvrši politično deželno oblastvo uradoma.
Razsodiški odbor.
_ § 122.
Za poravnavo v § 114., lit. h oznamenjenih sporov se sestavlja razsodiški odbor.
Pristojnost tega odbori se opira na to, da se mn obe sporni stranki podvržeti pismeno. Kadar se ena stranka obrne do odbora, ne da bi se mu bili obe poprej podvrgli, tedaj je njegova pristojnost osnovana s tem, da nasprotna stranka pride vsled povabila pred odbor in prizna njegovo pristojnost.
Posebna pravila, ki jih odobri politično deželno oblastvo, urejajo število članov razsodiškega odbora, natančnejša določila o njih