DEMOKRACIJA
Leto H. - Štev. 32
Gorica - Trst, 6. avgusta 1948
Uredništvo in uprava: Gorica - Riva Piazzutta 18 Csna: Posamezna štev. L. 15,— NJaročnina: Mesečna L. 6S,— Za inozemstvo mesečno L. 95.—
Post, Gek. tb6, *t. B-1B127
Izhaja vsak petek
Po kongresu KPJ
Vsi kongresi monopolističnih strank so po navadi za zunanji svet popolnoma nepomembni. Njihov pra\’i smisel je v tem, da ponavljajo osladne samohvale, s katerimi se »firer« na vse pretege
— prav po pavovsko — košati in kinča; bedasto potvarja statistike nekih meglenih navideznih uspe* hov, da, z njimi prikrije ves po* lom in bedo zablod in zločinov, revno tako kakor brezglavost in puhloglavost svojih poklicnih pot mazačev. Na drugi strani je za te pomagače kongres naročena pri* ložnost, da se mu ponovno prilizt ne jo in poklečeplazijo; da ga s cenenimi »hozana« i/driki povelir 'čajo in si tako spet za nekaj čar sa zavarujejo mastno plačana mesta in oblastnost.
Take kongrese sta z enakim pom pom in enakim bizantinizr mom prirejata Mussolini in Hitler, točno po vzorih velikega ceremonialnega mojstra Stalina.
Tudi za K.P.J. bi kongres ne prekoračil okvira vseh teh strogih predpisov, če bi se pred tem ne razklal svetovni komunizem z znano kominformsko izjavo. Ta izjava je vsemu svetu poučno po* kazala, da je mogočni in blesteči komunistični paradižnik počil po sredi in da se iz njega ne cedi čir sti dogmatični sok, pač pa močno pokvarjena brozga.
Sam kongres K.P.J. in z njim nastale, po Kremlju zapovedane in vodene obtožbe in protiobtož? be, so do golote razgalile vso od* vratnost nosilcev in zastopnikov neke ideje, ki naj bi odrešila svet. Te obtožbe niso bile zgolj kritike obojestranskih dogmatičnih izti-rov iz tako zvanega marksistično* leninskega kolovoza, pač pa so se sprevrgle v strahotne obtožbe ljudi in skupin v njihovi čisto člo: večanski kvalifikaciji. Če odstranimo dogmatične pogreške na eni in drugi strani, se nam ne pokaže človebapostol, ki je vse svoje živ* ljen je žrtvoval — čeravno v zmoti
— ideji enakosti, pravičnosti, svobode, plemenitosti, pač pa stoje pred nami stvori, ki ne zaslužijo imena človekovega. Tako na eni kakor na drugi strani so za hip pozabili na krinko in kamuflažo, pozabili so na Potemkinove vash ce, na do neba segajočo stavbo propagandističnih laži in prevar in nam odkrili, kakšna umska. in srčna nagnjenja vodijo peščico ljudi, ki so si z ognjem in mečem zasužnjili nekaj 100 milijonov prebivalcev našega planeta.
Ni treba, da našim rojakom, ki so na tej strani železne zavese, ponavljamo podrobnosti teh medsebojnih obtožb, dnevniki so o njih dovolj obširno poročali. Nuj< no pa priporočamo našim ljudem, da vzamejo svoje možgane zopet enkrat pošteno v roke in razmislit jo, kaj so v bistvu OF, S1AU, AFŽ, tako zvani kulturni krožki, športni klubi, razne pridobitne organizacije in sploh vsi zakrinkani prevarantski obrazi ustanov m oseb, ki vsi služijo Kremlju ali Beogradu. Maske so padle, gos ljufij, laži in prevar ni odkrila reakcija,' pač pa sta zaveso pre* trgala Stalin in Tito.
Ogromna večina našega naroda je bila kruto prevarana z lažnjir vimi narodnozavednimi gesli, z bajkami o komunističnem bratstt vu, o blagostanju, enakopravno* sti, z eno besedo: z rajem na svetu. Ne pozabimo, da sta narodno politiko preklela Stalin in Tito ter tako postavila na odkrito laž vse AGlPtPROPovce. Histerija, k! je bila glavna gonilna sila varlji* vi/i uspehov, se je sedaj obrnila proti lastnemu čqlu in ga razklala.
Nečedni izcedek komunistlčnes ga paradižnika je pokvarjen; marsikoga že pošteno ščiplje, ta--ko da mu glava kar sama po sebi
V ponedeljek 2. avgusta so v Trstu in na vsem Svobodnem o* semlju začeli izdajati nove, ob* vezne izkaznice. Odlok o zame* njavi dosedanjih izkaznic je prišel nekam sumljivo nepričakovano. Pravega razloga za to ni bilo no* benega. saj so biie sedanje legi« timacije v kratkem času dovolj* krat pregledane in z vsemi mo« gočimi oblastnimi varnostnimi znamenji prepečatene.
Čudno se je zdelo že to, da raz* glas o tem ni vseboval nobenega pojasnila, zakaj je zamenjava po* trebna. Tudi nismo v njem brali besede, kakšne bodo nove izkaz* nice. Da ni bil v tej važni zadevi povprašan za svet noben zastop* nik slovenskega prebivalstva, pa že itak spada v redni postopek sedanje začasne uprave na Trža* škem ozemlju, ki se. kakor vse kaže, pri svojih sklepih in pobu* dah zadnje čase ravna zgolj po prišepetavanju tukajšnjih italijan* skih krogov.
Nov napad na slovenske pravice
2. avgusta sc je izkazalo, da so, imeli prav tisti, ki so domnevali, da se v tem koraku skriva nov na* pad na pravice Slovencev na STO*ju. Tedaj smo namreč urad« no zvedeli, da so nove osebne iz* kaznice za Trst samo italijanske, za okolico pa dvojezične. Toda dvojezično izkaznico dobi lahko le tisti, ki jo posebej zahteva.
Vrh tega smo ugotovili, da tudi na novih izkaznicah ne bo ozna* čeno, da je kdo tržaški državljan, marveč le, da je italijanski, ali jugoslovanski, ali bivši jugoslo* vanski. Celo tisti Tržačani, ki so uradno brez državljanstva, bodo v izkaznici morali imeti vpisano zadnje veljavno državljanstvo. To se pravi, da jih bodo uradno ime* li za tujce.
Upira se nam verjeti, da bi za tako perfidno in zahrbtno rešitev vprašanja novih osebnih izkaznic bili odgovorni tukajšnji uradni zavezniški krogi.
I
Za časna ustava kršena činca in
j gar, ki v
S tem dejanjem je namreč bila niki? znova grobo kršena začasna usta* va svobodne tržaške države. Ta ustava določa popolno enako« pravnost italijanščine in sloven* ščine v vsem zasebnem in javnem življenju ter uradovanju. Načelo o jezikovni enakopravnosti je zdaj bilo uradno pogaženo že nt» prvi javni listini, ki jo more imeti vsak prebivalec STO=ja.
Še več. Pogažena je bila _ ka* kor žal že tolikokrat — ena o* snovnih pravic vsakega naroda —-pravica do priznanja 'n rabe last* nega jezika.
Pri tem ne gre za kršitev kakih manjšinskih pravic. Trst ni no* bena italijanska država z italijan* sko večino in slovensko manjšino.
Trst je mednarodno priznana, narodnostno mešana samostojna državna tvorba po zgledu Švice, kjer so vsaki etični skupini enako zagotovljene vse pravicc, ne glede na njeno številčno moč.
Vse kaže, da gre pri tem za ne* kakšno uradno, od zgoraj izvaja* no prisilno narodnostno oprede* ljevanje, kjer prizadeti sploh ni* m možnosti povedati svoje bese» de, če ne prebiva izven Trsta.
Treba je uradno dokazati, da v Trstu samem Slovencev sploh ni.
Kar jih je, so sami sedanji ali bivši neitalijanski, to je, po da« našnjem pojmovanju tuji državi Ijani, zakaj pravico do tržaškega državljanstva imajo le veljavni italijanski državljani. »Pristni«
Slovenci na STO*ju so same«
»gente della montagna«.
In če Slovencev v Trstu uradno ni, jim tudi ne gredo nobene pra. vice. Ne, šole, ne zastopstvo v mestni in conski upravi, ne prt* znanje njihovih političnih in osta« lih ustanov. Skratka nič!
Težko bi kje, razen pod fašlz«. mom na Primorskem, pod naciz* mom na Štajerskem in Gorenj* skem ter na Poljskem, pa pod boljševizmom v baltiških državah našli primer za tak nepojmljiv greh nnd pravicami naroda, ki je
kolaboracionista vsako* Trstu sodeluje z zavez*
Kakor radi verjamemo, da so nameni tržaških šovinističnih kro« gqv res ti in takšni, tako se nam težko zdi misliti, da bi zanje ho* teli odgovarjati zavezniki.
Nočemo biti državljani druge vrste
A tudi če bi bilo tako, naj vs! odločujoči krogi vedo, da se bo* mo Slovenci vsi, brez razlike, pro» ti takim poskusom z vsemi silami branili. Prepričani smo namreč, da se usoda tržaške države ter političnega življenja v njej še vedno določa kje drugje, ne pa na sedežu Lege Nazionale. To nam daje pravico do obrambe, ker je obramba proti narodnim in človeškim krivicam ena osnov* ni h pridobitev demokracije.
Branili se bomo po svojih poli* tičnih in narodnih predstavnikih na vseh odločujočih mestih v 'IV* stu in zunaj Trsta. Poskrbeli bo* mo, da bo za to sramotno nasilje nad slovenskim življem tukaj zve* dela tudi svetovna javnost.
Začasna uprava Tržaške države je v mestni in conski svet imeno* vala same Italijane. S tem je 30 odstotkom prebivalstva vzela možnost, da bi se uveljavljalo in branilo v lastnih državnih in dru* gih ustanovah. Zaradi tega mora* mo za obrambo ubrati pač druga pota.
i Ta nova krivica je samo nova preizkušnja naše zavednosti, na«
Za dvojezične Izkaznice
Zahtevamo, da se izdajo na Svobodnem tržaškem ozemlju za vse prebivalstvo dvojezične, italijanske in slovenske izkaznice. Ta naša zahteva je zakonita in upravičena. Odklanjamo dvojno postopanje, ki zapostavlja Slovence in Slovane nasproti Italijanom. Zato pozivamo vse Slovence, Hrvate in Srbe, da naj do novega navodila ne sprejemale nikjer nikakih novih izkaznic in da na] poiakalo, Ne smemo pustiti da bi nam pritisnili žig državljanov druge vrste. Zakon mora biti za vse enak.
še odločnosti in našega poguma. Zaradi tega je narodna in demo« kratična dolžnost vsakega Sloven* ca na Tržaškem svobodnem o* zemlju, da za enkrat ne sprejme prav nobene nove izkaznice, niti dvojezične, naj bo to v Trstu ali na deželi. Mi Slovenci nočemo biti namreč državljani drugega reda, nočemo prosjačiti za svoje pravice, ki nam gredo po narav* ni h in pozitivnih zakonih, noče* mo, da se nas loči in označa celo potom osebnih izkaznic za manj« vredne ljudi. Mi zahtevamo d v o« jezične izkaznice za celo Svobod* no tržaško ozemlje. Naj se ne da oplašiti po raznih izgovorih, ki jih ima italijansko uradništvo že pripravljene, še manj pa po mo* rebitnih grožnjah. Časa za zame* njavo je pet mesecev in bo vsak« do do izkaznice lahko prišel. Vsakdo naj se zaveda, da je boj za priznanje naše jezikovne ena* kopravnosti važen del boja za sa* mostojni Trst.
Nič ne dvomimo, da ne bi v tem času s svojo zahtevo prodrli in uspeli. Trst ni samo cilj itali* janskega šovinizma. Trst je tudi eden glavnih preizkusnih kamnov za demokracijo v današnji Evropi. Sem gledajo milijoni in milijoni ljudi v Srednji Evropi, ki vred* nost zahodno demokracije prešo« jajo zlasti po njenem nastopanju do tukajšnjih Slovencev.
Dvomimo, da bi Združenim dr* žavam in drugim velesilam bilo vseeno, ali te milijone za svojo stvar pridobe, ali pa jih s svojim ravnanjem razočarajo in odbije jo, kakor že tolikokrat. Dvomimo, zakaj v tem primeru bi poraz v Trstu doživeli ne toliko Slovenci kakor demokracija. In odgovor* nost za poslednji poraz bi bila neprimerno hujša kakor odgovor* nost za prvi!
Slov, kršč. socialna zveza za STO
Trst 2. avg. 1948 slovensko narodno neodvis-
V nedelio 1 -iveusta ie Snost Govornik ie Prikazal 1 krščansko velike zasluge slovenskih kr-
leze med kolena. Izločite, rojaki, to brozgo vsi, ki vam je lastno zdravje in zdravje lastnega zarot da pri srcu, pa četudi vam pomit jajo Judeževe pilule in se vrnite k čistemu narodnemu studencu EDINOSTI IN RESNIČNE DE* MOKRACIJE, kjer so se nepajali naši očetje in dedje, sebi in na--sledstvu v zdravje in korist!
Ura pre\>are in goljufije je od* bila; goreča pijanost je za nami; še se smuka ponedcljski maček po nekaterih glavah; preženimo ga čimprej! Naš narodni s tud er nec vre z isto silo kakor pred desetletji. Pristopajmo k njemu, du se očistimo in napijemo, ker le ob njem bomo lahko speljali čisto studenčnico tudi skozi že* le zn o zaveso, ki po zadnjem det ževju že močno rjavi, našim brat tom in sestram v poživljenje in pomoč!
| zaradi svoje svobodoljubnosti,
I zaradi svojega demokratičnega prepričanja in zaradi svoje dejan* ske navezanosti na Zahod trpel, kakor smo trpeli in še trpimo mi Slovenci.
G-jženje demokratičnih načel
Ali se sedanja začasna uprava
imela Slovenska socialna zveza za Svobodno tržaško ozemlje svoj ustanovni občni zbor v Trstu. Slovenska krščansko socialna zveza je naslednica Zveze slovenskih in hrvatskih kršč. socialcev, ki delujejo v okviru enotne slovenske politične organizacije, Slovenske demokratske zveze v Trstu.
Zborovanja se ie udeležilo blizu 200 delegatov in prijateljev gibanja. Bila sta navzoča zastopnika Slovenske demokratske zveze predsednik dr. Agneletto in tajnik dr. Vesel in zastopnika goriške Zveze dr. Kacin in urednik Kemperle. Dvorana ie bila lepo okrašena s slovenskimi zastavami, napisi in gesli.
Krščanstvo v slovenski zgodovini
Po pozdravu starega odbora je bila podana načelna beseda o razvoju slovenske krščansko socialne ideje in o
Svobodnega tržaškega ozemlja za* pomenu krščanstva V sloven-
ski zgodovini. Krščanstvo ie bilo, ki je rešilo slovenski narodni obstoj v osmem, stoletju, ko sta slovenska kneza Gorazd in Hotimir prostovoljno sprejela krščansko vero in s tem preprečila nasilno pokristjanjenje in s tem povezano zasedbo slovenske države Karantanije. V času protireformacije je krščanstvo z borbo proti protestan-, tizinu, veri nemškega impe-časno proglašajo za vojnega zlo* rialističnega plemstva, rešilo
veda. da hočejo njeni šovinistični svetovalci s tem nezaslišanim de* janjem utemeljiti komunistične očitke, da so tudi pravim demo« krači jam mednarodne pogodbe le krpa papirja 1— kakor so bile fft* šizmu in drugim totalitarizmom? Ali so general Airev in drugi res pripravljeni prevzeti odgovornost za tako kršenje demokratičnih načel in mednarodnih obveznosti — in *0| zgolj na ljubo ljudem, ki v svojih šovinističnih glasilih isto*
ščanskih gibanj v borbi slo venskega naroda pod Avstrijo in Italijo. V času komunistične revolucije se je slovensko katoliško gibanje posta' vilo na čelo borbi proti komunizmu in dalo morda eno največjih in nepozabnih žrtev v borbi Zapada proti totali tarizmu. Z vsem tem je kr ščanska’ ideja dokazala, da je bila njena narodna, politična socialna in kulturna tvornost bitne važnosti v slovenskem narodnem življenju. Dokler obstoji nevarnost politične borbe proti krščanstvu, do kler ostajajo sile, ki hočejo razbiti osnovne moralne in etične vrednote Kristusovega nauka, mora krščanstvo aktivno in javno borbo za obrambo in propagando svojih idealov. V drugem, delu svojega govora je govornik poudaril navodila katoliča nom, katera je dal sveti oče Pij XII. v svojem govoru, katerega je imel na dan svojega letošnjega godu. Papež ie iz javil, da katoličani lahko sodelujejo z gibanji, ki ne na sprotujejo krščanskim nazo rom, ne smejo pa imeti pri takem sodelovanju podrejene vloge. Končno je govornik očrtal glavne misli programa Slovenske krščansko social ne zveze in poudaril, da žel gibanje v smislu podanih izjav poglobiti in udejstviti svoje sodelovanje z Demo (Nadaljevanje na 2. strani)
Od srede
do srede.
29. JULIJA : Ameriški velepor slanik v Sovjetski zvezi Walter Belell Smith potuje v Moskvo z navodili zaradi berlinske krize.
Jugoslavija je pred Varnostnim svetom obtožila Veliko Britanijo in Združene države, češ da sta prekršili določbe mirovne pogodbe z Italijo, na podlagi katerih je bilo ustanovljeno Svobodno trža* ško ozemlje. — Namestnik jugo< slovanskega zunanjega ministra Bebler je na kongresu jugoslovanske komunistične partije izjavil, *Ja je Jugoslavija med vsemi državami vzhodnega bloka najbolj zvesta Sovjetski zvezi... — Berlinu ski župan je energično zavrnil sov* jetski ukaz, naj bi preklical ime* novanje doktorja Stumma za šefa policije in ponovno priznal komur nista Markgrafa. — Britanski zunanji minister Bevin je izjavil, da imajo vsi dosedanji diplomatski ukrepi zahodnih zaveznikov v Kremlju edini namen, da ugo/o* ve, če imajo Sovjeti sploh kaj do* bre volje za sodelovanje. — Ko* munistični občinski svetovalci v Berlinu so demonstrativno zapu= stili sejo občinskega sveta.
30. JULIJA : Sovjetska zapora Berlina je povzročila brezposelnost 900.000 oseb. — Na podonav.-ski konferenci v Beogradu bo sov* jetska delegacija prvič sedela skupno z jugoslovanskimi zastopniki, odkar je Kominform napa--del jugoslovansko politiko. — Brit tanski zunanji minister Bevin je izjavil, da bo prišlo do vojne, če bo Sovjetska zveza nadaljevala s svojo napadalno politiko. — Pred* sednik Truman je priporočil, naj bi zflkon o razseljenih osebah raz-, širili tako, da bi dovoljeval 400 tisoč razseljenim osebam vselitev
Združene države. — V severni Siriji so odkrili petrolejske vrel* ce, ki so baje najbogatejši na iver tu. — V Beogradu so otvorili por donavsko konferenco. — Opazor valci na podonavski konferenci ur gibajo, če bo Jugoslavija tudi to> krat tako odločno podpirala Sov> jete, kot je to delala doslej. Nat vzoči delegati se prepirajo o tem, kateri jeziki naj bi bili priznani za uradne. — Predsednik madžarr ske republike Zoltan Tildy je odr stopil. — Američani so skupno z Angleži prepeljali po zraku v Be rt lin 3.200 ton živeža. — Združene države so v zadnjih 7. letih izdale za pomoč tujini preko 64 milijard dolarjev.
31. JULIJA: Na podonavski konferenci so s sedmimi glasovi proti trem zavrnili angleščino kot uradni jezik konference. — Čer škoslovaški minister za javno zdraje je povabil italijanskega kor munističnega voditelja Togliattija na zdravljenje v Češkoslovaško.
Po mnenju bivšega madžarske» ga ministrskega predsednika Nat gyja so predsednika madžarske republike THdyja prisilili k odt slopu Sovjeti zato, ker ne zaupat jo v vzhodni Evropi nobenemu ne* komunistu v trenutku, ko se Sovt jetska zveza pripravlja na vojno. — Češkoslovaški in jugoslovanski zastopnik na podonavski konfet renči sta izjavila, da ne priznavata konvencije o plovbi na Donavi iz leta 1921• zato, ker njuni državi tedaj nista bili svobodni, dočim danes — sta...
1. AVGUSTA: Na podona\>* ski konferenci so države s »svot hodnimi« režimi zpvrnile amerit ški predlog, da bi tudi Avstriji, ki meji na Donavo, dali pravico do glasovanja na konferenci. — A met riški vojaški poveljnik v Berlinu, general Clay je izjavil, da je od vsega početka pristal na spora* zumno ureditev denarne reforme
Od srede ________________do srede
in nemškega vprašanja pod pogo* jem, da Sovjeti prenehajo /. oble* ganjem Berlina in sodelujejo v štiričlanskem nadzorstvenem sv e-, tu. — Voditelji madžarskih strank so odobrili imenovanje Arpada Szakasitsa za predsednika mad* žarske republike. — Sovjeti za* plenjajo Nemcem na svojem za* sedbenem področju živila, da bi jih poslali v Berlin in tako izpol* nili svojo obljubo, da bodo pr e* hran jev ali ves Berlin. Poleg tega so na svojih področjih ponovno znižali že poprej nezadostne obro* ke hrane. — Članica ameriškega parlamenta Elizabeta Bentley je prostovoljno priznala, da je vohu* nila za Sovjetsko zvezo in izdaja* la državne tajnosti med vojno. Ta* ko je prišla na dan široko razpre* dena vohunska mreža za Sovjet* sko zvezo ter peta kolona, katere voditelji so po čudnem naključju
— komunisti. — Bivši češkoslova.-ški prosvetni minister dr. Stran* skv je pobegnil na zahodno področje v Nemčiji.
2. AVGUSTA : Češkoslovaške* ga veleposlanika v Beogradu, ki je odšel z ženo na izlet v okolico, je policija tako imenovane ljud* ske demokracije zasliševala, če* prav je predložil diplomatski pot* ni list. — Socialisti v Berlinu so odklonili vsako sodelovanje z nemškimi komunisti, dokler se ti ne bodo uprli sovjetskemu oble* ganju mesta. — Kominform je znova napadel voditelje jugoslo* vanske kompartije. — Stalin je končno vendar sprejel zastopnike zahodnih velesil. — Češkoslovaški generalni konzul v Sidney*u je i* znak protesta proti političnemu položaju v njegovi domovini od* stopil z vsem, svojim osebjem. Tudi njegov prednik je bil že isto napravil. — Bivši voditelj ameri* ške komunistične partije Budenz je izjavil, da je ameriška komuni* stična partija peta kolona Sovjet* ske zveze in da je njen cilj uniče* nje Združenih držav. — Predsed* nik Truman je imenoval nadzor* stveno komisijo za vselitev be* guncev iz Evrope. — V zadnjih 24. urah so ang!o*ameriška letala prepeljala v Berlin rekordno ko* ličino 3.352 ton živil in premoga.
3. AVGUSTA :	Po	torkovem
sestanku s Stalinom so se zastop* niki treh zahodnih/ velesit na ame* riškem veleposlaništvu v Moskvi nad dve uri razgovarjali o poro* čilu, katerega bodo poslali o se* stanku svojim vladam. —- Fran* cosko socialistično glasilo »Le Populaire« piše o moskovskem sestanku, da je dala ideološka ločitev Jugoslavije Moskvi razu* meti, kako malo trdna je njena politična zgradba v Vzhodni Ev* ropi! — Ameriška komunistična partija ne bo postavila svojega kandidata za predsedniške, volit* ve, ampak bo podprla Wallacea.
— Na podonavski konferenci v Beogradu so razpravljali o sov* jetskem osnutku za ureditev pro* meta po Donavi, j* katerim škuša* jo Sovjeti potisniti zahodne vele* sile iz Podonavja ter razveljaviti konvencijo o podonavski plovbi iz I. 1921. — Madžarski parlament je »z vzklikom« izvolil za novega predsednika republike Arpada Szakasitsa; opozicija je medtem zapustila zbornico! — Avstralija je sklenila z IRO sporazum glede prevozu 20 — 30.000 beguncev v. Avstralijo, in sicer med junijem 1948 ter junijem 1949, — Sovjet* ske čete na Bavarskem so poru* šile 3 mostove ob meji ameriške* ga področja, češ da so jih proti* pravno uporabljali. — Enotna so* cialistična stranka na sovjetskem področju v Nemčiji, ki jo vodijo komunisti, bo pričela s splošno čistko Sovjetom neprijaznih ele* mentov. Na istem področju na* dal ju je jo z razlaščanjem lastnine.
— Truman se je vrnil v W'ashing* ton, da bo preučil poročilo o se* stanku pri Stalinu. BritaJiski vojaški guverner v Nemčiji Ro* bertson je odpotoval v London na razgovore z Bevinom. — Na Češkoslovaškem so pričeli s Čist* ko v' sokolskih vrstah.
Slov« kršč. soc,
( Nadaljevanje
kratsko zvezo na Tržaškem ozemlju.
Pravila
Gospod župnik Šorli ie prebral pravila, katera je občni zbor soglasno sprejel in podal zgodovinski oris krščansko socialnega gibanja na tem ozemlju od prvih začetkov v letu 1945 naprej. Obenem je začrtal delo in udejstvovanje sorodnih organizacij: duhovne zveze, katoliške akcije, prosvetnih krožkov, pevskih zborov, mladinskih organizacij in Marijinih družb, ki štejejo samo v Trstu nad 700 članic. Prikazal in podčrtal je delo gibanja v okviru Demokratske zveze.
Pozdrav predsednika SDZ
Predsednik Slovenske demokratske zveze dr. Agne-letto je v imenu Zveze pozdravil krščansko socialno gibanje in poudaril potrebo po skupnem političnem nastopu vseh demokratičnih Slovencev na tem ozemlju; ta skupni nastop ni le povezan s slovensko politično tradicijo na tem ozemlju, ampak je konkretna potreba, ki io narekuje čas in položaj Slovencev v Trstu. Omenil je o-gromno delo, ki ga ie izvršila Slovenska demokratska zveza v borbi za jezikovno enakopravnost, za slovenske šole, za neodvisnost Svobodnega ozemlja in tako dalje, Za svoja izvajanja ie bil predsednik Demokratske ^zveze nagrajen z prisrčnim odobravanjem.
Volitve in slučajnosti
Sledile so volitve novega odbora. V izvršni odbor so bili izvoljeni med drugimi predsednik prof. Ciril Cerovec, tajnik Peter Šorli in blagajnik prof. dr. Lavra Abram. Poleg izvršnega odbora je bil izvoljen nadzorni odbor, katerega predsednik ie predsed-
SPOR MED
Razdor med Titom in Ko-minformom bi lahko primerjali rodbinskemu sporu. A njegovo bistvo še boli točno označimo, če ga krstimo za spor med sokrivci. Medsebojni očitki, obtožbe in obsodbe, s katerimi se zadnje čase obmetavajo komunisti iz beograjskega in moskovskega doma, so namreč takšni, da se morejo z njim spozabljati samo ljudje, ki jih druži pošastna in usodna vez skupnih zločinov.______________________
4.	AVGUSTA : Sovjetska zve* za je na beograjski konferenci za* vrnila predlog večine udeleženih, držav, da bi organizacija Združe* nih narodov poslala svoje opazo* valce na konferenco za svobod* no plovdo po Donavi. — Sovjet* ski zastopnik v gospodarskem in socialnem svetu Združenih naro* dov, Pavlov se je uprl predlogu zastopnika Čileja, na) bi imela vsaka žena pravico, da si sama iz* bere moža in z njim odpotuje iz domača države v drugo. Ro* munska komunistična vlada je podržavila vse cerkvene šole in zaplenila vse njihovo imetje. Isto» časno je zaprla tudi vsa tuje vzgojne zavode v državi ter uved* la ruščino kot obvezni jezik v šo* lah. Jugosla\>ija je no zasedanju Varnostnega sveta obtožila Zdru* žene države in Veliko Britanijo, da ustvarjata na tržaškem ozem* lju »novo italijansko provinco«.
—	Jugoslovanske oblasti so spo* ročite dopisniku francoske časo* pisne agencije, da bo moral v krat* kem zapustiti Jugoslavijo, ker mu ne bodo /todaljšale dovoljenja za bivan je.
zveza za STO
s prve strani).
nik duhovske zveze in urednik Tedna Andrej Gabrovšek, dalje razsodišče in odbor za prosveto, v katerem so naši odlični javni delavci.
Občni zbor je prisrčno pozdravil svojega predsednika prof. Cerovca, ki se je v kratkem, jedrnatem govoru zahvalil vsem prijateljem za veliko zaupanje in poudaril vrednote krščansko socialne-oblikovalne ideje. V imenu odbora je izjavil, da bo vodil gibanje po smernicah, katere so začrtali predgovorniki in zagotovil predsedniku dr. Agnelettu, da bo Slovenska kršansko socialna zveza razširila, poglobila in vzpore-dila svoje delo z delom Slovenske demokratske zveze v smislu enotnega nastopa vseh demokratičnih Slovencev na Svobodnem ozemlju. Krščanstvo nalaga ljubezen in gradi, ne Širi pa sovraštva in razbija.
Razvila se je živahna debata, v teku katere je bil predlagan pozdrav vsem krščanskim gibanjem v Evropi in vključitev v mednarodno Zvezo krščanskih gibanj; predlog je bil navdušeno sprejet. Bile so podane resolucije o enakopravnosti slo-vefiskega jezika, o slovenskih šolali, o nujni potrebi po slovenskem demokratičnem dnevniku in tako dalje. Dr. Agneletto je prikazal težave pri borbi za jezikovno enakopravnost. Prof. Gorše se je v imenu beguncev prisrčno zahvalil Slovenski krščansko socialni zvezi in potom nje vsemu primorskemu ljudstvu za gostoljubnost, podporo in razumevanje.
Občni zbor je pokazal veliko politično zrelost Slovencev, saj je potekel v duhu prave delnokracije in politične strpnosti. Pokazal je v okviru demokratične ideje možno prisrčno in globoko sodelovanje ljudi vseh vrst prepričanj in stanov.
SOKRIVCI
Ali ste že slišali, da bi bil najbolj nepoboljšljiv in najbolj zavržen reakcionar o Titu in njegovi partiji kdaj govoril takole:
»Metode Tita in poglavarja OZN A-e Rankoviča so fašistične in hinavske. Neusmiljeni teror in represalije so do zdaj preprečevale vsako kritiko o politični liniji Tita in notranjega ministra Rankoviča, pa naj je bila ta kritika še tako zmerna. Ti kruti načini dokazujejo, da je vodstvo jugoslovanske komunistične partije v svoji politiki izbralo fašistične sisteme.«
’ »Kdor koli si drzne v Jugo slaviji braniti marksistična in leninistična revolucionarna načela, ki so v nasprotju z nacionalizmom vodstva jugoslovanske komunistične partije, je v nevarnosti, da ga zgrabijo Rankovičevi janičarji.«
»Kongres jugoslovanske komunistične partije je v palafi. ki jo obdaja vojaštvo, protiletalski topovi in letala, ki so pripravljena iti vsak trenutek v boj.«
»Sprašujemo se, proti komu je naperjen ves ta vojaški in policijski stroj v Jugoslaviji, ko vendar Tito iti Ranko-vič vedno poudarjata, da so široke ljudske množice za njima? Sedanji voditelji Jugoslavije očitno ne verjamejo, da bi bili njihovi govori in njihova dokazovanja zadosti prepričljiva. Zaradi tega bolj zaupajo represalijam in bajonetom.«
»Že prvo Titovo poročilo
na kongresu jugoslovanske komunistične partije je polno groženj proti pravim komunistom, ki so zvesti interna-cionalizmu ter marksistični in leninistični ideologiji. Tito je celo poudaril, da bodo neusmiljeni do vsakogar, ki bi se oddalji! od partijske linije.«
»Kongres jugoslovanske komunistične partije se razvija v ozračju groženj in terorja. Jugoslovanski delavci, ki so priče razprav na kongresu in priče množičnih aretacij pravih komunistov, u-pravičeno' z grenkobo ugotavljajo: Zdaj ne bo več v iečah fašistov, ki so sodelovali z okupatorjem. Zdaj bo v jugoslovanskih zaporih prostor samo še za prave komuniste!«
Teh neverjetnih očitkov Titu in njegovemu režimu ni izrekla domača reakcija ali nemoralni zahodni imperialisti. Prišli so z moskovskega radia, zapisalo jih je pa uradno glasilo sovjetske komunistične partije »Pravda«. Te obtožbe so torej iz matičnega centru svetovnega komunizma.
Da je Tito bil v dobri šoli dober učenec, priča odgovor, ki ga je Moskva na ta napad dobila. Ni odgovarjal Tito. Odgovoril je nekdo, ki ga ne poznamo po ničemer drugem kakor po nepomembnem imenu Mičunovič.
Ta Mičunovič je spregovoril na kongresu jugoslovanske komunistične partije v Beogradu.
»Če nam Moskva očita, da uporabljamo terorizem, potem govori o vrvi v hiši obešenega. Kaj pa Zinovjev, Kamen jev, in Buharin? Kaj so v Moskvi storili z njimi?«
»Mi se ne bomo dali vplivati po obtožbi, da zapiramo najboljše komuniste. Komuniste, kakršna sta Hebrang in Žujevič, bomo zapirali še naprej, dokler bodo napadali 'naše voditelje.«
»Nihče naj si ne dela utvar, da bo v naši partiji dobil tiste elemente, ki jih Moskva imenuje »zdrave«. »Zdrave« elemente smo že likvidirali in jih bomo likvidirali, dokler bo potrebno.«
»Vse dosedanje delo komunistične partije Jugoslavije... očitno kaže, da v tem sporu trockizem ni na naši strani. Trockistične metode so prej na strani tistih, ki si postavljajo nemogoče cilje, da bi prikazali našo partijo kot teroristično in zarotniško vojaško kliko. Te metode so na strani tistih, ki si drznejo pisati, da ie naš V. kongres s policijskimi metodami zbrana gruča ljudi, 'ki zaseda pod zaščito letal in bajonetov.«
»Trockističnih	metod se
poslužujejo v tem primeru tisti, ki pišejo, da ie naša svobodna domovina, ki gradi socializem, na poti izprijanja v buržuarno, fašistično državo. Tisti, ki se... drznejo pisati, da hoče naš Centralni komite graditi socializem s pomočjo angloameriškega imperializma; ki v svoji brezidejnosti in zaslepljenosti kličejo na pomoč Živka Topaloviča, bivšega jugoslovanskega policista, špijona in vojnega zločinca... naj zdaj izreče sodbo o komunistični partiji Jugoslavije...«
Očitati Stalinu in Moskvi trockizem — to je tudi med sokrivci mogoče samo tedaj, kadar je spor že tako daleč, da ga nobena sila ne more več poravnati.
Ne Tito in ne Kominform pa se pri tem ne zavedata nečesa. Namreč, da s temi medsebojnimi napadi delata poštenemu svetu neprecenljivo uslugo, ko drug o drugem govorita resnic o. Pravo,' ne-potvorjeno, na dejstvu oprto resnico, ki bi v nobenih drugih ustih ne imela toliko veljave.
POLITIČNI
Jugoslovanska - Italijanska meja
Po rimskih uradnih poročilih sta se italijanska jn jugoslovanska vlada sporazumeli, da mešana komisija za določitev meje prične čimprej s svojim delom. Jugoslovanska vlada je pristala na predlog ital. zunanjega ministrstva, da bodo morebitne sporne točke predložene v smislu mirovne pogodbe razsodišču štirih veleposlanikov, je pa izrazila upanje, da se bo dosegel direkten sporazum. Glede nekaterih točk postopka sta se obe vladi že sporazumeli. Razmejitvena komisija bo začela s svojim delom na najsevernejši točki meje in ga bo potem nadaljevala vzdolž meje proti jugu. Prvi sestanek mešane razmejitvene komisije bo v bližnjih dneh. Upajmo, da bo tako v kratkem tudi obmejna sitnost rešena.
Razgovori v Moskvi
Razgovor, ki ga je imel 2. t. m. generalisim Stalin s predstavniki treh zapadnih velesil o vprašanju Berlina in Nemčije sploh, je bil najdaljši, od kar sta leta 1947 razpravljala s Stalinom v pogledu Marshallovega načrta češkoslovaška zastopnika Masaryk in Gottvvald. Razgovoru je prisostvoval tudi sovjetski zunanji minister Molotov.
Potem ko so zapadni diplomati zapustili Kremelj, so se odpeljali na ameriško veleposlaništvo, kjer so razpravljali o poročilu, ki ga bodo o sestanku s Stalinom odposlali svojim vladam.
Na ameriškem, britanskem in francoskem veleposlaništvu v Moskvi so mnenja, da je politično ozračje po sestaku s Stalinom boli vzpodbujajoče. Iz razgovorov s funkcionarji ameriškega veleposlaništva je bilo mogoče razumeti, da se bodo v prihodnjih dneh zastopniki zahodnih treh velesil ponovno sestali s Stalinom in Molotovom.
Položaj v Palestini
Posredovalec Združenih narodov za Palestino grof Ber-nadotte'je . prispel v Jeruzalem, kjer ,se bo z arabskimi in židovskimi predstavniki-razgovarjal o vprašanju Jeruzalema in beguncev.
Med svojim potovanjem po Palestini bo grof Bernadotte obravnaval z obema strankama tudi (celotni problem premirja. Po zadnjih vesteh je izraelska vlada zdaj povečala
BABIC -
Obtožbe Kominforma in isto« časna izključitev komunistične partije Jugoslavije iz Komin* forma, Titov energičen odgovor, ki je tem obtožbam sledil, popol* na solidarnost všeh krajevnih ko* munističniih partij v državi s Ti* tom,. strupeni napadi na Titovo Jugoslavijo od strani vseh Kom« partij in slednjič gospodarski pre* lom med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo s satelitskimi državami vred, vse to je našlo odmev tudi
v	Trstu in razburilo glave komu* nističnih voditeljev na STO* ju ter jih slednjič popolnoma iztiri* lo iz njihove »linije«. Medsebojna nesoglasja in javni strupeni med* sebojni izpadi so dosegli svoj vi* šek s popolno cepitvijo komun?* stične partije v Trstu.
Danes obstojata v Trstu dve komunistični skupini: 1.) Babiče* \a ali manjšinska skupina, katere članstvo je 100 °/o slovensko * hr* vaško in 2.) Vidaliieva ali večin* ■-.ka skupina s pretežno italijanski govorečimi komunisti.
Babičeva skupina je solidarna s komunistično partijo Jugoslavi*
OBZORNIK
svoje ozemeljske zahteve. Med drugim bodo zahtevali, da se vsaj del Jeruzalema priključi židovski državi, isto tako bodo zahtevali vzhodno Galilejo in južni del Negeva. Židje namreč upajo, da bi mogli zboljšati Negevsko puščavo in tam zaposliti na sto-tisoče židovskih vseljencev.
Arabci so s svoje strani od dneva do dneva bolj zagrenjeni. Ne-le ker imajo vtis, da so Združeni narodi nenaklonjeni arabski stvari, temveč tudi zaradi obnašanja Velike Britanije, ki ni izpolnila svojih obvez, ki jih je imela do Arabcev na podlagi sporazumov o medsebojni pomoči.
Grof Bernadotte bo zato napel vse svoje sile, da bi rešil vsaj vprašanje arabskih beguncev. Po njegovem načrtu bi se vsaj del arabskih beguncev morat povrniti v Palestino. To njegovo stališče pa bo naletelo na židovsko nasprotovanje; Židje zastopajo namreč stališče, da čim mani je Arabcev v Palestini, tem bolje je.
Socialisti v Berlinu
Socialisti v Berlinu so sklenili, da bodo bojkotirali vsakršno sodelovanje z nemškimi komunisti, dokler se ti ne bpdo uprli sovjetskemu blokiranju Berlina. Na svojem kongresu, ki je trajal dva dni, in na katerem so ostro napadali Sovjetsko zvezo in nemško komunistično stranko, so socialisti tudi sklenili, da bodo zahtevali takojšnje volitve v Berlinu, ki naj bi dokazale Sovjetom, da si narod želi socialistično vlado ne pa komunistične. Voditelji .socialistične stranke so nadalje podčrtali dejstvo, da se ie samo 17 tisoč. berlinskih prebivalcev od 2 milijonov 400 tisoč, ki prebivajo na zahodnih področjih, odločilo, da bodo dvignili nakazila živil na sovjetskem področju. Ta tihi plebiscit — je izjavil eden izmed govornikov — jasno kaže, da gospodinje na zahodnih področjih odklanjajo sovjetsko zaporo in je ne odobravajo.
Kurt Swolinsky, član mestnega sveta, je izjavil, da so nemški komunisti »tujska legija«, ki bi jo bilo treba izolirati kot leglo škodljivih bacilov.
Osebni zastopnik nemškega socialističnega voditelja Kurta Schumacherja, ki trenutno leži v bolnišnici v Hannovru, je zatrdil, da bi nujno prišlo do vojaškega spopada, če bi se zahodne velesile umaknile iz Berlina.
VID ALI
je in ravnotako kot Tito obsoja obtožbe 'Kominforma1. Ona vidi
v Titu sVojega pravega komuni* stičnega voditelja. Vidalijeva sku* pina je solidarna z obtožbami Ko* minforma in obsoja komunistično partijo Jugoslavije. Je proti Tito«
vi Jugoslaviji, je za Togliattija.
Babičeva skupina je za nedo*
takljivost Svobodnega tržaškega' ozemlja in za spoštovanje mirov* nega sporazuma. Vidalijeve sku* pine so za priključitev Italiji Svo* hodnega tržaškega ozemlja, za revizijo mirovne pogodbe ravno tako kot Lega Nazionale in go* spodje pri ostalih italijanskih po« litičnih strankah.
Vsaka skupina trdi zase, da je ona edino legalna komunistična partija in samo ona ima pravico zastopati in braniti interese par* tije ter smatra nasprotno sebi enako skupino za ilegalno in tudi za ilegalne, vse smernice, ki pri* bajajo od nasprotne skupine. Medsebojno nesoglasje je prišlo tako daleč, da je začela ena sku* pina izobčevati komunistične vo* ditclje nasprotne skupine in jim
jemati funkcije v partiji. Da je slednjič prišlo do dokončnega medsebojnega preloma nam doka* zuje vabilo na izredni kongres Vidalijeve skupine za 21. in 22. avgust 1948. Na ta izredni kon* gres so vabljeni delegati raznih Kompartij, le komunistična parti* ja Jugoslavije in Babičeva skupi* na nista vabljeni. Babičeva skupi« na iz razloga da — po njih mne« nju — se je s svojim zadržanjem sama obsodila na izključitev iz komunistične partije.
Neizpodbitne^ dejstvo je, da je Trst osvobodila jugoslovanska vojska, da je za Trst; padlo več tisoč jugoslovanskih borcev, med* tem ko Togliatti ni vodil in se tu* di ni udeležil narodno osvobodil* ne borbe v Italiji. V Italijo je namreč prišel šele po zavezniški okupaciji, z letalom.
Ko bi Tito vodil narodno osvio* bodilno borbo za resnično osvo» boditev jugoslovanskih narodov izpod nacifašističnega terorja in bi jugoslovanskim narodom dal resnično svobodo, bi ostal »legen* darni heroj«, dokler bi živeli ju* goslovanski narodi, in še dalje. Danes ne bi doživel preloma med KPJ in ostalimi Kompartijami in tržaško vprašanje bi bilo pa čisto drugače rešeno.
Ker pa je glavni sekreter KPJ tovariš Tito vodil narodno osvo* bodilno borbo samo za prestiž komunistične partije in ne za na* rodne interese, bo ostal »komuni* stičen heroj«, dokler bo v Jugosla* viji v premoči komunistična par* ti ja. Ko pa ta partija pade, tudi njegova vlada gre s partijo vred!
Bivši tržaški aktivist
KULTURA
LUIGI SALVINI
Kakor smo že poročali, se je pretekli teden mudil v Gorici na obisku pri slovenskih srednjih šolah prof. Luigi Salvini. Njegovo ime je dobro znano Slovencem, tudi goriškim, vendar je bilo opa* žiti, da so mnogi videli v njem le rešitelja pisatelja Franceta Bevka
—	kar je vsekakor jako plemenito dejanje — ali kvečjemu še dobrega prevajalca slovenskih umo* tvorov. Le malo jih je bilo, ki so pozdravili njegov prihod med nas kot prihod velikega posredovalca meri italijansko in slovensko kub turo.
Luigi Salvini ni le temeljit po* znavalec, veliko bolj je še pravi ljubitelj naše umetnosti, od slov* stvene do upodabljajoče; romantik in obenem človek širokega ob= zorja in čistih nazorov, ki se nu ustavi ob sami zunanjosti, četudi estetični, naših del, marveč se hoče poglobiti vanje in jih živeti do dna.
Brez te predpostavke si ni mo; goče mislHi njegove globoke in jasne ocene naše književnosti od početkov do današnjih dni, ki jo je stisnil na bore osem strani me* sečnika »Humanitas« (Brescia, nov. 1946).
Se prej, in sicer leta 1938, je ita--lijansko javnost seznanil z umo; tvori naših modernih od Ketteja do Bogomila Faturja, v dovršenem italijanskem prevodu, v katerem je ohranil pesniško obliko originala, v lični knjižici »Liriche slo* vene moderne« (Akademska za* ložba v Ljubljani in Istituto Su* periore Orientale Napoti).
Mož, ki pozna jezik in kulturo ne le vseh slovanskih, marveč tu* di nekaterih drugih narodov, si upa trditi, da je slovensko slovi stvo eno najlepših, da hrani bisere, ki so občudovanja vredni in jih še mi sami ne znamo pravilno ceniti. Slovenski narod, ta mali komaj dvamilijonski slovenski na* rod, stisnjen med dve veliki kulturi, germansko in romansko, si je znal ohraniti svojo originalnost in je že ob početku, časovno poz» nem početku svojega slovstva, ros dil pesnikaivelikana skoraj brez vsakega predhodnika, in dal v malo desetletjih pesnike in pisa» telje evropskega slovesa.
Prav zaradi tega je Luigi SaU j^-ini, humanist, ki veruje v udru-ženje Evrope, najbolj vzljubil t slovenski narod in mu postal ; iskren prijatelj.
ga z veliko udeležbo in med sol* zami hvaležnosti pokopali. Rodil se je v Škofji loki pred 80 leti. Študiral je v Ljubljani in Gorici. Leta 1893. je bil kot novomašnik nekaj časa kaplan v Šempasu, po* tem v Mirnu. Odtod je odšel za vikarja na Gradišče in potem na Srednje. Po šestih letih se je od tu preselil za župnika v Zgonik in končno leta 1907. v Renče.
~~Z njim je umrl najstarejši služ* bujoči duhovnik naše nadškofije, ljubezniv značaj, vesten duhov* nik — mož težkih preiskušenj. j Bodi mu Bog plačnik!
Iz Brd
Z velikim zanimanjem smo či* tali poročilo o izobčenju naših ju* goslovanskih komunistov iz zveze komunističnih strank. Posebno pa nas zanima, da je eden vzrokov tudi ta, da so jugoslovanski ko* munisti preveč obzirni s kmeti v škodo tovarniških delavcev, ki so edini pravi komunisti!
Torej je vendar le res, kar so nam naši bolj razumni rojaki ved* no pravili, da je komunizem v pr*
vi	vrsti proti samostojnemu kmetu! In mi vemo, da smo tudi pod sedanjimi jugoslovanskimi komu* nisti pravi sužnji in trpini, ki sme* mo in moramo delati, pri tem pa stradati. Da samo eno povemo: tovariši nam v hlevu ocenijo ži* vino po teži (niti fašisti niso tega delali!) in mi moramo oddati ob* lasti 30 °/0 žive vage za »ljudstvo«. Nimamo pa mi pravice do mesa, ki se deli samo partijcem in njih podrepniškim uslužbencem. Tukaj
smo vsa proti, le v mestih je’nekaj tovarniških delavcev in dobro pla* čanih uradnikov, ki s silo držijo komunizem skupaj. In vendar ni* mamo možnosti rešiti se tega su* ženjstva! Res sramota za kultur* ni svet, ki se briga za afriške sužnje, ne vidi pa komunističnih sužnjev!
Prav ste povedali v vašem uvod* nem članuku, razbojniki, krvose* si, trinogi nas vseh so, pa naj bodo stalinovci ali titovci. Da bo »De* mokracija« še bolj uspevala, da* rujemo 200 lir, ker več itak ne premoremo. Pozivamo pa vse pri* jatelje kmete, da podpirajo »De* mokracijo«, ki tako zvesto raz* krinkava vse gorje, ki nas je za* delo.
Nekaj kmetov iz Jugoslavije
Sv. birma
Pred kratkim je bila po duhov* nijah Soške dolile birma, ki jo je delil apostolski administrator msgr. dr. Miha Toroš. Vsi komu* nistični nauki in vsa nasprotova* nja niso nič zalegli, kar nam do* kazujejo številke birmancev. V Tolminu je bilo birmanih 1300 otrok, pri Sv. Luciji pa celo i700. Toliko opevane »zavedne ljudske množice« so vendar smatrale za potrebno poskrbeti za to, da bo* do njihovi otroci prejeli po sta* rem običaju zakrament sv. Duha, ki bi ga novi »gospodarji« naj* raje odpravili. Pri podeljevanju sv. birme v Tolminu je bil pri* šoten tudi dekan msgr. Jože Vo* dopivec, ki ga je Ozna nekaj dni prej izpustila na prosto.
IZZA ZAVESE
t Zlatomašnik Valenti Pipan
Kdo se ne spominja ljubljene* ga starega renškega gospoda faj* moštra? Kljub visoki starosti; vedno raven kakor smreka tako po postavi, kakor značaju. 41 let je bil nepretrgoma renski župnik. To je skoraj ena življenjska do* ba! Dve vojni, eno hujšo od dru* ge, je preživel v tej župniji. Dvakrat v tej dobi mu je vojska cerkev posula. Prvič jo je zopet pozidal, drugič jo je vojska po* sula in moli še danes svoja gola
rebra proti nebu. Preživel je med svojimi farani strašno kolero. Ko* liko dobrega je tedaj storil svo* jim faranom! Mnogo tragičnega je preživel v tej župniji. Videl je padati in rasti ne samo -telesno, ampak tudi duhovno življenje svojih faranov. Zanje jo žrtvoval vse svoje duhovne, telesne in go* spodarske moči. Edini vesel žarek
v	tej dobi je bila nova maša ne* čaka Ladota. Toda krvava usoda je zadela nečaka in’ po njem tudi njega. Tudi temu udarcu se je uklonil, kakor pred božjo voljo.
Sedaj je pa Bog tudi njega od* poklical iz te doline solz. Na dan farnega patrona sv. Mohorja so
»Demokracija« je večkrat jasno zapisala, kakšno je stališče de* mokratskih Slovencev do nedav* nega razkola med velikimi in ma* limi komunisti.
Izredno zanimivo je tudi stali* šče, ki so ga v tem vprašanju zav* zele tržaške italijanske stranke. Po pisanju v njihovih časopisih sodtč si te stranke nič kaj ne jemljejo k srcu, da se je na mah pojavilo v Trstu toliko italo*ko* munistov, ker »slavo*komunisti«, ki so tu razmetali neštete milijo* ne slovenskega in jugoslovanske* ga denarja številčno nič več ne pomenijo. Človek se ne more u* j braniti vtisa, da so vse te italijan*
I ske stranke, ali pa vsaj ljudje, ki I odločajo pri njihovih časopisih,
I prepričani, da je svetu nevaren j‘samo Titov komunizem, ter da jc Togliattijev revolucijski aparat | sestavljen iz samih nebeških an* j gelčkov, ki da so za Trst in za ! Italijo pravi blagoslov.
! »Giornale di Trieste«, ki ga italijanski Tržačani sorazmerno največ bero, velja v teh krogih kot »nepristranski in dobro obve* ščen« list. V svoji izdaji z dne 29. julija je takole zaključil na* pihnjeni članek »Obtožba proti Titu je bila pripravljena v Tr*
stu«; »Po našem mišljenju bodo na koncu Kominformisti zmagali, čeprav po nevarnih peripetijah. Če upoštevamo vse (činitelje), menimo, da more mesto (Trst) z novo (komunistično) orientacijo delavskih množic samo pridobiti na svojih pravičnih narodnih (t. j. italijanskih) aspiracijah.«
Dobro informirani člankar tudi pravi: »Slovenci so zato, ker so proti Titovemu režimu ... v velu ki večini pripravljeni, da se pri* ki j učijo Kominformistom, ter da pristanejo tudi na eventualno vr* nitetev Trsta k Italiji, samo da se izognejo neprimerno večji nevar*■ nosti, da bi bili priključeni k su* ženjski Titovi Jugoslaviji.« Člankar nam je razkril »veliko tajnost«; da je tudi priključitev k Italiji slaba, ter da obstoji ne varnost, da bodo ubogi Slovenci prišli pod suženjsko Titovo Ju* goslavijo, če ne gredo s Komin* formom.
RIB
Kdor daruje »Dobrodelnemu društvu“ v Gorici, Rlva-Plaz-zutta 18/1, pomaga revnim in potrebnim, ki Um ie življenje težko ln včasih tudi obupno.
PRELOM MED TITOM IN ŠTETO VONIM KOMUNIZMOM
Nauk zgodovine
Že v devetnajstem stoletju in tja do leta 1917 so vseslovanske težnje spodletele vedno zaradi tega, ker jih je ovirala carska Rusija sama. Spomnimo se samo na londonski pakt iz leta 1915. Franc Palacky. je 1848. svaril Čehe pred »vesoljno monarhijo«, to je, pred tem, da bi se vsi slovanski narodi podvrgli ruskemu samodrštvu. Danes se zdi, da utegne novi panslavizem spodleteti zaradi sovjetskega komunizma, torej spet zaradi ruskega absolutizma, ki gre za svojimi, ne za kakimi vseslovanskimi koristmi.
Ob začetku prve svetovne vojne se je Tomaž Masaryk bridko pritoževal, da ruska carska diplomacija ni odkritosrčno vseslovanska. Seveda ni bila, ker ji ni šlo za sanjarije, marveč za niške državne koristi — in samo za te. Torej je vseslovanstvo uporabljala samo tam, kjer ji je kazalo.
Kakor Masaryk se je nad tem čudnim Slovanstvom razočaral tudi Tito. Prav isto namreč velja za Sovjetsko diplomacijo. A če Sovjeti nadaljujejo politiko ruskih carjev — in jo morajo nadaljevati — mar je potem čudno, če lepega dne kakega Tita proglasijo za dediča Karadžorže-vičev in njihove politike?
Zgodovina uči, da vsaka revolucija čez nekaj časa nadaljuje s tisto zunanjo politiko, katero je sama pretrgala, in tam, kjer jo je pretrgala. Tudi komunizem se tej zakonitosti ne more izogniti — in Tita, ki je verjel v sovjetsko slovanstvo je tudi zaradi te zakonitosti doletela obsodba. -
To so pravi vzroki, ki so privedli do spora med Titom in Sovjeti. Tisto, kar omenja obsodba Kominforma, je v glavnem za lase privlečeno.
Posledice Titovega izobšenja na Zahodu
Navzlic~ogrotnnemu odmevu, ki ga je Titov spor s Sovjeti povzročil v svetu, zlasti v Združenih državah, nista ne ameriška, ne angleška vlada zavzeli do njega nobenega uradnega stališča.
Amerika je sicer takoj na sporočilo o obsodbi preklicala zaporo nad jugoslovanskim zlatom, a to je bilo tudi edino uradno dejanje, ki bi kazalo, da Združene države Titov upor odbbravajo in so ga pripravljene podpreti.
Ameriški poslanik v Beogradu se je takoj odpeljal na poročanje v Washington. Ko se je vračal v Beograd, je izjavil samo, da je težko prerokovati, koliko časa bodo Tito in njegovi mogli vzdržati pritisk Kominforma. Pristavil je: »Za zdaj moramo zasledovati razvoj dogodkov. Tito in Kominform hočeta biti zastopnika »pravega komunizma«.
Cannon je nadalje pripomnil, da imajo Združene države kljub nasprotjem med obema državama mnogo prijateljev med Jugoslovani.
Isto je storil angleški poslanik, ki je svoji vladi svetoval, naj previdno čaka in se v ta spor ne vtika. Pusti naj Tita in jugoslovanski komunizem, da se cvreta v lastnem maslu.
Pogoji za morebitno ameriško pomoč Titu
O tem vprašanju sodi ameriški tisk takole:
Nacionalizem in gospodarska stiska sta Tita prisilila da se je uprl diktatu Kominforma, kakor se je prej upiral diktatom sovjetske vlade. Tako ie prišlo do odkritega preloma.
Združene države morajo biti zdaj previdne. Razpoka med Titom in Moskvo se lahko zamaši prav tako hitro, kakor se je odprla. Titova vladavina je diktatura, ki lahko čez noč spreminja' smer. Lahko bi pa tudi vse skupaj bilo zvijača.
Ameriška politika do Titove Jugoslavije mora biti naslednja:
Prvi pogoj: svoboda
Tito se je odmaknil od dosedanje nepopustljive moskovske smeri. Če bi zdaj zares dajal ljudstvu vedno več svobode, zlasti vedno več gospodarske in verske svobode, potem naj Združene države raztegnejo svojo gospodarsko pomoč tudi na Titovo Jugoslavijo. Pomoč pod temi pogoji naj se daje po stopnjah in v blagu, ne pa v gotovini ali v posojilih, glede katerih ne bi bilo nič določeno, kako
Pismo iz Koludrov’ce
Draga Demokracija!
Od Mavhinj naprej te čitam tu. di jaz in moram ti priznati, da sem v tebe zaljubljen. (Ne povej tega moji stari Neži, čo ne bo križ božji!) Veš, dopadeš se mi in za* to hi ti rad nekaj zaupal. Na uho, pa tiho, da ne čuje Miho! line 28. junija jc imela biti v nabrežinski kinodvorani kulturna prireditev naših kraških pionirčkov. Vsa Ko* ludrovica in njena velikanska oko* lica ni govorila o drugem. Vloge razdeljene, dvorana baje že naje« ta, naši pionirčki že pripravljeni na odhod — prireditve pa ni bilo. Takoj sem si mislil: Aha! vendar so prišli do spoznanja, da smo dovolj titovsko izobraženi. Čemu kulturnih prireditev tako kultur« nemu narodu, saj imamo povsod, elo tam, saj veste kje, rdečo jvezdo in ž. Tito in. ž. Stalin. Pa sem sc motil. Še smo preneumni! Po raznih hvalah prirediteljem.
sem zvedel, da je bila prireditev odpovedana, ker je obolela ali celo umrla neka teta nekega pi°* nirčka iz Trnovce. In zopet sem se motil! Kdo bi si mogel misliti, da so postali ti ljudje tako meh* kosrčni radi ene stare tete? — Od* povedati tako važno prireditev, kaj bo rekel k temu kulturni svet, kaj tov. Tito, kaj tov. Veliki Jože? Kaj porečejo pri SIAU, pri UAIS in PNF pri UDA1S, PNOO, ONOO, KNOO, OO, v FRLJ, v URSS, v ZSSR, v BRRR in DRRR in sam tov. Kardelj ve še kje? (Ker si mlada, draga Demo* kracija, ti povem, da tretja kraj* šunka pomeni: Partito Nazionale Fascista). Predstavljal sem si smeh pri ZVU, pri AMG, pri G MA, pri ACEGAT, UQ, DC, in pri vsej reakciji STO»ja in akciji TO*ja. Kaj bo šele v USA? j Kaj v ZDA?
Veruj mi ali ne draga Demokra* eija, videl sem se že shranjenega pri Sv. Ivanu v Trstu. Pa saj to bi ne bila najslabša rešitev v da* našnjih časih, a misel, da so go* tovo pripeljali tja pred menoj znorele vse naše tržaške tovariše, rešitelje, voditelje, upravitelje, za* drugarje, aktiviste in posebno še • Bog in Mati božja nas varuj — vse tržaško tovarišice in biti z njimi tam noč in dan in jih po* slušati — kaj bi rekla moja Neža?
Eh, preživel sem veliko rusko Brusilovo ofenzivo, še poprej vseh devet ali trinajst ofenziv na Soči in Krasu (eno več ali eno manj pri tolikem rumu, nima po* mena), hajkal sem pred SSovsko divizijo Adolfa Hitlerja po vsem Krasu - pa to so bile samo šale v primeri s pričakovano progresiv* no ofenzivo naših tovarišev vodi* teljev in goniteljev, ki bi se mo* rala izvršiti v udarniškem Stilu in z združenimi močmi izza var* nih zidov pri Sv. Ivanu.
»Vse ja, samo znoreti ne smeš, ljubi Pepo, vsaj sedaj ne«, sem si prigovarjal, »pojdi raje k vseved*
nemu tovarišu v Nabrežino; 011 ti bo gotovo pomagal iz te za* gate! Ukazal ti bo: Pepo znori, ali Pepo ne znori!«
Ta tovariš, ljuba Demokracija, je res brihten. Med tovariši na sestankih kažemo nanj s prstom in ga kličemo: naš bog. Za hrb* tom pa menja ta naslov in tedaj je »rdečelasi poltičpolmiš«. Sta* vim, da ne veš, kaj je to! Ti po* vem: poltičpolmiš je pol miš pol tič! Tako kličemo to mračmtf ži* val v Koludrovci, pa tudi v Sa* ležu in drugod po svetu. Moj ženso Pepo iz Trnovco jo tudi pozna! V neki knjigi sem nekdaj videl to živalco naslikano in sp o* daj je pisalo netopir, pa je b lo gotovo zgrešeno tam v tisti knji* gi, ker mi, kar nas je iz Kolu* drovice, posebno pa iz Saleža, nikoli ne pogrešimo, vsaj ta »rcJe» či polmišpoltič« nam to vedno zabija v glavo in mi mu radi j verjamemo, da smo tako frbac.
! Ženska si, draga Demokracija, go* tovo si radovedna, zakaj mu tako vzdevamo. Stvar je taka! To ni* sm<> stuhtali mi, to je Koludrav*
čami in Saležci, stuhtali so to to* variši i/. Nabrežine, ki so po mo* jem vsaj en dan pred nami. Bilo je pri nekem sestanku, ko se je »naš bog« najbolj drl, da mora* mo iti vsi demonstrirat v Trst. Tedaj je ušlo tov. Pepitu (on je Pepi in no Pepo, kot jaz), ki je stal zraven mene:	»Salamenski
pumišputič! Med vojno, ko sl hodil v šik kurijerah s prosto* voljnega dela 'vi. Nemčije na iz* lete v Nabrežino in tu prodajal regenmantle, si kričal v Žavljah: hajl Hitler, sedaj kričiš:	živjo
Tito, živjo Stalin, nas goniš na demonstracije, sam pa se ta čas dobrikaš nabrežinski policiji!« Pogledal sem malo debelo in sa» mo Janezu, ki je stal na moji levi, sem to zaupal domov grede. Samo njemu in ga rotil, naj za božjo voljo molči, ker taki tova* riši imajo dolge rogove in ni zdravo se z njimi bučati. Danes vedo to tudi vrabci na strehi. Janez trdi, da je molčal kot grob, samo Lojzi doma je povedal, da bi ji malo poplahnil njeno srbo* ritost pri vseh sestankih. Meni
se zdi, da je za to figamož, če* prav je povedal samo Lojzi, ki ji jezik sega od Koludrovlce do Saleža in včasih še dalje. Glej, da boš sedaj vsaj ti, Demokracija, molčala! Sama veš, kako je z re* špektom do žensk po tej osvobo« dilni vojni.
Pa pojdimo raje k stvari. Meni je malo — rečem in naredim. Vzel sem kolo, pozdravil Nežo z zagotovilom, da se kmalu vrnem in hajdi do našega boga. Imel sem srečo. Našel sem ga ravno v ko* ritu na placu. Sicer ta beseda ni ravno lepa in smrdi po reakciji, vsi jo pa rabimo, ker tam noter
—	v koritu namreč — se vsi smehljajo, ko vstopiš. »Zdravo Pepo! Je kaj novega v vaših luk« njah?« me prijazno pozdravi bog. Pravim, kaj me tare. kaj boli. Kmalu mc prekine: »Vidiš, tova» riš Pepo, slabo si informiran (ka* ko mi je bilo naenkrat lahko pri duši), ona teta ni iz Trnovce, pač pa iz Prečnika .. .« (in spet je legla mora na srce) .. — Zdi se mi, — vpadem jaz razburjeno, — da je to vseeno, če je iz Trnovce ali iz Prečnika, to ne mthi ja sve*
se smejo porabiti. Nadaljevati se ta pomoč sme samo tedcfj, če bo Titova vlada vračala jugoslovanskim narodom vedno več svobode.
Ne smejo pa Združene države dati Jugoslaviji kake brezpogojne pomoči samo zaradi tega, ker je Tito prelomil s Sovjeti. V takem primeru bi se USA znašle v vlogi,, da Titovo diktaturo odobravajo. Ta diktatura je pa dejansko prav tako skrajna in neizprosna, kakor je diktatura v Sovjetiji.
Če dajo Titu pomoč brez pogojev, bo mož obdržal totalitarni gospodarski red v državi. Jugoslovansko ljudstvo bo pa še naprej trpelo zaradi skrajno slabih gospo darskih razmer. Dokler bo vladal tam sedanji sistem, se obupni gospodarski položaj v Jugoslaviji navzlic ameriški pomoči ne bo nič izboljšal. Pomoč UNRRA-e je n. pr. Tito izkoristil za to, da je ojačil jarem, s katerim davi jugoslovansko ljudstvo. Pomoč so delili njegovi komunistični agenti in služila je samo zmanjšanju gospodarske svobode ter izjalovila vse upe na pravo obnovo.
Jugoslovanskim narodom je treba najprej dati večjo splošno in gospodarsko svobodo. V tem primeru bi si Jugoslavija s pametno ameriško pomočjo kmalu gospodarsko opomogla, njeno ljudstvo pa bi spet prišlo do prostosti. To pa bi silovito vplivalo na vso zasužnjeno Evropo in zlasti na Balkan.
Tito je ostal komunist
Zavedati se je treba, da Tito danes ni nič manj komunist, kakor je bil pred izobčenjem, in prav tak sovražnik Zahoda, kakor je bil prej. Edino gospodarska stiska ga utegne prisiliti, da bi prosil na Zahodu za tvarno in politično pomoč.
Bilo bi otročje in usodno, če bi zahodne države zdaj začele hiteti s ponudbami o velikih posojilih in obilnih dobavah blaga.
Za Zahod bo najboljše ostati trdni in pustiti Tita, naj berači. Učinek takega ravnanja bo prej ali slej ne le zanimiv, marveč usodno pomemben.
Globlji pomen spora med Titom in Stalinom
Pred nekaj meseci se je še zdelo, da nobena sila ne more zadržati navala uspehom, ki jih je Stalin tedaj vsak dan žel. Polom Kominforma in spor s Titom pa ga je v kratkem času potisnil iz napada v obrambo. Razmerje postojank in sil se je spremenilo tako naglo, da temu po vojni zastonj iščemo primere. Protikomunistične sile na vsem Zahodu so danes bolj trdne, kakor so kdaj koli bile. Zdaj niso več v obrambi, marveč so prešle v napad.
Ni izključeno, da se Tito. kljub vsemu utegne s Sovjeti še poravnati.
Toda naj se ta kriza reši kakor hoče — bajka o »granitni vzajemnosti« in »monolitni trdnosti« vzhodnega bloka je šla po vodi. Čar slepe pokorščine je razbit. V Beogradu je prišlo do prvega odkritega upora proti poglavarjem svetovnega komunizma.
Tita so sicer obsodile skoraj vse ostale komunistične partije, ostal je pa gospodar položaja doma. Sovjeti so se zmotili, ko so računali, da se bodo jugoslovanski narodi, ki ne marajo ne sovjetskega, ne Titovega komunizma, uprli Titu na ljubo njim; to je, da bodo začeli državljansko vojno zaradi tega, da bi izpod enega rdečega jarma prišli pod drugega, še hujšega.
To je bilo za Sovjete in svetovni komunizem pri vsej stvari najhujše razočaranje. Tega razočaranja ne more izbrisati več noben začasni sporazum.
Zaključek
Naj bo torej izid krize v Beogradu tak ali drugačen, eno drži: Sovjetski Rusiji bo pripravil usodo, iz katere jo lahko reši samo nadčloveški napor v zadnji uri. Usodo, da bo morala svoj vpliv v svetu naslanjati samo na vlade, ki jih lastni narodi sovražijo in zaničujejo in katerih edina opora je policija.
Ves slovanski svet s komunisti vred — to-je. s tistimi komunisti, ki so prej Srbi, Čehi ali Poljaki kakor pa boljše-viki — je danes do Sovjetske Rusije v takem sovražnem razmerju, v kakršnem je bila nekdaj Poljska do carske Rusije.
To je največje razodetje, ki smo ga te dni dobili skozi razpoko v železnem zastoru.
Takšna je sodba demokratične javnosti o krizi v svetovnem komunizmu.
Konec
ega
Fratellanza, OF in kameleoni
Kdo hi bil kaj takega pričako* val? In vendar je moral »Primor* ski dnevnik« z davico v grlu pri* znati, da je bilo zborovanje OF v krožku »Tomažič« tragikome* dl ja, kjer so »tovariši« vpili med govorom znanega titovskega ka* meleona najprej po fratelančno : »No, noti g vero, pada contro il marxismo.« »In ko ni bilo več mo* goče zadrževati v sebi jeze, takrat se jim je utrgala slovenska be* seda: »Laže«. Tako preliva »Pri* morski« krokodilske solze nad plodovi svojega triletnega razdi* rajočega dela, ko je pital svoje bralce s fratelančno hrano in ubi* jal v njih krvno in narodno za« vest. Danes obtožujejo svoje vče* rajšnje učence in pomagače »raz* bijanja enotnosti tržaških Sloven* cev v OF«. Kolikokrat so že ti ljudje menjali svoje prepričanje. Kajti za njih je prepričanje — ko* rito. In zato da ostanejo še pri polnem titovskem koritu, so obr* r.ili hrbet pravoverni komunistič* ni stranki. Vendar pa skušajo se* deti na dveh stolih: na Titovem, ki nese, in na Togliattijevem, ki sicer še ne nese, je pa bolj trden. Zato odklanjajo kominformisti take dvoživke. In taki kameleoni-si še domišljujejo, da bo šel slo* venski narod za njimi pod firmo OF.
i
Iz Zgonika
Preteklo nedeljo je bil v naši vasi sestanek zaupnikov Slov. de* mokratske zveze za STO, na ka* terem so poročali odposlanci SDZ iz Trsta in zaupniki. Sestanek je trajal skoro tri ure. Taki sestanki so ne samo skrajno poučni, ampak tudi potrebni za našo de* mokratično organizacijo. Le po tej poti naprej.
Optanti -
Dne 1. t. m. je prispelo iz Ju* goslavije na Tržaško področje 5 oseb, ki so optirale za Italijo. Od 26. julija do 1. t. m. je prispelo na to področje 347 oseb, ki so optirale za italijansko državljan* stvo.
Sesljan
Dne 1. avgusta je bil v Seslja* nu sestanek zaupnikov Slov. de* mokratske zveze za občino Na* brežina. Poročali so odposlanci SDZ iz Trsta. Na sestanku se je razvila zanimiva diskusija o vseh vprašanjih, ki se tičejo našega naroda, naših pravic in ohranitve Svob. tržaškega ozemlja, ter o mednarodnem položaju.
Iz Škofij
Tudi pri nas je razkol med ko* munisti v polnem cvetu. V nede* ljo sta bila napovedana kar dva shoda: en titovski na bloku in en
kominformistični v vasi Škofije.
V	Škofije je prišel predsednik UAIS*a iz Trsta odvetnik Pogassi skupaj z nekim Blažino. Za stra* žo so pripeljali s seboj iz Milj pre* cej pravovernih komunistov. Po* gassi je govoril prvi. Tovariši so pričakovali, da bo v Škofijah go* voril slovensko. Kaj še! Po laško je udrihal, tako da so se naši Ško* fijci spogledavali in se izpraševali, ali so se vrnili zopet časi fašizma. Za Pogassijem je spregovoril pa Blažina. Ta se je upal v slovenski vasi, ki je središče cele miljske okolice, vendar govoriti sloven* sko. Povedali niso nič novega.
I prali so titovsko — kominformi* stično perilo in končno so »tova* riši« vsklikali: »a morie« na račun titovcev, ki so bili, kakor se je I razneslo, naklestili nekaj k orni n* i formistov v Kopru.
Titovskega shoda pa sploh ni bilo. Zmanjkala jim je- sapa, četu* di je bilo prišlo nekaj ljudi iz ju* goslovanske cone. Policija je bila pripravljena v obilnem številu, da si ne bi »tovariši« skočili v lase. Ali Škofijci so pametni ljudje in; so se zabavali pri tej ko* mediji, ki jo uganjajo »tovariši« na STO*ju. Naši ljudje odpirajo oči in spoznavajo, kako prav ima » Slovenska demokratska zveza « , ki pravi, da je rešitev sloven* skega naroda ne v Kominformu, ampak v pravi demokraciji in v narodni slogi.
Sestanka se je udeležilo 10 ljudi,, med njimi tudi tovariš predsed« nik komunističnih frontašev. Mi žene in dekleta imamo že zadosti te lajne, ki nam vedno trobi pravljice o goriških vilah iti palč* kih ter o zlati komunistični svo» bodi, ker vemo, kaj se godi v naši bivši fari.
(Desfi 5.
ga
Občinske volitve
„Šlov. dem. zveza“ nastopi samostojno
»Slov. demokratična zveza« v Gorici je na sestanku svojih zaupnikov soglasno sklenila, da pri letošnjih občinskih volitvah na Goriškem nastopi samostojno. Zato je za občinske volitve v Gorici, ki bi se morale vršiti 5, septembra, sestavila samostojno kandidatno listo in jo po pred* piših predložila na mestnem žu» panstvu. Lista nosi imena 12 na* ših odličnih somišljenikov, ki so bili izbrani v mestu in okolici.
Volitve odložene
Z odlokom goriškega prefekta z dne 4. t. m. so bile volitve v Gorici in trinajstih goriških ob* činah, določene za 5. september t. 1., preložene. Vršile se bodo v oktobru, dan pa še ni določen.
*	* *
Deželna razstava 1. 1948
Dežela Furlanija — Julijska krajina je za leto 1948 priredila vrsto gospodarskih, zgodovinskih in kulturnih pregledov, ki jih je krstila s skupnim imenom »Raz* stava leta 1948«. Del te skupne prireditve je v Vidmu, del v Go* rici. Slovesna otvoritev bo v so* boto 7. t. m. in jo bo izvedel mi* nister za kmetijstvo Segni, ki pride nalašč za to priliko iz Ri» ma. V Vidmu bo otvoritev pred* poldne, v Gorico bo pa minister dospel okrog šestih zvečer in bo takoj po dohodu otvoril razstavo sodobne umetnosti v palači Attems na Kornu. Nato bo hitro sledila otvoritev drugih razstav v ulici Diaz in na Gradu, Ob osmih se bo minister že spet odpeljal v Videm, kjer bo v areni slav* nostna prireditev.
Nov predsednik tribunala
Za predsednika goriškega o* krožnega sodišča je imenovan svetnik prizivnega sodišča g. dr. Carlo Storto, ki je že nastopil svojo mesto.
Važno za brezposelne
Kakor smo že enkrat opozorili, se morajo vsi prizadeti javiti in zopet vpisati v seznam brezposel* ni h pri Uradu za delo v Gorici. Ker poteče 10. t. m. zadnji rok za vpisovanje, svetujemo priza* detim, naj se požurijo, da ne pridejo prepozno.
Begunci brezposelni
Po čl. 12 zakona od 19. aprila 1948 štev. 556 imajo vsi begunci, italijanski državljani, pravico do vpisa v seznam brezposelnih pri Uradu za delo tudi če nimajo še dovoljenega stalnega bivanja (re* sidenza) v občini, kjer se naha* jajo. Prizadeti naj se javijo na pristojnem Uradu za delo in zahtevajo, da jih vpišejo na pod* lagi čl. 12 gori navedenega za* kona.
Carine prosta cona
Vlada je sprejela osnutek za* kona, ki ustvarja carine prosto cono (zona franca) za ozemlje, kfc je med državno mejo z Jugosla* vijo, reko Vipavo in Sočo. Tudi tvornice v Podgori so zapopadene v tem pasu. V poštev pridejo to* rej: goriško mesto, Štandrež in Sovodnje. Seveda bodo deležne te dobrote tudi vse druge vasi, ki spadajo pod občino Gorica. Cari* ne proste bodo nekatere vrste ži* veža n. pr. sladkor, kava, kakao, meso, pivo, polenovka. In še in* dustrijsko blago. Upa se, da stopi zakon kmalu v veljavo.
Peč
Pred par dnevi so razdeljevali po vseh naših hišah našim ženam vabila, da naj se udeležijo 28. VII. sestanka italijanskih komu* nističnih žensk (UDI). Na zbo* rovanje je prišla neka tovarišica iz Gorice. Ker je bila udeležba jako skromna, reci in piši 5 oseb, je govornica določila, da naj se skliče drugi sestanek na 2. t. m.
Radio Trst II
RADIO TRST — POSTAJA II (na valovni dolžini 203.6 metra ali 1474 Kc na sekundo) DNEVNE ODDAJE: 7.30 do
8.00 — 11.30 do 14.30 — 17.30 do 24.00.
OB NEDELJAH: 7.30 do 8.30
— 9.30 do 14.30 — 16.30 do 24.00. POROČILA : dnevno ob 7.45,
12.45, 19.45, 23.15.
DNEVNI PREGLED TISKA : dnevno ob 14.00.
OLIMPIJSKA KRONIKA: dnevno ob 20.00 in 23.30 ves čas trajanja olimpijskih iger.
NEDELJA 8. AVG.: 9.30 Kme* tijska ura. — 13.00 Glasba po željah. — 19.15 Pesmi jugoslovan* skih narodov. — 20.10 Beethoven: Kvartet v B duru * opus 130. —
21.00 Vesela ura.
PONEDELJEK 9.; 19.00 Sloven*
ščina za Slovence. — 20.10 Pevski koncert Slavice Batistuta. — 21.00 Puccini: Boheme * opera v 4. de* janjih.
TOREK 10.: 13.00 Arije iz slovanskih oper. — 19.00 Angleščina po radiu. — 20.30 Z domače knjižne police. — 21.00 Pester večer.
SREDA 11.: 12.10 Melodije slo* vanskih narodov. — 19.00 Mladi* na * tvoja pot. — 20.10 Pevski koncert sopranistke Otte Ondine.
— 20.30 Po poteh umetnosti. ČETRTEK 12.: 19.00 Sloven*
ščina za Slovence. — 20.10 Uver* ture in fantazije iz oper. — 20.30 Utrinki kulturnega sveta. — 21.00 Radijski oder izvaja Klabundov »Praznik cvetočih češenj«.
PETEK 13.:	13.00	Glasba,	po
željah. — 13.40 Dvorak: Slovan* ski plesi. —. 18.15 Koncert piani* sta Devetaka. — 19.00 Angleščina po radiu. — 20.30 Mojstri besede: Rene Basinova proza. — 21.00 Sinfonična glasba.
SOBOTA 14.:	13.00 Pesmi za
najmlajše. — 19.00 Oddaja za naj* mlajše: Storžek in njegovo bur* kasto življenje * 6. nadaljevanje. Izvaja Radijski oder. — 20.30 Po poteh umetnosti. — 21.25 Pisan spored slovenskih narodnih.
*	* *
Jugoslavija se odmika od Sovjetske zveze
S podonavske konference v Beogradu prihaja še nepotrjena vest, da Jugoslavija nasprotuje sovjetskemu predlogu, po kate* rem bi bile zapadne velesle iz* ključene iz komisije, ki bo uprav* Ijala podonavsko plovbo. Sovjet* ska zveza stremi za tem, da bi važno mednarodno prometno ži* lo, ki jo predstavlja Donava, spravila pod svojo oblast.
Odgovorni urednik: Janko Simčič Tiska tiskarna Budin v Gorici
tovnega političnega ravnovesja; v Ameriki se nam bodo smejali, v Sovjetiji nas prokleli in kaj bo s tovariši v Trstu, v FLRJ in dru* god, saj pri Sv. Ivanu še prostora ne bo in v gneči nikomur ni pri* jetno, saj tudi vi tukaj v koritu imate vsaj svojo mizo, da drug drugemu ne more gledati na prste ... —. Kaj bi mu še vse lepega in poučnega povedal... beseda mi je zastala. Rdeč v laseh, rd.eč v obrazu, z iztegnjenim, že itak dolgim nosom, z izbuljenimi očmi me pomirja, da se tovariško mo* tim, da tovariško dvomim, da vse sploh ni tovariško in da tovariš mora biti tovariš, zvest tovariš, ki stoji vedno na braniku tova-ri* ,ške tovarišije, ki proti vsakomur brani tovariško demokracijo s polnim tovariškim zaupanjem, poln tovariške vere v tovariše, ki tovariško vedo, kaj vsak tovariš misli in sam ne vem kako — sem sc znašel tovariško izven korita. Kdo pa ne bi hajkal pred tako ploho tovariške ofenzive proti to* ' arištvu? Tako sem bil~ osamljen tovariš na osamljenem placu sre*
di Nabrežine in nisem še vedel, naj tovariško znorim ali naj to* variško ostanem zaenkrat še pri tovariško zdravi pameti.
Iz te zamišljenosti me zdrami glas: »Hoj Pepo, kaj pa ti tako zamišljen?« Pogledam! Pred me* noj stoji star znanec. — Ravno ti mi še manjkaš, prekleta reakcija nabrežinska — si mislim in ho* čem dalje. »Ne glej tako sršena* sto, Pepo! Pojdiva, raje na polič v Žavlje!« Kraševec in kozarec vina se še nista skregala, odker je Noetova barka obtičala na Žekancu. Noga je kar sama vzela smer proti predlagani gostilni in kaj bi ti na dolgo pravil, za pr* vim je prišel drugi polič, potem tretji in to’vsakemu Kraševcu ko* rajžo da in jezik razvozlja. Zab'1 sem, da imam reakcijo pri mizi, da prav /a prav z. njo skupaj pi* jem in to je res velik tovariški greh, zame pa je bila velika in takrat netovariška sreča. Govori* va o lanski suši, o letošnjem de* ževju, o spackanih občinskih jav* nih delih ... Pri tretjem poliču smo prav počasi in previdno pri«
šli na politiko. Mislil sem, da ?. reakcijo ni mogoče govoriti, z reakejo v jamo in konec besedi. Hvala Bogu, da »naš bog« v tem nima prav! Danes ti rečem, ljuba Demokracija, da reakcija, res po* štena reakcija, je poštena reakci* ja. Upam, da mi ne boš tega za* merila, saj upam, da si ti ravno s to pošteno reakcijo in ne z ono hudičevo reakcijo reakcije — v najožji žlahti.
Torej, govoriva o politiki in jaz mu zaupam vso svoje skrbi glede ono uboge tete in Sv. Ivana. Tovariš — e, se mi je zareklo, reakcija me milo gleda in se mi smehlja. »Hudič, kaj se smeješ«, vzrojim, — »tebi je lahko, ker si reakcija! Če bi videl, kako je me* ni... « — Pa postani še ti reak* cija in ti bo lahko! — mi mirno odgovori. Gledam ga, gledam, zmeraj bolj debelo ,,.
Tedaj pa kliče Četrtega in prične: »Smiliš se mi Pepo! Čul sem vse tvoje sl^rbi, vse tvoje boje in ker ti vaš bog ni mogel ali hoteJ pomagati, ti bom pa jaz. Ona teta, ne vem če ie obolela
ali če je umrla, ne vem, če je 'z Prečnika ali iz Trnovce, ali res je, da je obolel Tito«. — Kaaaaj? —
»Molči in poslušaj, potem sodJ, saj si že malo siv! Tito je izda* jalec, Tito jo krumir Stalina, Tito je ... «
»Še eno in te pošteno užegnam!«
»Sem ti že rekel, da si siv; mo* drostni zob si že izgubil, pa si slabši kot tisti, ki jim še ni zra* stel! Potrpi, ti privim! Torej Tito, vaš Tito, je tudi izdajalec vseh demokratičnih Jugoslovanov in tudi vas poštenih koludrovča* nov«. Zopet vstanem, on pa me potisne na stolico in nudeč mi »Primorskega« in »Lavoratore« nadaljuje: »Tu čitaj, tem boš ja verjel, če ne verjameš meni. Ne moreš brati, ti bom pomagal!«
Lep čas sva se gledala. Nato zopet začne: »In ti si se priprav* ljal k Sv. Ivanu? In še za tako oslarijo? Stvar je tako jasna! Ka* ko hočeš, da bodo šli na oder z otroci, ki bodo plesali »Titovo kolo«, peli »Tito ti si naš, mi smo tvoji«, »'Pito druže« in drugo po* dobno robo?
Morali bi peti »Tito izdajalec naš«, plesati »Izdajalčevo kolo« itd. Tvoji tovariši prireditelji še danes čakajo, bo li zmagal Stalin ali Tito. Saj veš, da je nevarno zameriti se enemu in drugemu, dokler eden od teh dveh ne pod* leže drugemu in zato jim jc pri* šla ona uboga teta prav, kot jim vedno vse prav pride. V sili hu* dič tudi muhe žre. Za vsak slu* čaj pa ti zaupam, da na naši pro* sveti že par noči vadijo na novo izmišljeno »Stalinovo kolo«, ki pa noče nikakor izpod rok. Vedno pridejo in padejo v »Titovo ko* Jo«. Da, dragi Pepo, ni miga tako lahko voziti barko visoke politike in zato je laž vedno pri roki 'n backi, ki vse verjamejo, so tudi v dovoljnem številu na razpolago. Poslušaj oba zvona in sodba ti bo lahka!«
Sva spila, plačala in odšla, on večerjat, jaz pa domov. Po poti sem mnogo več mislil, kot vozil. Pod dva avta bi kmalu prišel. Vse mi je bledlo po gl.vi. Po no* 6i i\isem spal in ko sem sklenil, da pojdem v nedeljo v Mavhinje
poslušat tudi drugi zvon — sem sladko zaspal. Čul sem drugi zvon in ga primerjal s prvim.
Od takrat te kupim, draga De* mokracija, vsak teden v Trstu. Rad bi bil tvoj redni naročnik, toda saj veš! S tovariško svobo* do v našem kotu je pač tako.
V	Salež pa le pojdem. Bom vsaj videl, kako se bodo izmislili in prali naši in moji bivši »tova* riši«. Če te nisem s tem pismom dolgočasil, ti bom pa še kdaj pi* sal n. pr., kako je bilo v Salcžu. Ne zameri, da sem ti spisal malo po domače in če sem kaj pogrc* š'l pa popravi, saj ti tudi jaz ne bom zameril. Ko pa pridem v Trst, te pridem obiskat in da bo lepše, bom prinesel s seboj kar steklenico našega črnca. Saj si lahko mislim, da n:si tako gospo* ska, da bi ne trčila s pošteno kraško grčo. Ce imaš pa tudi ti take luksusavtomobile, kot se vozarijo z njimi naši dobri tova* riši ti povem naprej, da ne bova prijatelja. Odkar sem spregledal, takim vozačem ne verjamem več.
Pepo iz Koludrovice