Leto XLIV, št. 457, 26. februar 2018 Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Naslednja številka bo izšla 26. marca. Gradivo bomo zbirali do 13. marca. Naj se sliši v deveto vas Občini Dobrova - Polhov Gradec in Vrhnika sta se predstavili na turističnem sejmu. Na nedavnem turističnem sejmu v Ljubljani sta se med drugim predstavili tudi občini Vrhnika in Dobrova - Polhov Gradec, ki sta obiskovalce nagovarjali s turističnimi brošurami in kostumi: Vrhničane je »zastopal« Ivan Cankar, dobrovsko- -polhograjsko občino pa grof Blagaj s svojo nežnejšo polovico - grofico Antonijo. Njune družbe in gostoljubja so bili deležni mnogi slovenski in tuji obiskovalci sejma, visoki gosti, med njimi je bil tudi predsednik vlade dr. Miro Cerar. Lani je Slovenijo obiskalo več kot 4,7 milijona turistov, kar je 13 odstotkov več kot v predhodnem letu. Več o tem si lahko preberete na dobrovsko-pol-hograjskih straneh. Vrhnika Gradili bodo industrijsko cono Občinski svet je dal zeleno luč dokumentaciji. Zasebna družba Ceeref, katere lastnik naj bi bil nepremičninski baron Igor Lah, namerava na Tojnicah graditi novo industrijsko cono. Občinski svet je na nedavni seji sprejel predlagano dokumentacijo, a ob tem je bilo slišati kar nekaj pomislekov glede vpliva cone na okolje. Na občinski strani so pojasnjevali, da bo na tem mestu prepovedano: predelava in skladiščenje večjih količin vseh vrst odpadkov ter okolju nevarnih snovi. O Borovnica Sadili bodo divje češnje Nov drevored na Planino V soboto, 17. marca, bodo nadaljevali lani začeto akcijo zasajevanja divjih češenj ob neoznačeni planinski poti na Planino nad Borovnico. K letošnji akciji ste še zlasti vabljeni vsi tisti občani, ki ste oz. boste letos (ponovno) postali starši. Občina se je namreč odločila, da bo vsakemu novorejencu podarila sadiko medovitega drevesa - češnje. S Log - Dragomer Pridite na čistilno akcijo! Le-ta bo 24. marca. Zbirno mesto bo ob deveti uri pred gasilskim domom v Dragomerju ali pa ob isti uri na Logu v športnem parku. Akcija bo v vsakem vremenu, zato vsem priporočamo, da se oblečete vremenu primerno in poskrbite za vašo varnost (npr. škornji, odsevni jopiči ...). Zaključek in skupna malica bosta ob 13. uri v gasilskem domu Dragomer. Več na ložansko-dragomerskih straneh. V četrtek, 22. marca, ob 17. uri v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri MOJA REKA PRAZNUJE Ob svetovnem dnevu voda vam bomo pobliže predstavili vidro. Po terenskem ogledu in predavanju si bomo privoščili tudi glasbeno osvežitev in okrepčilo v Gostilni Bistra. Več na skupnih straneh. Horjul Načrti, načrti ... V zadnji fazi priprave številnih novih projektov Ker vrtec poka po šivih, ga bodo povečali za dva oddelka, za kar že pripravljajo projekte in potekajo odkupi potrebnih zemljišč. Širili bodo tudi otroško igrišče. Na Vrzdencu se končujejo postopki za izgradnjo poslovilne vežice, graditi naj bi jo začeli poleti. Žažarska kanalizacija ie tik pred vložitvijo dokumentacije za gradbeno dovoljenje. K Se zgodi Zadnjič, nekaj številk nazaj, je pri enem od besedil izpadla fotografija. Napaka je bila naša, bolje rečeno moja, kajti fotografije in besedila sprejemam ter obdelujem le jaz. Iz avtorjevega glasu sem razbral, da je bil prizadet, ker je po njegovem mnenju fotografija zelo pomembno dopolnjevala članek, ki ga je poslal. Nisem mu oporekal na glas, a ker imajo vsake oči svojega malarja, se potihem le nisem povsem strinjal z njim. Pojasnil sem mu, da fotografija ni bila odstranjena namenoma, pač pa se je »izgubila« med obdelavo podatkov. Zavedati se je namreč treba, da na številko časopisa prejmemo okoli petsto besedil in grafičnih elementov, kot so fotografije, oglasi, logotipi ... Vse je treba obdelati: besedila očistiti slogov, fotografije obrezati in posvetliti. Večina jih prispe v zadnjih dneh, ko imamo redakcijo še odprto, zato je naglica večja, posledično se lahko pripeti tudi kakšna nenamerna napaka. Avtorju sem se opravičil za napako in mu ponudil roko: članek bomo skupaj s fotografijo objavili še enkrat v prihodnji številki. Avtorje bil zadovoljen, jaz pa tudi. Menim, da se z razumevanjem in strpnostjo vedno najde pot, le obe strani morata biti pripravljeni na kompromis. » S, Gašper Tominc Besede Cankarja »Dokler sem zvest resnici, sem zvest sebi; dokler delam v njenem imenu, bo moje delo rodovitno, ne bo ovenelo od pomladi do jeseni ...!« Ivan Cankar, Bela krizantema, 1910 Naščasopis Občina Vrhnika 26. februar 2018W 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si + BREZPLAČNI IZRIS TRGOVINA S KUHINJAM BELO TEHNIKO IM VGRADNIMI OMARAMU + XXL SPODNJI ELEMENTI GRATIS je; Sušni kova 3a, za bivšo mlekarna Vrhnika - nekdanja trgovina IUV w ww kuhinjeplus si i nioijffi kuhinje plusrsi GSM: 051/368 -210 Naše stranke zadovoljno poročajo, da konopljine bio CBD kapljice Darilo narave blažijo bolečino, odpravljajo negativne vplive stresa, obnavljajo telo, umirjajo spanec in vračajo energijo. Lastna izdelava po EKO postopku brez dodanih sintetičnih kanabinoidov. NOVO Več CBD 1200 mg Pripravimo jakost po vaših željah. Nudimo kombinacije z BIO propolisom. lipbled m Pesem gozda v vašem domu! Dodatne informacije po telefonu ali osebno na kmetiji pri Tonijevih, Šmarska cesta 40, Škofljica. Na voljo tudi drugi BIO izdelki iz konoplje ter ajde. tel. 051 220 321, www.darilonarave.si Od nas lahko ca kuj ete pri DEMŠAR Vili, gsm: 040 700 058, e-naslov: demsar@lipbled-bohinj.si TRKOV Luka, gsm: 040 587 876, e-naslov: luka.trkov@lipbled-bohinj.si Pokličite 051 220 321 • visoke odkupne cene lesa • kratke plačilne roke in zanesljivo plačilo • točno izmero lesa • čim hitrejši odvoz lesa • pošten odnos do lastnikov gozdov • odkupujemo les iglavcev • les predelujemo na lastni žagi v Bohinju www.lip-bled.si N OŠ Občina Vrhnika 26. februar 2018W 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Krniš dVoe pPnam eme ob nakupu dvojih očal* z isto dioptrijo vam DRUGA STEKLA ENAKE KVALITETE PODARIMO * okvir+stekli+delo ** akcije se med seboj ne seštevajo , m OPTIKA IN OČESNA ORDINACIJA JELOVCAN 'AGM DEBEVEC* T Za vas izvaja: -riiine izkope, rušenje objektov -urejanje dvorišč, parkirišč in dovoznih poli -izdelavo individualnih hišnih priključkov (kanalizacija, vodovod, čistilne naprave) -kipar i n kombi prevoze 1041/7 60-91 0 Lnfo@agm-debevec.Gom mt • ' i 'i ' y -■i w \ ■ V ■ * L1 r, [ f f 'J1 KuJinarlcnodoživetje . V*' \ v ^g • DANŽENA Ï' ob fßbv Gostilni * TPi i ] Info in rezervacije na 01 755 34 77 ali info@gostilna-bajc.si 1 'i l Vabilo Kako se počuti tekačica po dveh zaporednih nočeh brez spanja, ko ima za seboj skoraj 170 km vandranja po Istri? Kaj se ji plete po glavi, ko se v družbi 2500 tekačev odpravlja na 100 km pot okoli Mt. Blanca? Kako je biti spremljevalka in podporna ekipa na ultra trailu? Urša Debevec in Andreja Hren (Drejka team) bosta v besedi in sliki pripravili odgovore na zgornja vprašanja na potopisnem predavanju z naslovom: ČARI ULTRA PREIZKUŠENJ. Predavanje bo v petek, 9. marca 2018 ob 19. uri v večnamenskem prostoru OŠ Borovnica. Vstopnine ni. Prve novice Občina s predstavniki Slovenskih železnic Borovniški župan se je sestal s predstavniki Slovenskih železnic (SŽ). Beseda je med drugim tekla tudi o problematiki vožnje vlakovnih kompozicij, ki jih vlečejo hrupne starejše dizelske lokomotive. Predstavniki SŽ so pojasnili, da gre za t. i. nabiralni vlak, ki v nočnem času pobira izpraznjene oz. na novo naložene tovorne vagone na železniških postajah. Ker ti vagoni stojijo tudi na tirih, nad katerimi ni električne napeljave za vleko, je uporaba dizelskih lokomotiv nujna. Nočni čas pa je z vidika logistike prevozov najbolj optimalen. SŽ sicer načrtujejo tudi nabavo novih dizelskih lokomotiv, pri katerih je raven emisij hrupa podobna kot pri lokomotivah z električnimi agregati, vendar bo minilo vsaj še pet let, preden bodo te lokomotive tudi dejansko prišle na slovenske tire. Asfalt za cesto proti Trpinu Župan občine Dobrova-Polhov Gradec Franc Setnikar je v torek, 6. februarja, s podjetjema Eurograd in Inkaing podpisal 111.000 evrov vredno gradbeno pogodbo za obnovo obstoječe občinske poti proti Trpinu. Pot je trenutno makadamska in nima ustrezno urejenega odvodnjavanja površinskih meteornih voda. -> tí Obnova šole po načrtih Dan horjulske odbojke Lepo vabljeni! -> Ö Podoba Loga v okolici stare šole in križišča pri trgovini Mercator že nekaj mesecev kaže, da tu potekajo številne gradbene aktivnosti. Poleg ceste in pripadajoče infrastrukture se intenzivno dela tudi na obnovi notranjosti stare šole. Izvajalec AS-PRIMUS je na začetku februarja 2018 začel z rušitvenimi deli po posameznih etažah: predelne stene v sanitarijah in konstrukcijo lesenega stropa. Izvajalec trenutno deponira ruševine na gradbišču, kasneje jih bodo odpeljali prevzemniku odpadkov. Izvajalec se pripravlja tudi na ureditev začasnih gradbiščnih prostorov za funkcioniranje gradbišča. - > tí 20. januarja so se na že 4. občinskem turnirju med seboj pomerili ljubitelji odbojke. Del dvorane so v dvobojih zasedali fantje ekip iz Podolnice, Zaklanca, Horjula, Ljubgojne, Vrzdenca in Kralji cvička (še ena horjulska ekipa), drugi del pa dekleta iz ekip iz Horjula, Podolnice, Vrzdenca in ekipa SPN (večina tekmovalk iz Horjula). Slavile so dosedanje večkratne prvakinje ekipe Horjula, sledile so jim Vrzdenčanke, Podlničanke, četrto mesto pa je zasedla ekipa SPN. Pri fantih so prvi finalisti z zmago nad Ljubgojno postali Vrzdenčani, tam so se jim kot drugi finalisti pridružili Horjulci, ki so premagali ekipo Zaklanca. Tretje mesto so v malem finalu osvojili Zaklančani, ki so ugnali Ljubgojno. Finale med ekipami Vrzdenca in Horjula, so ob lepo napolnjeni dvoran in glasni spodbudi dobili Vrzdenčani z izidom 2 proti 1 in s tem ubranili naslov prvaka. Tekmovanje v polju »King«, ki je potekal preko dneva sta tokrat osvojila Sara Sečnik in Matic Leben, ki sta se izkazala za najbolj spretna, v tej kar precej naporni igri. Ob zaključku smo podelili še nekaj praktičnih nagrad in pokalov za tekmovalce, ter se pomerili v odbojkarskem servisu, kjer je potrebno zadeti »plato« piva. Najbolj natančen je bil Peter Hribernik, ki ga je za nagrado tudi prejel. »Hvala Občini za prostor, Aljažu za pokale, Gostišču Bajc za prispevane nagrade, ter vsem ostalim, ki ste nam pomagali, pri izvedbi turnirja,« so še zapisali v ŠD Vrzdenec. PROIZVODNJA IN PRODAJA PELETOV LESPAK, d.o.o. (ČISTA SMREKA) • Slovenska proizvodnja iz kakovostne surovine • Certifikat Gozdarskega inštituta RS Za informacije in prodajo pokličite 041 615 463 (Jože Osredkar) ali 041 755 484 (Simon Malavašič) Proizvodnja inprevzem: Vera107, ' ^ Vrhnika (nekdanji LIKO). K Sneg pobelil Vrhniko Drugega februarja je snežna odeja prvič v tej zimi temeljito pobelila večji del Slovenije. Največ težav je povzročila v prometu, ponekod so morali celo izločati tovorna vozila. Toliko bolj so se snega razveselili otroci, saj je bilo snega glede na pretekle izkušnje res »obilno«. Matej Kuharič, ki ima na Vrhniki vremensko postajo, nam je sporočil, da ga je zapadlo 35 cm, nato se je začel poseda- ti. Pobrskal je tudi v arhivu Agencije republike Slovenije za okolje, kjer je zasledil podatek, da je bila v zadnjih desetih letih najvišja snežna odeja 55 centimetrov. Torej je tokrat še veliko manjkalo do rekorda, ki pa upošteva- joč več desetletne izkušnje zopet ni tako veliko. Največ snega je v Sloveniji zapadlo pozimi 1951-1952. Snežna pošiljka je bila tisto zimo največja med 13. in 15. februarjem 1952, ko je v Sloveniji snežilo nepretrgoma tri dni. V Ljubljani je zapadlo 146 centimetrov snega, v Bovcu in na Tolminskem 188 centimetrov, v Novem mestu sto, v Kočevskem rogu pa okoli 200 centimetrov. NOS Občina Vrhnika 26. februar 2018W 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Na Tojnicah bo zrasla industrijska cona V »špici« med avtocesto in Ljubljanico, kjer je nekoč stala betonarna, bo zrasla industrijska cona. Vsaj tako kaže prostorska dokumentacija, ki so jo na nedavni seji imeli na mizi člani občinskega sveta. Vabilo na prostorsko delavnico, ki bo v ponedeljek, 5. marca 2018, ob 17. uri v prostorih Cankarjevega doma na Vrhniki. ZA PRIPRAVO OSNUTKA OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA OBMOČJE TURISTIČNOREKREACIJSKEGA CENTRA NA BAJERJIH V VERDU Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta za ureditev turističnorekreacijske-ga centra na bajerjih v Verdu obsega večinoma nepozidana zemljišča opuščenih glinokopov nekdanje Kotnikove opekarne. Na zahodni strani ga omejujeta avtocesta in lokalna dovozna cesta, na severni reka Ljubljanica, na južni in vzhodni strani pa se pogled razstira na povečini zasebna kmetijska zemljišča in neokrnjeno naravo, ki je del Krajinskega parka Ljubljansko barje in Natura 2000. Obravnavano območje meri 241.000 m2. Vljudno vabimo vso zainteresirano, strokovno in vso preostalo javnost, lastnike zemljišč, morebitne zainteresirane investitorje in uporabnike prostora, da se nam pridružite na predstavitvi nameravane ureditve območja opuščenih glinokopov - bajerjev v Verdu in nam predstavite tudi vaše interese, vizije, potrebe in ideje. Pripraviti želimo prostorski dokument, ki bo območje bajerjev naredil uporabnega za turiste, prebivalce in rekreativce ter hkrati varoval našo dediščino, naravo ter okolje. Z izgradnjo južne obvozne ceste, novim mostom čez Ljubljanico, povezovalne ceste med Verdom in Sinjo Gorico in na koncu tudi preureditev obstoječega avtocestnega priključka, ki bo omogočal priključevanje na avtocesto tudi na barjanski strani avtoceste, bodo postavljeni najvišji mogoči pogoji, da se predmetno območje bajerjev revitalizira in razvije v turističnorekreacijski center. Da bi bil razvojni prostorski akt (Občinski podrobni prostorski načrt za ureditev turistič-norekreacijskega centra) čim boljši, vas zato vljudno vabimo, da aktivno sodelujete pri pripravi osnutka prostorskega dokumenta. Vse pobude, predloge ali kakršnakoli opozorila pri urejanju predmetnega prostora bomo proučili in se o njihovi izvedbi pogovorili s pristojnimi državnimi organi, nosilci urejanja prostora in drugimi upravljavci prostora. Aleksandra Rode Turšič, udia, vodja Oddelka za prostor Prešerno s predsednikom Pahorjem Predsednik Pahor v župnijskem vrtcu. Predsednik države Borut Pahor je kar dvakrat počastil praznik kulture na Vrhniki -na tak ali drugačen način. Prvič je bilo 7. februarja, dan pred kulturnim praznikom, ko so najvišjega predstavnika države gostili v Župnijskem vrtcu Vrhnika, kjer so mu pripravili prisrčen kulturni program s poudarkom na Cankarju. Drugič pa se je slišalo ime Vrhnika v predsedniški palači, in sicer na sam kulturni praznik, ko je Pahor kot ob vseh državnih praznikih, pripravil dan odprtih vrat in sprejem za Prešernova nagrajenca in nagrajence Prešernovega sklada za leto 2018. Kulturni program so pripravili člani okteta Raskovec iz Vrhnike in Franci Bozovičar, ki je zbrane s Oktet Raskovec in Franci Bozovičar v predsedniški palači. svojo interpretacijo odlomka Cankarjevega dela spomnil tudi na obeležbo 100. obletnice smrti Ivana Cankarja, ki jo obeležujemo z letošnjim Cankarjevim letom. Na kulturni praznik sta svoja vrata odprla na stežaj javnosti tudi Cankarjeva spominska hiša in razstava Moja Ljubljanica. Spominsko hišo je ta dan obiskalo okoli štiristo obiskovalcev, večinoma iz drugih krajev, ki so lahko prisluhnili turističnim vodičem in se za piko na i posladkali še s Cankarjevimi piškoti, kavo in čokolado. V muzeju pa so pripravili javni vodenji, za družine pa zanimive in zabavne naloge ter družabne igre na temo razstavljene kulturne dediščine. Gašper Tominc, foto: Gašper Tominc, Leon Novak Spremenili so se šolski okoliši Prostorska stiska osnovnih šol je pripeljala do spremembe šolskih okolišev. Decembra je občina prejela predlog OŠ Antona Martina Slomška in OŠ Ivana Cankarja, da se spremenita šolska okoliša obeh šol, in sicer da se v šolski okoliš Slomškove šole vključijo Sinja Gorica, Trčkov grič, Cankarjev trg, Čuža in Stara cesta do št. 25, ki so sedaj bili v šolskem okolišu Cankarjeve šole. Gre za zasebno naložbo nepremičninskega sklada Ceeref, katerega lastnik naj bi bil, kot je bilo slišati na seji, privatizacijski mogotec Igor Lah. Dokument na dobrih 41 tisoč kvadratnih metrih predvideva gradnjo več industrijskih hal, velikih približno 15 x 30 metrov, ter več kot tristo parkirnih mest. Preden bo gradnja lahko stekla, bo občina morala zgraditi še povezovalno cesto ob Ljubljanici, ki bo hkrati delovala tudi kot obrambni nasip pred poplavami. Glede na nedavno slabo izkušnjo s Kemisom je bilo s strani svetnikov pričakovati veliko previdnost in tudi kanček dvoma. Leon Marjan Možina (Desus) in Viktor Sladič (Lista za razvoj vrhniškega podeželja) sta izrazila bojazen, da bo prišla umazana industrija, ki bo zopet vplivala na okolje ter na počutje in zdravje ljudi. Na občinski strani so pojasnjevali, da bo na tem mestu prepovedana predelava in skladiščenje večjih količin vseh vrst odpadkov ter skladiščenje in predelava okolju nevarnih snovi. Prav tako so prepovedane vse dejavnosti, za katere je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje ali soglasje in tudi vse dejavnosti, ki potencialno lahko obremenjujejo okolico s čezmernim hrupom, smradom in drugimi izpusti. Svetnika Pavleta Oblaka (SLS) je za- nimalo, ali gre za realen projekt, torej ali bo tam res zrasla industrijska cona, ali pa nemara gre samo za nekakšne špekulantske prostorske malverzacije. Predstavnica občinske uprave je dejala, da to težko komentira, so pa pravila, kaj sme tam stati in katere dejavnosti lahko potekajo, jasna. Mirko Antolovic (SDS) je opozoril na stanovanjsko stisko, ker naj bi po njegovih podatkih v objektu, ki stoji na tem območju in je predviden za rušitev, stanovali dve družini. Župan Stojan Jakin je dejal, da po njemu znanih podatkih stanuje le ena, da pa občina zanjo nima prostih socialnih stanovanj. Daniel Cukjati (SDS) je predlagal, naj se iz odloka (OPPN) na mestu, kjer sta prepovedana predelav in skladiščenje, črta besedno zvezo »večjih količin«, ker po njegovem mnenju lahko nastane izigravanje razumevanja dikcije in Vrhnika lahko zopet postane tarča smradu, strupov. Občinski svet se je s tem strinjal in na koncu tudi večinsko potrdil predlagani odlok (OPPN) z njegovim popravkom. Župan Stojan Jakin je še menil, da bo degradirano območje z industrijsko cono končno dobilo urejenost tako v prostorskem kot infrastruktur-nem pomenu. Gašper Tominc Prav tako je nastal predlag, da se lahko otroci podružnične šole Drenov Grič razporejajo med obema matičnima šolama - doslej so odhajali na Cankarjevo šolo. Predlog odloka je občinski svet sicer potrdil, a je bilo nekaj pomislekov. Pavle Oblak (SLS) z Drenovega Griča je opozoril, da je med starši tega kraja zaradi predvidenih sprememb nastalo kar veliko nezadovoljstvo. Daniel Cukjati (SDS) je dejal, da tovrstne rešitve niso primerne za družine z več otroki, ker lahko nastanejo težave z logistiko. Požugal pa je tudi občini, zakaj že enkrat ne reši celovite šolske prostorske problematike, saj se po njegovem vendarle ve, kakšna je projekcija naravnega prirasta prebivalstva. Župan Stojan Jakin je odgovarjal, da ne gre toliko za prirast kot za priseljevanje, ki pa ga ni mogoče predvidevati. Polonca Šurca Gerdina, ravnateljica OŠ Ivana Cankarja, je dejala, da stvari res niso tako enostavne in da lahko skladno z zakonodajo že en dodaten učenec povzroči potrebo po novem oddelku. Sicer pa je še dejala, da bodo spremembe natančno predstavili tudi staršem. Gašper Tominc NOS Občina Vrhnika 26. februar 2018W 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Poročilo KS Vrhnika - vas o opravljenem delu v letu 2017 KS Vrhnika - Vas deluje v sestavi šestih članov, ki so: ga. Lučka Kenk, ga. Mojca Podvratnik, ga. Nataša Drašler, g. Sašo Kogovšek, g. Peter Gutnik in predsednik g. Mirko Turk. Leto 2017 je bilo glede postavljenih ciljev uspešno in v okviru finančnih zmožnosti. Investicije, ki so bile realizirane na območju KS Vrhnika - Vas: - asfaltiranje ceste na Storžev grič v dolžini 400 m. Pri izvedbi so finančno sodelovali Občina Vrhnika, Komunalno podjetje Vrhnika, KS Vrhnika - Vas in krajani Storže-vega griča, - asfaltiranje dela ceste Storžev grič (pri Stebelu) v dolžini 100 m. Pri izvedbi so finančno sodelovali Občina Vrhnika, Komunalno podjetje Vrhnika, KS Vrhnika - Vas in krajani ob navedeni lokaciji, - asfaltiranje pločnika v delu ceste na Betajnovi v dolžini 30 m. Celotno investicijo je financirala KS Vrhnika - Vas, - izgradnja pločnika na Betajnovi od mostu do Tankovske ceste, ki je bila načrtovana, žal pa ni bila realizirana zaradi težav pri odkupu zemljišč ob navedeni trasi. Na področju skupnega dela s KS Breg in KS Center smo izpeljali vse potrebne postopke za pridobitev uporabnega dovoljenja za objekt Tržaška 11, Vrhnika. Pridobitev uporabnega dovoljenja je bila nujno potrebna, ker je bil objekt zgrajen leta 1928. Projektant S. M. Studio, Krožna pot, Vrhnika, arhitekt Marko Sodja je izdelal projektno dokumentacijo. V skladu s projektom so bila opravljena naslednja dela: zamenjava vrat s protipožarnimi vrati, ojačitev stropne konstrukcije nad sejno sobo s toplotno izolacijo, vgradnja protipožarnih senzorjev z ustrezno povezavo alarmiranja, vgradnja kamer za nadzor objekta, sanacija električnih, plinskih, dimnih, vodovodnih inštalacij, namestitev varovalnih ograj na oknih. Prostori so bili prebeljeni. V sejni sobi je bil prelakiran parket. Po sanaciji objekta je bil 9. 1. 2018 opravljen tehnični pregled objekta. Komisija, imenovana s strani Upravne enote Vrhnika, je pripravila zapisnik. V njem so bile ugotovljene manjše pomanjkljivosti z rokom odprave v 45 dneh. Odprava pomanjkljivosti in napak poteka; odpravljene bodo do roka, določenega v zapisniku. V letu 2017 je bila narejena izmera za potrditev katastrske meje med Pošto, Društvom upokojencev Vrhnika in objektom Tržaška 11. Kot dobri gospodarji smo skrbeli za racionalno izrabo prostorov v objektu, ki smo jih oddajali v najem in oddajo sejne sobe za različna predavanja. Z že obstoječimi najemniki smo obnovili najemne pogodbe za obdobje enega leta, ker je v letu 2018 treba preveriti ustreznost višine najemnine. KS Vrhnika - Vas se je v maju 2017 predstavila krajanom in občanom Vrhnike v Cankarjevi knjižnici. Predstavitev je spremljala slikovna razstava z bogatim kulturnim programom, predstavitvijo ustanov, ki delujejo v KS Vrhnika - Vas. Predstavila sta se Dom upokojencev Vrhnika in Župnijski vrtec Hrib. Za pogostitev sta poskrbela gostišče Pri Kranjcu in barman Aleš Ogrin. Tradicionalno smo sodelovali pri izvedbi programa na gregorjevo in ob Argonavtskih dnevih s kuhanjem golaža v sodelovanju s KS Breg in KS Center na Stari cesti. Aktivno smo sodelovali na predstavitvah prostorskih načrtov Občine Vrhnika, predvsem tistih, ki gravitirajo na KS Vrhnika - Vas. Pripravil: Mirko Turk, predsednik KS Vrhnika - Vas Na Zaplani bodo gradili vežico Predlog programa dela za leto 2018 KS Vrhnika - Vas v letu 2018 načrtuje sodelovanje z Občino Vrhnika in Komunalnim podjetjem Vrhnika s svojo finančno soudeležbo v več projektih. Asfaltiranje cest Dolge njive v dolžini 70 m, parc. št. 2864/8, k.o. Vrhnika. Ocenjena vrednost investicije je 8.000,00 evrov in namestitev dveh luči javne razsvetljave (luči niso vključene v oceno vrednosti projekta). Krajani bodo sodelovali s svojo soudeležbo. Asfaltiranje klanca na Betajnovi v dolžini 80 m (mimo Koša-tovih), parc. št. 2885/2, k.o. Vrhnika. Ocenjena vrednost investicije je 10.000,00 evrov in namestitev dveh luči javne razsvetljave (luči niso vključene v oceno projekta). Krajani bodo sodelovali s svojo soudeležbo. Asfaltiranje dela ceste v Pavkarjevo dolino v dolžini 320 m. Lastništvo ceste je treba še urediti. Ocena investicije še ni znana. Krajani bodo sodelovali s svojo soudeležbo. Asfaltiranje dela ceste Pot k Trojici v dolžini 30 m (pri hiši Marka Žnidaršiča). Krajani bodo sodelovali s svojo soudeležbo. Predvidene investicije v KS Vrhnika - Vas na področju družbenih dejavnosti: - sodelovanje na tradicionalni prireditvi na gregorjevo z donacijo v višini 80,00 evrov, - sodelovanje z drugimi krajevnimi skupnostmi v času Argonavtskih dni (kuhanje golaža na Stari cesti). Enkratna donacija Planinskemu društvu Vrhnika ob slavnostnem odprtju nove koče na Planini v višini 300,00evrov. Nadaljevanje razgovorov glede postavitve otroških igrišč na lokacijah pri Košatovih na Betajnovi in pri Domu upokojencev Vrhnika na podlagi pogodb o medsebojnem sodelovanju. Pripravil: Mirko Turk, predsednik KS Vrhnika - Vas Obvestilo VPIS V VRTEC VRHNIKA Obveščamo starše, da vpisujemo otroke v vrtec za šol. l. 2018/19. Vlogo za vpis otroka v vrtec lahko dobite na upravi vrtca ali na spletni strani http://vrtec-vrhnika.si/ Komisija za sprejem novincev v vrtec bo obravnavala vse vloge, ki bodo v vrtec prispele do 31. 3. 2018. Vrtec Vrhnika Vrhniški občinski svet je na nedavni seji sprejel predlog rebalansa proračuna, ki Krajevni skupnosti Zaplana zagotavlja dodatna sredstva za gradnjo mrliške vežice. Pogovori o gradnji objekta so med Občino Vrhnika, KS Zaplana in Občino Logatec potekali že lani, a po postopku javnega naročanja izvajalca niso izbrali, predvsem zaradi pozne pridobitve popisa del projekta. Ker so celotno investicijo prestavili v letošnje leto in ker je treba zato zagotoviti celotna sredstva v letošnjem proračunu, je občinski svet izglasoval županov predlog, da za namen gradnje mrliške vežice na Zaplani na že zagotovljenih 36 tisoč evrov dodajo še dodatna sredstva v višini dobrih 44 tisoč evrov. (gt) Priključnina na plin še naprej brezplačna Plinovodno omrežje na Vrhniki ima precej neaktivnih plinskih priključkov - kar 297, zato je občina že v preteklosti poskušala z različnimi ugodnostmi vzpodbuditi občane k priklopu. Tako je na primer občinski svet lani sprejel sklep, da se priključnina zniža, in sicer za vse porabnike zemeljskega plina do priključne moči 500 kW na 0 evrov. Pred sprejemom sklepa je bila cena za priključitev z obračunsko priključno močjo 7 kW približno 400 evrov. S sklepom pred letom 2017 so bili plačila za priključitev oproščeni le individualni objekti in stanovanja v večstanovanjskih objektih, ki so imela ločene priključke, v letu 2017 pa so oprostitev uvedli tudi za uporabnike s pečmi, ki imajo priključno moč od 50 do 500 kW. Dodatno so bili oproščeni plačevanja prispevka tudi poslovni uporabniki s pečmi enake moči. Lani se je na plin priključilo 17 novih odjemalcev. Da bi ohranili vsaj isti trend, so se člani občinskega sveta odločili, da bodo »akcijo« podaljšali še za eno leto - to je do konca februarja prihodnje leto. Do 500 kW je torej pri-ključnina brezplačna, nad to močjo pa znaša 2832 evrov. Za vsak kilovat nad 500 kW se k osnovni ceni prišteje 4.1577 evrov/kW. Gašper Tominc NflJ Občina Vrhnika 26. februar 2018W 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si o Župan sprejel načelnika Generalštaba SV Ostermana Z leve: brigadir Ernest Anželj, načelnik Generalštaba Slovenske vojskegeneralmajor dr. Andrej Osterman, župan Stojan Jakin in direktorica občinske uprave Vesna Kranjc Vrhnika, 6. februar - V dneh pred kulturnim praznikom je župan Stojan Jakin gostil visok obisk Slovenske vojske: načelnika Generalštaba Slovenske vojske generalmajorja dr. Andreja Ostermana, polkovnika Branka Podbežnika, brigadirja Ernesta Anželja in poročnika Martina Fabjana. Obe strani sta še enkrat potrdili zgledno sodelovanje, pogovarjali pa so se o različnih temah - od vojaških objektov na Stari Vrhniki do težav s pridobivanjem mladih za poklic vojaka. Govorili so tudi tudi o novem Cankarjevem kipu, ki ga bodo postavili v vojašnici na Raskovcu, financiralo pa ga bo Ministrstvo za obrambo, občina pa bo nudila moralno in siceršnjo pomoč. Kot je bilo rečeno, ga bodo svečano odkrili 10. maja dopoldne - na Cankarjev rojstni dan in vrhniški občinski praznik. (gt, foto: gt) Vrhnika na sejmu turizma Sejem turizma: Cankar sredi pisane zgodovinske druščine Od 31. januarja do 3. februarja je na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču potekal 29. sejem turizma, na katerem se je v okviru Regionalne destinacijske organizacije - Osrednja Slovenija, ki deluje pod okriljem Turizma Ljubljana, predstavljala vrhniška občina. Kot je pojasnila Marija Za-krajšek iz Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika, kjer skrbi za po- dročje turizma, je bila rdeča nit vrhniške promocije Cankarjevo leto. »Naš informator, turi- stični vodnik Damjan Debevec, je z oblačili in pojavo posnemal lik Cankarja. Večkrat na dan je recitiral pisateljeva dela in se z obiskovalci pogovarjal o njem.« Vrhnika predstavljala se je tudi s turističnimi brošurami in plakati, veliko pozornosti pa so bili deležni tudi sladki izdelki (piškoti v obliki Cankarjevih brk in Cankarjeva čokolada) in kava. (gt) Vabilo Spoštovani krajani Podlipe in Smrečja! Krajevna skupnost Podlipa - Smrečje vas vabi na REDNI LETNI ZBOR KRAJANOV KS Podlipa - Smrečje, ki bo v petek, 16. marca 2018, ob 19. uri v gasilskem domu Podlipa - Smrečje, Smrečje 7. Vabimo pa vas še na tri predavanja, in sicer: • v soboto, 3. marca 2018, ob 10 uri: Obrezovanje sadnega drevja. Predavala bosta Marko Babnik in Stane Benedetič, • v soboto, 10. marca 2018, ob 17. uri: Predstavitev rastlinskih čistilnih naprav. Predaval bo Urban Čepon iz podjetja Limnos, • v petek, 23. marca 2018, ob 18. uri: Predstavitev semen Semenarne Ljubljana. Program omogoča Vrtni center Kalia. Vsa tri predavanja bodo v prostorih šole Podlipi. Vljudno vabljeni! Predsednik sveta KS Podlipa - Smrečje, Boštjan Jurjevčič, l. r. Energetska svetovalna pisarna na občini Neodvisne strokovne nasvete, ki so v pomoč pri izboru, načrtovanju in uresničevanju investicijskih ukrepov učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov v vaših stanovanjskih stavbah, poiščite v energetsko svetovalni pisarni Ensvet na Vrhniki, Tržaška cesta 1, Vrhnika, mala sejna soba v kleti občinske stavbe ali na spletni strani www. ensvet.si . V energetskosvetovalni pisarni vas seznanimo tudi z novimi nepovratnimi spodbudami, ki jih Eko sklad nudi občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb. Delovni čas pisarne je vsako drugo sredo od 16. do 20. ure. Energetski svetovalec je občanom na voljo tudi za posamezno svetovanje na domu, saj je nekatere načrte investitorjev najlažje razjasniti kar na kraju samem. Obvezna je predhodna prijava za svetovanje. Prijave sprejemajo v tajništvu na Občini Vrhnika na tel. št. 01/7555-419, načeloma najkasneje dan pred svetovanjem. V a b i l o Prijavo lahko najkasneje dva dni pred svetovanjem pošljete tudi na e-naslov marjanca.to-mazin@vrhnika.si, z imenom in priimkom ter naslovom, okvirno temo vprašanja in telefonsko številko. ENSVET je projekt Ministrstva za gospodarstvo, izvajanje dejavnosti financira Eko sklad, organizira in izvaja pa ga prav tako Eko sklad z usposobljenimi energetskimi svetovalci. ENSVET je zgleden primer partnerstva države in občine za koristi občanov. Projekt poteka že več kot 20 let, vanj je vključenih 57 občin. Svetovanje je strokovno, komercialno neodvisno in za občane brezplačno. Nasveti o učinkoviti rabi energije (URE) in uporabi obnovljivih virov energije (OVE) vam bodo v pomoč pri izboljšanju bivalnih razmer, pravilni in stroškovno učinkoviti obnovi stavbe ali stanovanja, načrtovanju novogradenj in zmanjšanju stroškov za energijo. Za nasvet ni nikoli prepozno. Tudi če vas pestijo težave rabe energije ali bivalnega udobja v obstoječi stavbi, vam svetujemo glede povečanja učinkovitosti in izboljšanja bivanja. V sodelovanju s Centri za socialno delo izvajamo tudi projekt ZERO pri odpravljanju energetske revščine. Občani, ki prejemajo socialno pomoč, se pri pristojnem CSD lahko prijavijo za obisk energetskega svetovalca, ki vam bo svetoval pri nekaterih enostavnih ukrepih za zmanjšanje stroškov za energijo. Vljudno vabljeni! ENSVET in Občina Vrhnika Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika v sodelovanju z zavodom Gostoljubnost slovenskih domov organizira predavanje Kako izkoristiti razvojne priložnosti v turizmu in sobodajstvu? Predavanje bo v torek, 13.3.2018 ob 17. uri v Mali dvorani Cankarjevega doma Vrhnika. Predavali bodo: ga. Viktorija Grašič Bole, upokojena vodja razvoja turizma v zavodu Turizem Ljubljana g. Uroš Buda, predstavnik Zavoda Gostoljubnost slovenskih domov ga. Andreja Boštjančič, Ajpes Veliko število turistov v Ljubljani predstavlja zanimivo priložnost za razvoj turizma tudi v njeni okolici. Kako izkoristiti priložnosti, ki se v zadnjem času ponujajo na področju turizma, predvsem v sferi sobodajalstva? Kakšne so obveznosti, morebitne težave in kakšne priložnosti se ponujajo? Kaj morate vedeti, če se želite lotiti posla? Kako potekajo registracija, kategorizacija in poročanja? Predavali bodo izkušeni strokovnjaki, ki jim lahko zastavite tudi vprašanja. Udeležba je brezplačna. Vabljeni! N OS Občina Vrhnika 26. februar 2018W 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Cankar tu, Cankar tam, Cankar vsepovsod Vrhnika je prav slovesno vstopila v Cankarjevo leto, še preden ga je slavnostno oznanilo presvitlo državno vodstvo. Luč sveta je že ugledala zbirka Cankarjevih stripov, pa slikovit koledar, nastala je otroška slikanica o možu, ki je iskal srečo, projekt obnove Cankarjeve spominske hiše pa je uspel na razpisu za evropska sredstva. Rezervacije terminov za obisk hiše dežujejo za leto vnaprej, nič manj pa se ne množijo ideje, kaj vse in kako bi še obogatili program dogajanja v Cankarjevem mestu. Z velikim veseljem ugotavljam, da je vrhniška javnost s polnimi pljuči zadihala s Cankarjem. Nekateri se bodo gotovo aktivno vključili v načrtovane dogodke in projekte, drugi kot hvaležni obiskovalci. Obujale se bodo stare anekdote iz Cankarjevega življenja, mediji nakazujejo, da se bomo ukvarjali tako s pisateljevim ljubezenskim življenjem kot njegovo »skrivnostno« smrtjo. Domača javnost glede tega že zdaj ne zaostaja. Ivan Cankar v Sinji Gorici leta 1900? Naš časopis je 30. oktobra 2017 na 69. strani prinesel lično črnobelo fotografijo lastnika Janeza Jerine, na kateri naj bi bil skrajno desno spodaj sam Ivan Cankar, a tedaj še brez br- Rdeča bukev se je posušila Rdeča bukev pri Kavarni Park sredi mesta se je posušila. Še najbolj je to bilo opazno konec lanskega poletja, ko se je vsa bolehna začela sušiti in odvrgla liste, še preden je za to napočil čas. Občinskega svetnika Viktorja Sladiča (Lista za razvoj vrhniškega podeželja) je zanimalo, kaj namerava občina s tem storiti, ker gre za naravni spomenik lokalnega pomena. Na občini so naročili pregled drevesa pri Zavodu republike Slovenije za varstvo narave, kjer so ugotovili, da se je bukev posušila. »Predvidevamo, da so dela na rastišču v preteklosti, ki so obsegala beto-niranje, izkop in neprimerno podiranje sosednjega drevesa (ginko), pripomogla k slab- šanju stanja drevesa, ki se je končalo s propadom naravne vrednote. Z znanimi ukrepi drevesa ni več mogoče sanirati, saj je odmrlo,« so zapisali v svojem strokovnem mnenju. Zato bodo na občini bukev odstranili, na njeno mesto pa posadili japonsko soforo, ki ravno tako kot bukev razvije veliko krošnjo, njeni listi pa spominjajo na akacijine. Medovito drevo cveti poleti z velikimi belimi cvetovi v slapovih. (gt) Rdeča bukev pred Kavarno Park je odmrla, na njeno mesto bo prišel pagodovec oziroma japonska sofora. kov. Fotografija naj bi nastala v Sinji Gorici ob žegnanju na sv. Joba dan, leta Gospodovega 1900. Zaradi visoke kakovosti jo je mogoče poljubno povečati. Nekateri menijo, da je na njej pravi Cankar, drugi ugotavljajo, da ima za spoznanje premajhna ušesa in oči. Kakorkoli, dejstvo je, da je I. C. od leta 1898 pa do 1903 stanoval na Dunaju. V Ljubljano se je vrnil šele konec oktobra tega leta, da bi si ogledal odrsko uprizoritev njegovega Kralja na Betajnovi. Šele ob tej priložnosti je, po petih letih, zopet obiskal domačo Vrhniko. Poleg tega je, sodeč po znameniti fotografiji Literarnega kluba na Dunaju, I. C. že leta 1896 puščal brke, ki so bili do leta 1900 že prav značilno zavihani. Dopuščam sicer možnost, da je obravnavana fotografija nastala v času, ko I. C. še ni imel brk, a na to ne bi stavil klobuka, saj je s povečavo mogoče videti, da na levem prstancu nosi prstan. Enak pomislek sem imel pred časom tudi že glede leta 1952 najdene domnevne fotografije I. C. iz leta 1897, ki jo je France Dobrovoljc vključil celo v svoj Cankarjev album. Kakorkoli, če bi že iskal povezavo med I. C. in Sinjo Gorico, bi prej stavil na črtico O prešcah iz leta 1903: »Na holmu je zaklenkalo žalostno, kakor da bi zvonilo umirajočemu. Lojze je hotel sesti v travo ob poti, da bi si odpočil, toda pokleknil je in je legel nato z vsem telesom. Tudi meni je bilo, kakor da bi stal na gugalnici; zibala se je cesta, zibal se je holm ...« Cankarji na Kurenu? Zadnja številka Našega časopisa (29. januar 2018) je na 12. strani prinesla članek Dimitrija Kebeta O Vrhniškem in horjul-skem gradu. Dočim so najdbe g. Kebeta v okolici Vrhnike nadvse vznemirjujoča tema, pa mimo nekaterih navedb o I. C. v članku ne morem, če bi še tako želel. Najprej g. Kebe trdi, da so na Kurenu »v stari kašči, ki je služila kot sušilnica sadja, nekaj časa prebivali Cankarjevi« potem, ko jim je pogorela hiša na Klancu. Na stavbi naj bi bila tudi »spominska tabla«, a naj bi »bila žal ukradena.« Zadeva je najmanj nenavadna, saj profesor France Dobrovoljc v podrobnem popisu prebivališč Cankarjeve družine nikjer ne omenja Kurena. Leta 1976 so ob stoletnici pisateljevega rojstva na ta poslopja namestili obeležja. Pravzaprav vemo le za dve stavbi, kjer obeležij dandanes ni. Prva je že davno podrta Jelovškova hiša v bližini vrhniškega kolodvora, kjer je umrla druga sestra Marija, ter podrti hlevi nekdanje Gostilne Mantova, kjer se je rodila sestra Neža. Na prvi obeležja nikdar ni bilo, pri drugi je neznano kam izginilo ob neki prenovi Hotela Mantova. Še pogumnej-ša pa je Kebetova trditev, da je I. C. na Kurenu »dobil navdih za črtico Skodelica kave.« Slednja je izšla v Ljubljanskem zvonu julija 1910, ko je I. C. bival na ljubljanskem Rožniku. Pred »petnajstimi leti«, kot zapiše v črtici, so bivali na Vasi št. 8 na Vrhniki, kjer sta mu umrli tako stara mati Marija kot mati Neža in tod se je pripetila znamenita prigoda s skodelico kave. »Tri ali štiri leta kasneje,« ko je že bival pri Lofflerjevih na Dunaju, pa je podoživel dogodek, ko mu je »tuja ženska prinesla kavo v izbo.« Niti trohice mesa torej okrog te kosti. Da pa se je I. C. v mladosti in tudi v poznejših epizodah bivanja na Vrhniki nemalokrat odpravil na Kuren, pa je dejstvo. I. C. je bil na sploh znan po večurnih sprehodih, na katerih je iskal navdiha za svoje delo. O tem nenazadnje priča njegov pristen podpis na lesenem podporniku v cerkvici sv. Miklavža. A na Kuren ga je vezal prav poseben dogodek iz otroštva, ko je ministriral pri oltarju sv. Pavla. Skopo ga je opisal v črtici Križev pot iz leta 1901, zato je pri njegovem razumevanju v veliko pomoč Cerkveni maček Karla Grabeljška. Grabeljšek je bil prav tako vrhniški ministrant, le trideset let pozneje. Nekoč so Vrhničani opravljali prošnje procesije za dež ali lepo vreme k sveti Trojici, če pa je bila suša dolgotrajna, so poro-mali k sv. Miklavžu na Kuren. Ministrantova naloga je bila, da je na čelu procesije nosil težak lesen križ. Skoraj dve uri hoda z dvignjenim razpelom ni mačji kašelj, zato tudi I. C. zapiše: »Vzdignil se je najvišji klanec; tam zadaj, za smrekami, se je že videlo jabolko na zvoniku podružnice. Ali Marko ga ni videl. Silen strah ga je obšel, ko je ugledal strašni klanec, - strašni prepad. In poslednje upanje ga je obšlo obenem, - bežati!« Beg možganov oziroma goli Cankar sredi mesta Na plakatnih mestih po Vrhniki se je pred nedavnim znašel plakat s pokvečeno podobo golega I. C. »Mati podaljšan Macchiato bi,« je verjetno mišljeno kot parafraza Skodelici kave. Sporočilo plakata naj bi bilo v zapisanem vprašanju: »Kdo bi ustvarjal slovensko zgodovino, če bi odšli najboljši?« in pristavku »Beg možganov.« Gre pravzaprav za izdelek agencije Publicis (Gregor Čeferin (oblikovalec, ilustrator in besedilopisec), Toni Toma-šek (kreativni direktor), Miha Bevc (kreativni direktor) in Drago Mlakar (besedilopisec)), ki je na 23. Slovenskem oglaševalskem festivalu SOF prejela Veliko nagrado žirije za zmago v tekmovalni skupini »zunanje oglaševanje.« Podjetje TAM-TAM je leta 2014 v sodelovanju z Mladinskim svetom Slovenije izvedlo prvi natečaj z naslovom Plaktivat, ki naj bi nagovarjal aktualno temo »bega možganov« in komisija je kot zmagovalnega izbrala izdelek agencije Publicis: »Zmagovalna serija treh plakatov je podala izredno premišljen odgovor na nereševanje problematike bega možganov, ob enem pa je v svoji interpretaciji odlično zajela medij plakata. Ker smo Slovenci narod brez kraljev, osvajalcev in generalov (z izjemo Rudolfa Maistra), so uporabljeni literati Ivan Cankar, France Prešeren in Srečko Kosovel, v očeh vsakega Slovenca nesporne in skoraj edine avtoritete narodne identitete. In tu nas prešine misel, kaj bo s Slovenijo čez eno ali dve generaciji, če bomo izgubili svoje prihodnje velikane. Prav zato je kreativna rešitev agencije Pu-blicis najbolje zajela predmet razpisa.« No, če je pogoj za dobrega plaktivista nepoznavanje slovenske zgodovine, potem je utemeljitev seveda zelo tehtna. Gledal sem torej plakat golega Cankarja v januarskem snegu in tuhtal, kaj je o begu možganov zapisal med svojim desetletnim bivanjem na Dunaju, pa kako tovrstna upodobitev bogati umetniško dogajanje v Cankarjevem letu. Mimo je s počasnim, a odločnim korakom pridrsal starejši možak ter zateglo in globoko, prav iz dna srca, rignil. Oh, ubogi slovenski narod, kaj vse si prisiljen požreti. Table, vogalniki, spomeniki V Cankarjevem letu se sicer obeta kar nekaj projektov, ki bodo primerno obeležili kraje V a b i l o iz življenja I. C. Verjetno najdrznejša je prav ideja Bojana Ma-vsarja, da bi hišam na Klancu in na poti do Vrzdenca vgradili vogalnike s prizori iz njegovega življenja. Vse ideje so dobrodošle, a zakaj ne bi tekoče leto izkoristili za razrešitev nekaterih dilem preteklosti? V kleti Cankarjeve spominske hiše je že desetletja kamnita plošča, ki so jo leta 1930 slovesno namestili na hišo. V zakristiji sv. Trojice na novo lokacijo potrpežljivo čaka obeležje iz leta 1976, ki so ga sneli v času prenove fasade. Še večje težave imajo sosedje v Horjulu. Lastnik hiše, kjer se je rodila Cankarjeva mati, po kakovostni prenovi fasade na svoje mesto ni vrnil plošče, ki so jo tja leta 1971 namestili učenci in učitelji OŠ Horjul. Po vasi se govori, da je na podoben način odšla tudi tabla s hiše sredi vasi, v kateri je pozneje živela mati Neža. Nekdanja spominska soba na Zele-znikovi domačiji pod cerkvijo pa že nekaj časa večinoma pro-movira uspešno gospodarjevo obrt. Res, tudi brez postavljanja novega spomenika Cankarjevi materi sosedov ne čaka ravno malo dela. Damjan Debevec VABLJENI NA KONCERT Vokalne skupine BeJazzy v družbi vokalnega skupine Diversa z Vrhnike, v soboto, 3. marca 2018 ob 19.30 uri, v Glasbeni šoli Vrhnika. S plesnimi koraki bodo prišli v goste tudi step plesalci Kopitarji. Vstopnine ni, zaželjeni prostovoljni prispevki. Vabljeni! solna terapija globinsko očisti nos, sinuse in kožo prijetno & zabavno & koristno otroška terapija, 20min, 11eur družinska-igralne urice, 55min, 23eur terapija za odrasle, 40min, 16eur detox, 60min, 26eur upokojenci: 20% popust solni-center.si 031 015 613p Mercator Loka Center [ , . ". ■■ f i ■* S LN1 CENTER VRHNIKA 12 solnih terapij 1-2x letno, zmanjša vse bolezni dihal pri otrocih za kar 1,5 krat. Vir:RESEARCH REPORT, Poliklinika Helena, Zagreb, Sept2012 NflJ Občina Vrhnika 26. februar 2018W 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si O Janko Jazbec, lastnik Blagomixa »Že v osnovni šoli sem kupoval marke« Janko Jazbec, za tiste, ki ga poznajo, kar Jani, je po srcu Horjulec, res pa je, da večino časa preživi vse prej drugje kot v rojstnem kraju. Delo mu ni bilo nikoli tuje, prej obratno, saj bi lahko rekli, da je deloholik. Kot je dejal, so mu te vrednote vcepili že v rani mladosti, ko je bilo sestavni del njegovega dneva tudi delo - s tem pa je v žep kanil tudi kakšen dinar. Nos za dober posel, neustrašnost pred neznanim in talent za trgovanje sta ga pripeljala, da je pri svojih 27 letih odprl prvo trgovino na Drenovem Griču in kasneje, pri triintridesetih, drugo - veliko večjo trgovino Blagomix na Vrhniki, štiri leta kasneje pa še poslovne prostore in poligon za vožnjo z avtomobili v Logatcu. Dandanes se spogleduje s storitveno dejavnostjo: v Ljubljani je kupil nekdanjo stavbo SCT, ki jo preureja v hotel, njegovi so tudi objekti Presada v Gabrovki pri Trebnjem. Za seboj imate izjemno poslovno pot. Kako in kdaj se je začela? Že od malih nog so mi vcepljali v glavo, da je delo vrednota in da le z delom lahko tudi kaj zaslužim. Spominjam se, da sem prvi denar zaslužil še kot ministrant, za časa osnovne šole pa sem v nekdanji Iskri pomival stekla. Tudi pri nas doma sem veliko delal v delavnici ali pa pometal ceste. S pomočjo stare mame sem se naučil, da sem začel voditi evidenco prilivov in odlivov zasluženega denarja. Ta, sedaj že skoraj pol stoletja star zvezek, imam še vedno doma. Zanimivo: že v osnovni šoli ste delali, kar je dandanes skoraj nepredstavljivo. Da, in najbolj zanimivo pri tem je, da sem že tedaj, kar sem imel viška denarja, kupoval nemške marke. V prvem letniku srednje šole sem začel delati ob popoldnevih v orodjarski delavnici pri lokalnem obrtniku. Tudi po sto ur sem napravil na mesec in včasih sem v mesecu zaslužil toliko kot mama v Iskri. Nato pa sem pri okoli sedemnajstih letih odprl popoldansko obrt in začel pri nas doma delati podložke za oljni karter. Odkupovalo jih je neko podjetje iz Ljubljane. Tako sem pri 18 letih zaslužil že več kot mama ali oče. Tedaj sem odšel v vojsko, ampak to na posel ni veliko vplivalo, kajti podložk sem naredil toliko na zalogo, da jih je odjemalec imel dovolj, čeravno sem služil domovini. Vi ste letnik 1964, torej govoriva o osemdesetih letih, kajne? Tako, ja. Po vojski sem se zaposlil v Iskrini orodjarni, od tam pa sem odšel v prototipno delavnico, kar je bilo zame zelo dobro, saj je ponujalo večji ustvarjalni izziv. Takrat sem že toliko zaslužil, da sem si lahko kupil motor Suzuki 750, kar so bile mokre sanje vsakega mladega fanta. Začel sem se družiti z motoristi, od katerih jih je bilo veliko tudi takih, ki so delali onkraj meje. Spoznal sem svet zunaj in njegove trende in hkrati videl, česa vsega pri nas primanjkuje. Torej ste začeli »švercati«, kot pravimo? Enkrat tedensko sem začel hoditi v nemški Mu-enchen in vozil robo v skladišče pri italijanski meji. Od tam so mi jo prepeljali čez mejo obmejni Slovenci in jo pustili v skladišču na Črnem Kalu, kamor sem odhajal dvakrat tedensko in jo vozil v Horjul. To so bile majice, kavbojke, praški, bela tehnika ... Ogromno različnih stvari. Povpraševanja je bilo toliko, da mu nisem mogel zadostiti. Ta isti način sem ubral, ko je v Iskri začelo primanjkovati repromateriala v povezavi z žarnicami, orodjarskim orodjem in drugimi zahodnimi novimi izdelki - le-te so potem v razvoju pregledali in kar se je dalo, se je kopiralo za jugoslovanski in vzhodnonemški trg. Država ga zaradi časov in okoliščin, v katerih smo živeli, ni smela uvoziti po redni poti, zato sem ga uvozil po liniji Nemčija-Italija-Črni Kal-Horjul in tako priskrbel Iskri, da je lahko delala naprej. Če se ne motim, ste imeli tudi vulkanizersko delavnico - eden prvih na vašem koncu. Odprl sem jo pri devetnajstih letih, zraven pa sem imel še vedno »štanc-mašino«. Večinoma so mi pomagali študentje, sam sem nastopal predvsem kot organizator dela. Takrat sem bil še vedno v Iskri, in sicer sem zasedel mesto v orodjarni, malo kasneje v prototipni delavnici in nazadnje v nabavni službi. Na mojo pobudo smo kupili prvi tovornjak, s katerim sem potem nabavljal in dostavljal blago po vsej Sloveniji. Mogoče še ta zanimivost: ko sem bil star 21 let, sem za eno leto prevzel vodenje diska v Horjulu. Za razliko od mojih predhodnikov, ki so pijačo kupovali v bližnjem Mercatorju, sem sam raje kupoval kar neposredno v Unionu. Razlika je bila ogromna - v vikendu sem zaslužil toliko kot povprečen delavec v Iskri. Potem ste odprli trgovino na Drenovem Griču. Leta 1989 sem v sodelovanju z Iztokom Škofom in Zdravkom Kogovškom odprl novo firmo, Bla-gomix, d. o. o. Začeli smo obnavljati Kavčičevo štalo na Drenovem Griču za potrebe trgovine in skladišča, a že kmalu po obnovi sta partnerja nekako dvignila roke od projekta, ker jima trgovina ni bila tako blizu kot meni. Razšli smo se sporazumno, sam se ju izplačal. V trgovini sem imel čisto vse: od ribniške suhe robe do videoka-set in oblačil - zato tudi poimenovanje trgovine Blagomix. Naj povem, da se je komaj dva meseca po odprtju trgovine začela slovenska osamosvojitvena vojna in tank JLA je zaradi okvare zapeljal tako rekoč v mojo trgovino - poškodoval je fasado. Spominjam se, da je takrat več mesecev vladala nekakšna psihoza in trgovina je res preživljala težke čase. V devetdesetih sta vas Vrhnika in širša okolica poznali kot očeta blagovne znamke Black Jack. Skoraj ni bilo človeka, ki ne bi nosil kavbojks tem napisom. S to znamko sem začel leta 1991, ker sem doumel, da bomo razpoznavni le z lastno blagovno znamko. Kasneje sem jih dodal še več: Skipper, Blue Star ... Vsaka znamka je bila namenjena določeni ciljni populaciji kupcev. Uporabljali smo - in jih še vedno - dobre materiale in včasih me je prav razžalostilo, ko nekateri niso znali ceniti domačih izdelkov. Vi ste bili ena redkih trgovin, kjer je bilo mogoče dobiti obleke tudi za nekoliko obilnejše. Vedno sem se trudil dobiti povratni odziv s strani kupcev, zato sem z njimi rad komuniciral. Da ni bilo hlač, majic in podobnega za obilnejše, je bilo dejstvo, a ne vem zakaj se ni nihče lotil tega. Mi smo izdelali na desetine in desetine tovrstnih majic ali pa hlač z dolgimi hlačnicami za višje stranke. Skratka, bile so neke niše, ki jih ni še nihče zaprl. Zdaj je izvorni kraj večine oblačil Kitajska. Kdaj ste se pri vas začeli spogledovati z njo? Sredi devetdesetih sem začel hoditi na Kitajsko, kar je bilo za tiste čase zelo drzno dejanje. Priznam, da zaradi jezikovne ovire ni bilo lahko, a mi je uspel preboj, da smo od tam začeli naročati blago in izdelke. Sredi devetdesetih sem na Vrhniki, v nekdanji vojašnici, kupil del objektov z namenom, da bi zgradil novo trgovino. Odprli smo jo leta 1997, ko sem bil star 33 let, čez tri leta pa smo ji dodali še prizidek oziroma to, kar je zdaj v steklu. Na novo prizidani del je odprl nove poslovne priložnosti: od frizerskega do razstavnega salona. To s Kitajsko je bilo v tistem času kar drzno dejanje. Moram povedati, da mi je pri trgovanju s Kitajsko veliko pomagal Wolfgang Kitzmueller iz Salzburga, ki je uvažal ogromne količine - neprimerljive z menoj. Zelo mi je zaupal in dovolil, da sem uvažal preko njega, hkrati pa, kar je najpomembneje, mi je dal pol milijona mark limita - torej odloga plačila. To mi je omogočilo velik preboj in za to sem mu še vedno hvaležen. Zdaj imate poslovne prostore v Logatcu. Kako to? Zakaj ne na Vrhniki? Manjkal nam je prostor za skladišče, vrhniška cena zemljišča pa je bila za tovrstno dejavnost predraga, zato smo se selili v Logatec. Poleg tega sem v Logatcu lahko uresničil še dolgo časa tlečo željo v sebi po poligonu za avtomobil in motorje. Veliko sem predirkal in prevozil, včasih tudi neodgovorno, in lahko rečem, da je še sreča, da sem živ. Zato sem hotel ljudem s poligonom dati možnost, da se znorijo ali naučijo pravilne vožnje. Poligon sem uradno odprl 5. 6. 2004, točno na moj 40. rojstni dan in takrat sem imel zadnjo zabavo. Rojstnih dni po navadi ne praznujem - tudi pri abrahamu ga nisem, čeprav so me prijatelji pregovarjali. Kasneje, leta 2009, smo v Logatcu odprli še poslovni objekt. Ampak to še ni bila dokončna oblika poligona. Ne, seveda ne. Po etapah smo ga asfaltirali, prirejali raznovrstne dirke - od avtokrosa do driftanja, dokler nismo končno naredili poligon varne vožnje, ki je zdaj popolnoma primerljiv z evropskimi. Koliko ste vložili v Logatec? Takole, na palec, ampak res zelo na palec, okoli pet milijonov ali še celo več. Po selitvi v Logatec ste povečali svoj prodajni program. Da, začeli smo prodajati talno oblogo, sončne kolektorje, toplotne črpalke, tuš kabine, granit ... Res smo zelo povečali program. Potem pa kot bi se ujeli v past: kaj pa zdaj? Imeli ste vse, kar ste načrtovali. Nov izziv je bilo župansko mesto, torej nekaj, kar je popolnoma drugačno od gospodarstva. Res je, firma je stalno rastla in iskal sem nove izzive, zato sem prisluhnil pobudi, da naj kandidiram za župana. Izvoljen sem bil leta 2008 in na tem mestu ostal dva mandata. Lahko rečem, da je bilo to obdobje posebno: odprl se mi je svet, ki funkcionira popolnoma drugače od gospodarstva. Zelo težko je bilo preklopit v razmišljanju in dvomim, če sem sploh kdaj popolnoma preklopil. V gospodarstvu je tako: če delaš, boš zaslužil, sicer boš lačen. V javni upravi pa je zaslužek kar samoumeven. Zato sem tudi v času mojega županovanja nadaljeval, kot sem najbolje znal, torej da je občina delovala kot delujejo podjetja v gospodarstvu, racionalno, stroškovno učinkovito in s premislekom glede investicij. Finančnih sredstev ob začetku ni bilo, poravnati je bilo potrebno še določene obveznosti iz preteklosti, kljub vsemu pa smo poslovanje dvignili na zavidljivo raven, kar lahko dokažem z zastavljenimi projekti in sredstvi, ki so bila na voljo za projekte ob zaključku mojega županovanja. V času mojega mandata smo uspeli dobiti evropska sredstva, prav tako pa je bilo že takrat dogovorjeno celotno financiranje izgradnje čistilne naprave v Horjulu. Verjamem, da se je moje učinkovito delovanje sedaj pokazalo v pravi luči. Svojemu nasledniku sem tako zapustil dobro popotnico. Vsi projekti, ki se realizirajo v tem mandatu, so bili v mojem mandatu že v fazi izvedbe ali pa so za njih bili izdelani projekti, na primer čistilna naprava Horjul, ureditev učilnic v šoli, nova povezovalna pot med šolo in vrtcem, predvsem pa najpomembnejše, za vse te projekte so bila v celoti zagotovljena tudi finančna sredstva, ki se sedaj le še črpajo. Lahko rečem, da sem kot župan dal mojemu nasledniku dobro popotnico: pripravil sem nekaj projektov, ki so čakali na realizacijo, na računu občine pa je nanje čakalo za tri občinske proračune denarja. Na žalost pa vidim, da je tudi občina Horjul zopet prešla na državni sistem zapravljanja javnega denarja in deli denar na podlagi političnih in osebnih interesov, kar se mi zdi neprimerno, predvsem pa mi je žal, da politika vstopa v našo dolino in nam jemlje podjetnost, ki je v tej dolini ne manjka. Občina Horjul je v svojih 20 letih delovanja doživela velik razvoj, zato bi bilo prav, da se tako tudi nadaljuje. Vse to me vodi v razmišljanje, da » NflS Občina Vrhnika 26. februar 2018W 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si >> bom zopet kandidiral za župana in bom prekinil ta trend osebnih in političnih interesov. Nazaj v firmo ste se vrnili leta 2014. Težko je voditi tako veliko firmo in biti hkrati še župan. Meni se je poznalo, da je strma rast opešala oziroma se začela kotaliti proti dnu. Zato sem moral pošteno poprijeti za vajeti, da smo firmo postavili nazaj. Z elanom, dobrimi sodelavci in nekaj sreče smo potem v nekaj letih uspeli narediti več kot prej v desetih letih ali več. Tako smo popolnoma posodobili poligon varne vožnje in dobili koncesijo s strani države. Postal je eden najsodobnejših od malih poligonov v Evropi. Veliko truda sem vložil v projekt nabave in prodaje nekdanjega objekta SCT na Brnčičevi. S tremi partnerji smo ga kupili in nato pripravili za obrtno cono, nakar sem sam svoj delež prodal in izstopil iz tega projekta. Srečamo vas tudi Presadu, nekdanji tovarni sadnih sokov. V Gabrovki sem kupil Presad v stečaju; gre za okoli 20 tisoč kvadratnih metrov površine. Tam nameravam zgraditi več stanovanj, hkrati pa območje nameniti za poslovne dejavnosti zainteresiranih. Drugi projekt pa je nakup objekta SCT v središču Ljubljane, ki ga bom prelevil v hotel - odprt naj bil do konca leta in bo imel okoli 2000 kvadratnih metrov površine. Kako pa je z blagom, s katerim ste začeli? Verjetno je v času globalizacije težko konkurirati cenam H&M, C&A in podobnim. Res je, zato se počasi odmikam od dejavnosti z blagom v pomenu klasične prodaje končnim kupcem. Zato smo začeli ponujati oblačila firmam, kot na primer promocijska ali pa delovna oblačila. Naredimo ogromno delovnih oblek, tudi za zelo znane slovenske firme. Govorite »naredimo«; kako to mislite? Jih vi dejansko delate? Ne, delamo jih v Indiji, kamor pošljemo vse podatke: o materialu, velikosti, barvi, kroju ... Zakaj Indija in ne Kitajska? Indija je zibelka bombaža in Indijci imajo delo z blagom v krvi. Imajo izreden občutek in večsto-letno znanje ter so v primerjavi s Kitajci veliko kakovostnejši. Slišal sem, da ste včasih kroje risali sami - prav vi! Da, tudi to sem počel. Pa tudi recept za energetsko pijačo, kombinacijo piva in kave, sem snoval, a zadeve nisem speljal do konca. Marsikaj je nastajalo v moji glavi in na delovni mizi, a o tem mogoče kdaj drugič. Zanimivo. Zdi se, da ste deloholik. Da, zelo veliko delam. Jem enkrat na dan, zelo malo spim. Malo jih je, ki so šli z menoj na pot v tujino in zdržali moj tempo. Zdravje je v redu? Na zadnjem »tehničnem« mi je zdravnik skoraj zavidal moje zdravje. Stari ste 54 let, denarja vam ne primanjkuje. Čemu bi veljalo pripisati tak uspeh v življenju. Predvsem trdemu delu in vrednotam, ki so mi jih dali starši in stari starši. Se mi zdi, da danes otroke preveč razvajamo in jih s tem oddaljujemo od realnega življenja, s katerim se bodo morali prej kot slej srečati. Pa še nekaj je: vedno je treba biti ponosen na svoje korenine, pa naj bodo lokalne ali širše. Veliko sem prepotoval: skoraj ves svet, kot tudi najbolj rizične države, od Irana do Severne Koreje, pa tako lepo, kot je v Sloveniji, ni nikjer. Zato me včasih kar zaboli, ko Slovenci tako radi tuje hvalimo, nad domačim pa vihamo nosove. Še država to rada počne: kar spomnite se na primer Magne, kako je država pokleknila pred tujim kapitalom, medtem ko ji domači privatniki in firme uhajajo čez mejo. Upam in sem optimist, da se bo kaj spremenilo. Gašper Tominc OŠ Ivana Cankarja Vrhnika Območno Cankarjevo tekmovanje Vrhnika, 24. 1. 2018 - Na ta dan je bilo organizirano Območno Cankarjevo tekmovanje za Cankarjevo priznanje. To tekmovanje je namenjeno vodenemu ustvarjalnemu pisanju na podlagi prebranih knjig. CANKARJEVO 1918LETQ2018 Tekmovanje poteka od leta 1976, ko so ga že vse organizirali ob stoti obletnici prvič rojstva Ivana Cankarja. Naša šola kot gostiteljica tekmovanja sodeluje že vrsto let, saj se zavedamo pomena Ivana Cankarja. Ni naključje, da se je na Cankarjevem tekmovanju, na Cankarjevi šoli in v Cankarjevem letu zbralo več kot sto štirideset tekmovalcev osnovnih in srednjih šol iz osrednje Slovenije. Tekmovalce in njihove mentorje smo najprej povabili h krajši kulturni prireditvi, na kateri so se predstavili učenci naše šole z deklamacijami Cankarjevih besedil in glasbeno točko. Za spodbudo k ustvarjalnemu pisanju sta nekaj besed dodala tudi ravnateljica Polonca Šurca Gerdina in župan Stojan Jakin. Nekateri tekmovalci si bodo to tekmovanje zapomnili po doseženih dobrih rezultatih in uvrstitvi na državno tekmovanje. Verjamem, da si bo marsikdo zapomnil Vrhniko kot kraj, v katerega se je vredno vrniti tudi na ogled katere izmed naravne ali kulturne znamenitosti. Za posebno presenečenje so poskrbeli na Zavodu Ivana Cankarja in za vsakega tekmovalca pripravili darilno vrečko z reklamnim gradivom in drobnim darilcem. Tekmovanje smo končali v prav prijetnem vzdušju z mislijo, da se bomo naslednje leto spet sešli v Cankarjevem mestu - Vrhniki. Tadeja Oblak Viale & Mary snack bar Lokal z najboljšimi sendviči v mestu Vrhnika - Nekdanji lokal Viale na Stari cesti je verjetno vsem dobro znan. Manj znano pa je, da je od novembra dalje v rokah zakoncev Marjane in Andreja Fortuna, ki želita v ta znani lokal, ki se po novem imenuje Viale & Mary snack bar vnesti svežino s svojo ponudbo. Da obratuje lokal na tem mestu ni naključje. Stoletje nazaj, ko je Vrhnika slovela kot tranzitno mesto na poti proti Trstu, je lokal služil kot točka, kjer so furmani naredili postanek, menjali konje, izmenjali vesti... »Že pred prvo svetovno vojno je to domačijo kupil Drašler, ki je z njo upravljal do leta 1960. Nato jo je v najem prevzelo gostinsko podjetje Man-tova. V tem času se je gostilna imenovala »Pod Hribom«. V osemdesetih jo je v najem prevzel eden od zaposlenih v Mantovi in jo preimenuje v »Trta«. V devetdesetih jo je nazaj prevzela družina Drašler, ki ji je dala ime Viale, kar pomeni pot,« je pojasnil Andrej, ki se je kot ljubitelj zgodovine dodobra podučil o preteklosti lokala, ki ga imata z Marjano v najemu. Mimogrede: urbana legenda pravi, da naj bi v gostilno zahajal tudi Ivana Cankar. »V čem se razlikujeva od najinih predhodnikov?« je odgovarjal Andrej, ki je v gostinstvu že preko tri desetletja. »Po ponudbi in pristopu. Ponujava najboljše sendviče v mestu, to pomeni, da je kruh spečen tukaj pri nas, nadev pa je svež in okusen. Torej so sendviči dnevno sveži, med drugim narejeni tudi za vegeterijance. Priljubljeni so tudi narezki za eno ali več oseb. Pri nas stranke ob naročilu pijače vedno dobijo prigrizek, kot na primer čips, arašide, rogljiček, sir, olive ali podobno. Načrtujemo da bomo ponudbo razširili še na enostavne tople jedi. Želimo postati butični lokal, ki bo slovel po dobri hrani in kvalitetni pijači.« Lokal ima pridih retro stila, kjer je imela kar nekaj prstov zraven Marjana: »S pohištvom in dekorjem smo želeli prostoru vdihniti nostalgičen duh preteklosti. Želimo, da je čas preživet v našem lokalu vložen v lepe in nepozabne spomine. Naj se čas pri nas ustavi.« Lokal je razdeljen na dve enoti: osrednji prostor je okoli šanka, zadaj pa se nahaja 40 m2 velika soba, ki je odlična izbira za zaključene druž- be. »V njih potekajo rojstnodnevne zabave, sestanki, ki terjajo večjo intimo, jubilejna srečanja in podobno. Gostje imajo dovolj prostora, hkrati pa zadostno intimnost pred ostalim delom lokala in gostov. Zanje pripravimo hladne in tople jedi,« je pojasnila Marjana. Kljub novim najemnikom, je lokal obdržal svoje ime. »Viale je poznan celi Vrhniki, zato nisva šla v menja- vo imena oziroma sva ga le nekoliko dopolnila: Viale & Mary snack bar. V praksi pomeni znak ''&'' Andrej, Mary pa Marjano,« je še pojasnil Andrej. Če bi torej radi preskusili najboljše in najbolj sveže sendviče v mestu, velja prestopiti njihov prag. Zagotovo ne boste razočarani. Preverjeno! Gašper Tominc, foto: arhiv lokala NflJ Občina Vrhnika 26. februar 2018W 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ho] Pustovanje na Vrhniki Osrednje pustovanje na Vrhniki je potekalo v športni dvorani OŠ Antona Martina Slomška v organizaciji Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika. Tri ure dolgo rajanje, ki je bilo namenjeno mladim družinam, so programsko obogatili Anika Horvat, čarodej Gregor, Plesna šola Urška Vrhnika, vrhniške mažorete in Damjan Debevec v vlogi Ivana Cankarja. Seveda ni manjkalo niti pustnih krofov niti toplega čaja. Posebna tričlanska žirija je izbrala šest najboljših mask, ki so prejele praktične nagrade. (gt,) Pustno obarvana pravljična urica v Podlipi V ponedeljek, 12. februarja 2018, smo imeli posebno pravljično urico. Namesto otrok so se je tokrat udeležile same maškare. Prišli so: muca, čarovnica, policaj, pikapolonica, spider-man, vitez, princeska, gusar in zmajček, pravljico pa je pripovedovala Pika Nogavička. Najprej smo obnovili pravljična pravila, nato pa so maškare prisluhnile slovenski ljudski pravljici Janček ježek. Sledilo je ustvarjanje, na koncu pa smo se - kot se za pustni čas spodobi -, vsi skupaj posladkali še s krofi. Ker se je zima zdaj šele dobro začela, smo se dogovorili, da je letos za spremembo ne bomo podili iz naše doline. (Barbara Kuzmič) (foto: Mateja Gaberšek) Katero vrhniško lokacijo te dni gledamo na televiziji? Vsak oglas, ki ga vidite na televiziji, je rezultat dolgih ur, dni, tednov, včasih celo mesecev dela. Kreativne ideje in poglobljeno razmišljanje se skupaj zlijejo v prefinjeno mešanico podob in zvokov, ki strankam sporočajo tisto »pravo«. Tako smo neko hladno januarsko soboto v NLB Poslovalnici Vrhnika snemali oglas Za vse kar sledi, ki so ga na televiziji začeli vrteti v začetku februarja. Da NLB niso zgolj številke in poslovni rezultati, je dokazala vodja poslovalnice Tinka Marolt, ki je bila celotni ekipi na voljo še v poznih večernih urah, saj se je snemanje zelo zavleklo. Vsestranski so tudi njeni sodelavci, ki svojim strankam ponudijo pravo rešitev za različne potrebe in življenjske situacije; najsi bo svetovanje glede NLB stanovanjskega kredita, bogatenja prihrankov s portfelji NLB Skladov ali pa morda nekaj povsem drugega. »Naša glavna prednost je prav gotovo znanje, ki ga z ve- likim veseljem delimo s stran- tudi priporočijo znancem in kami ter jim pomagamo do prijateljem,« je zaključila Tin- urejenih financ. Prav zato nas ka Marolt. številne zadovoljne stranke OGLASNO SPOROČILO N OS Občina Vrhnika 26. februar 2018W 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Pozabljena bunkerja na Zaplani Rupnikova linija, tematska pot na Zaplani, je zagotovo zanimiva in zelo obiskana v vseh letnih časih. Na njej se obiskovalec ob tablah seznani z njo in bunkerji, ki so na sami poti. Vendar pa nekateri obiskovalci želijo več ali pa so V članku bom opisal dve utrdbi, ki sta edinstveni in kot taki unikatni utrdbi Rupnikove linije. Težka utrdba ali srub Morda je najbolj izstopajoča utrdba na hribu nad Jezercem. Srub je češki naziv za tako vrsto utrdb in je tudi pomanjšana kopija čeških utrdb. Sama utrdba je ohranjena, kar je zanimivo, saj so Italijani podobno, le nekaj sto metrov stran, porušili. Že na pogled je to mogočna utrdba, ki ji manjka samo jeklena kupola. Zaradi dogodkov, ki so si sledili leta 1941, ni bila nikoli dostavljena. Sama utrdba je dvonivojska, kar pomeni, da je bil spodnji del načrtovan kot bivalni del za posadko, zgornji pa je bil namenjen bojnemu delovanju. Zdaj je zaprta, sta pa vidna ležišče kupole in zunanjost, ki je bila vkopana. Mitralješka kazemata To je ena izmed preprostejših utrdb Rupni-kove linije; gre za utrdbo v obliki kvadra. Ta utrdba zelo spominja na francosko pehotno kazemato. Zdaj je sredi naselja in tudi najti jo je kar težko. Tudi te Italijani niso uničili, zakaj, še vedno ostaja neznanka. Pri obeh utrdbah je najzanimivejše, da je srub edini na celotni Rupnikovi liniji in kot tak zares unikaten, dočim je mitralješka kazemata edina ohranjena v Sloveniji. Poleg nje je ohranjena še na Kamenjaku nad Reko, kjer je spremenjena v nekakšen bivalni objekt. Tako na kratko. Če boste, katero izmed omenjenih utrdb srečali na svoji poti, da boste vedeli, kam sodita. Bojan Grošelj Kako smo uredili sobodajalstvo na Pokojiški planoti Pred časom sem v Našem časopisu zasledila članek Liste za razvoj vrhniškega podeželja o sobodajalstvu in razvoju tovrstnega turizma osrednjeslovenske in vrhniške turistične pondube. Priznam, da o tem ne vem prav dosti, kot tudi ne, kako v naši občini poteka razvoj v tej smeri, zato me je članek spodbudil k resnem razmišljanju, kako to dejavnost spraviti »pod našo streho«. Prvič sem v tem videla priložnost, ko sem ostala doma, ker je podjetje, v katerem sem delala, žal propadlo. Na moževi kmetiji, ki ni prav velika, sem počela marsikaj, da bi prispevala v družinski proračun. Vendar so možnosti glede na lokacijo, kjer živimo (doma smo na Padežu na Pokojiški planoti), precej omejene in zato ne moreš biti dovolj konkurenčen nižinskim kmetijam. Tako sem se lotila izziva za izzivom, pri tem pa imela dovolj časa, da sem lahko opazovala okolico. Kmalu sem opazila, da gre skozi našo vas ali mimo nje ogromno ljudi, nekatere od njih sem imela priložnost tudi spoznati. Bili so od vse povsod; ne le iz Slovenije, ampak tudi iz Amerike, Nemčije, Avstrije, Italije in iz drugih držav. Kot sem napisala, to niso bili vsi, s katerimi sem se imela priložnost zaplesti v pogovor. Zanimivo ali ne, na Pokojiški planoti, za katero sem nemalokrat slišala, da je »bogu za hrbtom«, sem sre- čala ljudi iz vsega sveta. Takrat sem prvič pomislila, da morajo ti ljudje nekje tudi spati, se stuširati, oprati svoja oblačila, jesti in še marsikaj. To je bilo pred približno desetimi. Mož je bil še malo skeptičen glede moje ideje in glede tega, kako jo uresničiti. Končno je napočil čas, ko je ideja dozorela in se na koncu tudi uresničila. V letu 2017 nama je uspelo obnoviti starejši objekt na kmetiji in urediti vso potrebno dokumentacijo, tako v povezavi z objektom kot tudi v povezavi z dejavnostjo, to je soboda-jalstvom, ki zdaj živi v njem. Uredila sva dva apartmaja, ki ju že oddajava gostom, ki so bili pri nas in z nami zelo zadovoljni. Pa ne le s samo nastanitvijo, ampak tudi s krajem, njegovo okolico in predvsem naravo, ki se tudi pozimi kaže v vsej svoji lepoti. Skratka, izkušnja je bila enkratna, zadovoljstvo pa obojestransko. V bistvu kar ne veš, kako bi lahko še »pocrkljal« svoje goste in prikril žalost, ko se poslavljamo eden od drugega. Vendar je pomembno nadvse prijetno zavedanje, da gostje prihajajo in da jih Pokojiška planota kljub njeni umaknjenosti privlači, in to tako zelo, da se mnogi med njimi nameravajo tudi vračati. To, kar želim povedati, je, da zdaj živimo v dobi interneta, življenje pa se vrti bistveno drugače, kot se je nekdaj. Milijoni ljudi živijo v natrpanih mestih in iščejo mirne in odmaknjene kotičke neokrnjene narave, kjer se lahko odpočijejo, umirijo, sprehodijo in počnejo vse tisto, kar jim sicer ni dano. Slovenija je idealna za tovrstni turizem in prav tako naša osrednjeslovenska regija, kamor sodita tudi Občina Vrhnika in vas Padež na Pokojiški planoti. Včasih nam je vse, kar imamo in kjer živimo, preveč samoumevno in nekako ne znamo ceniti tega. Zato je včasih dobro pogledati svoj kraj skozi oči nekoga, ki živi v večmilijonskem mestu, kjer so hrup, umetna svetloba in onesnaženost prisotni noč in dan, mir in lepota narave pa neprecenljiva vrednota. Imamo veliko, imamo še več, imamo vse. Ob tem bi rada izkoristila priložnost, da bi se zahvalila vsem, ki nam stojite ob strani, nas podpirate in ste nam na kakršen koli način pomagali, da smo dosegli naš cilj in da se lahko kot nova pridobitev postavimo na bogat zemljevid osrednje slovenske turistične ponudbe. Hvala v mojem imenu in v imenu moje družine. Marija Bizjak, turistična kmetija z nastanitvami S ñ SVOJ VRT V BISTRI Za gostilno Bistra, poleg Tehniškega muzeja Slovenije oddamo v najem vrtičke v velikosti 50 m2 in 100 m2. Vabljeni vsi, ki bi si radi pridelali lastno zelenjavo, zelišča in sadje po ekoloških načelih *, ob strokovni podpori. ) M info: Avtotrade d.o.o., Vrhnika info@argonavt.si i 01 750 43 64 - Alič Joži NOS Občina Vrhnika 26. februar 2018W 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Turistično društvo Blagajana 130 let Turističnega društva Blagajana, nekdaj Olepševalnega društva Vrhnika O Ivanu Grudnu »Na holmu svete Trojice se sveti med temnim zelenjem bela srajca; človekoljubni davkar cepi lesnike, z bistro pametjo in ročno roko snuje tihe stezice med mladim drevjem, po strmi rebri, in premišljuje v zadovoljnem srcu; glej, bil je laz nekoč, pust in gol, in pretvoril sem ga v zelen gaj; ...« (Ivan Cankar, Aleš iz Razora) Ustanovitelji Društva za olepšavo trga Vrhnika in njegove okolice so bili dekan Ivan Koprivnikar, prvi predsednik društva, Karl Obreza, poštar, veleposestnik in industrialec Fran Kotnik, človekoljubni davkar Ivan Gruden, Gabrijel Jelovšek, ki je bil kar 20 let nepretrgoma vrhniški župan od leta 1888 do 1908, veleposestnik Josip Lenarčič in Karol Kotnik, posestnik z Mirk. Bili so razgledani in izobraženi možje, ki so, prežeti z ljubeznijo do domačega kraja, želeli, da se le-ta vse- stransko razvije in postane znan tudi v drugih deželah. Živeli in delovali so v Cankarjevem času, pisatelj jih je poznal in o njih tudi pisal. Ivan Gruden, davkar in tajnik Kmečke posojilnice, se je rodil leta 1842 v Mlaki pri Velikih Laščah. Življenjska pot ga je pripeljala na Vrhniko. Bil je marljiv, iniciativen človek, trudil se je za olepšavo Vrhnike, zasnoval in nadziral je ureditev poti do Starega malna, za ureditev poti in parkov v Močilniku in na Sveti Trojici. Olepševalnemu društvu je podaril zemljišče na Sv. Trojici, njegova je bila tudi ideja o gradnji vrhniške lokalne železnice. Žal so si marsikatero njegovo zaslugo potem lastili drugi. Pod njegovim vodstvom sta Ivan Cankar in Maks Jelovšek še kot dijaka z minijem napravila napis: »Pričetek Krasa« na skali, tam, kjer Nova cesta na Vrhniki prvič strmo zavije na desno v klanec proti Logatcu. Grudnovemu prizadevanju za napredek Vrhnike je Cankar postavil literarni spomenik v povesti Aleš iz Razora, kjer piše o »človekoljubnem davkarju«. Ivan Gruden je imel tudi lepo knjižnico in je rad podpiral dijake, med njimi tudi Ivana Cankarja. Olepševalno društvo mu je leta 1907 na Sveti Trojici postavilo spominsko obeležje, na katerem je zapisano: »Svojemu neumornemu članu Ivanu Grudnu v hvaležen spomin.« Ivan Gruden je imel tudi hčerko Ol-gico, ki se je rodila istega leta kot Ivan Cankar. Dijaki so se radi zbirali pri Grudnovih in se zabavali z raznimi družabnimi igrami. Tja je zahajal tudi Ivan. Olgico je poznal od malega, v njem je vzbudila tudi prve mladostne ljubezenske sanje in po Prešernovem vzoru je napisal zanjo sonet z naslovom Glasi ljubezni z akrostihom Grudnovi Olgici. Ivan Cankar je pisal o času in ljudeh, ki jih je poznal. Tako je njegovo delo tudi literarno pričevanje o zgodovini Vrhnike in ljudeh, ki so ustvarjali »tujski promet«. V članku navedeni podatki so izbrani iz Cankarjevega albuma Franceta Dobrovoljca in iz arhiva Turističnega društva Blagajana. Mirjam Suhadolnik VABIMO VAS na slovesnost ob 130-letnici delovanja Turističnega društva Blagajana, nekdaj Olepševalnega društva Vrhnika. Slovesnost in odprtje dokumentarne razstave bosta v torek, 27. marca 2018, ob 18. uri v Cankarjevem domu na Vrhniki. Praznujte z nami! Upravni odbor TD Blagajana V A B I L O Spoštovane članice in člani Turističnega društva Blagajana, spoštovani sodelavci, podporniki in prijatelji društva! Vabimo vas na redni letni Občni zbor Turističnega društva Blagajana Vrhnika, ki bo v četrtek, 8. marca 2018, ob 18. uri v mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Za uvod bomo pripravili kratek kulturni program. Po končanem Občnem zboru se bomo družili v avli Cankarjevega doma. Počaščeni bomo, če se boste odzvali našemu povabilu. Skupaj bomo lahko ustvarili več. Upravni odbor TD Blagajana Vrhnika Predsednica Mirjam Suhadolnik Praznik kulture v Starem malnu m Vabljeni! Cankarjev J er e s i C.Mat e j g ka [ L ViHHUA C□h,D 5 t 663 Bralci Cankarjevih besedil smo se v sredo, 7. februarja, zbrali v zasneženem Močilniku na 74. rednem branju. V četrtek, 8. februarja, pa smo praznovali v koči Star maln. Dvanajst bralcev je številnemu občinstvu prebralo odlomke iz Cankarjevega dela Moje življenje, odlomka iz dela Mona Lisa in Ottakring, pa nekaj pesmi iz Erotike, prebrali smo Ivanovo pismo zaročenki Štefki, govorili o njegovem življenju in posvetili del programa »slavljencu« Francetu Pre- šernu. Tone Stanovnik je igral na harmoniko, Janez Tomšič je v roke vzel kitaro, Smiljan Ogorelec je z nami delil svoj pogled na Erotiko, pevke ljudskih pesmi Trlce iz Ligojne pa so ozalj-šale popoldansko druženje. Duhovita poezija Janeza Menarta se je kar tako za veselje prikradla v program in tudi ko je Povodni mož z Urško že drugič zaplesal v valove Ljubljanice, še kar ni moglo biti konca. Ekipa Star maln je poskrbela za dobrote, Slaščičarna Berzo pa nam je poklonila torto. Hvala. Bralci in poslušalci smo doživeli lep kulturni praznik. Z nami je bila tudi slikarka Vilma Mavrič Krisper iz Celja. Njene slike na steklu si v koči Star maln lahko ogledate v času obratovanja. M. S. cJo-jt-cc T 0 R ; 19 .00-20,50 Čet: 18 . DG-19.30 i - <0 T 0 R : 1 8 . 0 0 - 1 9 . G 0 ¿t^Z^^C-a- ££7:19,30-21.00 NOS Občina Vrhnika 26. februar 2018W 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Aktivnosti vrhniških članov ZB NOB Letos so člani Območnega odbora Zveze borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Vrhnika vstopili zelo aktivno in delovno. 14. januarja so se udeležili osrednje slovesnosti ob 76-letnici dražgoške bitke pri spomeniku v Dražgošah Delegacija članov ZB NOB pa je ob 97-letnici obiskala svojega člana Viktorja Kima v Domu starejšim občanov na Črnem Vrhu nad Idrijo. Viktor Kirn - Janoš se je rodil 4. februarja 1921 v zaselku Trnovo med krajema Pako in Borovnica. Je še vedno prepričan: Faškar, Coklar, Borovničan, Marostar in v zadnjih letih Vršnčan. Ob okupaciji je postal prvi sekretar vaške celice KPS za naselji Breg - Pako. V partizane mu je uspelo priti 4. maja 1942, in to v Faškarsko četo, kasnejšo 2. Četo 1. Bataljona Ljube Šercer-ja. Že 14. decembra 1942 so ga zajeli belogardirsti in ga izročili Italijanom, ki so ga poslali v taborišče Visco, kjer je bil do kapitulacije Italije. Potem se je zopet priključil partizanom, kjer je opravljal naloge političnega komisarja v raznih četah, brigadah in divizijah na slovenskem ozemlju. Proti koncu vojne je bil težko ranjen, zdravil se je tudi v bolnišnici Franja v Cerknem. Vse do leta 1971 je služboval v JLA, kot polkovnik pa opravljal številne vojaške naloge v različnih krajih nekdanje Jugoslavije. Po upokojitvi se je z družino iz Maribora preselil na Vrhniko. Vsesko- zi je bil tudi vrhniški član ZB NOB in za zasluge prejel številna priznanja. Viktor Kirn je bil obiska zelo vesel in je vedno pripravljen na pogovor ter na obujanje spominov na partizanska leta. Položili venec Pod Ligojno, proti Podlipi pa je spominsko obeležje, kjer so fašisti 12. februarja 1943 ustrelili devet talcev partizanov. Med njimi je bil tudi partizanski pesnik in satirik Ivan Rob. Ob ekselenciji fašista pa jim je pesnik zabrusil: »Kdor za domovino umre, je živel dovolj!« Te besede so vklesane v kamnito obeležje, ki stoji nedaleč od mesta kjer so pod streli italijanskih okupatorjev padli: Ivan Rob, Jožef Rodič, Jurij Jager, Jožef Pelko, Alojz Udovič, Franc Turk, Janez Vadnjal, Alojz Ma-kovec in Janez Strojan. To obeležje je v ponedeljek, 12. februarja 2018, ob 75-letnici obiskala delegacija ZB NOB Vrhnika in se poklonila z vencem in svojim praporom. Spominska ura Spominska ura,posvečena pesniku in humoristu Ivanu Robu in osmim ustreljenim partizanom leta 1943 v Veliki Ligojni, je bila v soboto, 17. februarja v Vinotoču Pr' Oblak. Na izviren način izvedena spominska slovesnost je pritegnila kar veliko članov ZB NOB Vrhnika. Namen spominske ure je bilo druženje ob 75-letnici umora devetih talcev partizanov in nenazadnje tudi spominu ob 100-obletnici smrti našega Ivana Cankarja. Zbrane je nagovoril Miha Butara, ki je predstavil delovanje in aktivnosti Ivana Roba in borbo proti okupatorju in njegovim pomagačem. Šlo je tudi za borbo za boljši in pravičnejši družbeni red pri nas in v svetu. Padli, katerih spominu se danes klanjamo, so imeli podobne cilje in pogum, da so tem ciljem žrtvovali velik del mladosti in na koncu svoja življenja. Kljub prezgodnji smrti so torej živeli in izživeli svoje polno, bogato in plodno življenje in več nam ne bi mogli dati. Za nekatere je sprava mrtva in prav je tako. Nekateri politiki drugih usmrčenih talcev ter sedanje razmere pojmovanja partizanstva in osvobodilnega boja. Med drugim je povedal: »Rad bi poudaril, da smo v letu, ko praznujemo 110. obletnico smrti našega velikega pisatelja Ivana Cankarja. V tem času prihajajo do večjega izraza njegova neponovljiva dela, njegove misli in njegova ostra pronicljiva beseda o Slovencih. Cankarjeve besede močno urežejo, a v marsičem držijo: »Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje! Gospodar se menja, bič pa postane in bo ostal na vekomaj, zato ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!« Da, Ivan Cankar nam je odpiral oči, odpira nam jih tudi dandanes. Ko govorimo o času druge svetovne vojne, je potrebno poudariti da takrat ni šlo samo za ohranitev slovenskega naroda, njegovo borbo za preživetje, za Viktor Kirn - Januš in RKC pa jo že vrsto let uporabljajo za hudo manipulacijo s prebivalci in dejanskim uveljavljanjem razdora med nami. Če bi imeli resne namene karkoli dobrega narediti po tem vprašanju, bi ga zaključili že leta 1990. Slep je, kdor ne vidi, kako skozi obvladovanje prostora v naše okolje vse bolj posega neofašizem, dviguje se neonacizem. Sistematično, a vztrajno. Preko medijev, tudi državnih, strankarskih časopisov ipd. vnašajo laži in hude neresnice.« Nato je sledil kulturni program, ki so ga z recitacijami popestrili Jani Kikelj, Nejc Smrtnik in Stanka Kosi. Nekaj aktualnih odlomkov iz Cankarjevih del je prebral Lado Horvat. Kot zanimivost moram poudariti, da se je spominske ure udeležil tudi zgovoren in dobrovoljen sin ubitega talca Janeza Strojana. Simon Seljak Janša na Vrhniki Vrhnika, 7. Februar - Lokalni odbor SDS je v mali galeriji Cankarjevega doma organiziral pogovorni večer z vodjo največje opozicijske stranke Janezom Janšo. Pogovoru, ki ga je vodil občinski svetnik Daniel Cukjati, je prisluhnilo čez sto sim-patizerjev te stranke. Dotaknila sta se različnih tem, med drugim slovenskega dolga, ki se je iz Janševe vlade (22 % BDP ) povečal na 60% v času Pahorjeve vlade in kasneje na več kot 80%. Janša je komentiral tudi podelitev Prešer- novih nagrad, kar je po njegovem nesprejemljivo, saj gre za norčevanje iz slovenske identitete. Med drugim je dejal, da uradno vlada stabilnost, a v resnici kaos, s tem pa so mnoge priložnosti neizkoriščene, namesto enega predpisa jih je deset, na gradbeno dovoljenje se danes čaka 45 dni dlje kot leta 2008. Govora je bilo tudi o prihajajočih volitvah, ki jih po njegovem desnica lahko dobi, če bo udeležba enaka tisti iz let 1996 in 2004 ter če bo blok demokratičnih starih in novih strank sposoben sodelovati kot leta 2004. »Povezovanje in sodelovanje daje upanje na spremembo in to motivira tudi tiste volivce, ki so na robu in drugače ne bi glasovali. Formula je znana in po teh premikih, vsaj formalnih znakih v NSi to upanje obstaja,« je še dejal Janša. (gt) N OS Občina Vrhnika 26. februar 2018W 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si V A B I L O Moto klub Nauportus z Vrhnike vabi motoriste in motoristke na OBČNI ZBOR v petek, 16. marca 2018, ob 18. uri v gasilski dom na Vrhniki. Vabljeni tudi novi člani! Kino Bevke in prvi pomladni mesec Maškare niso bile popolnoma uspešne pri preganjanju zime. Sneg ostaja v naših krajih tudi v času, ko bi se morali že pokazati prvi zvončki. Prav takšna sta tudi filma, ki si ju boste lahko ogledali v bevškem kinu v marcu. Oba opisujeta življenje na območjih, kjer je zima doma večino leta. Pripovedujeta o krajih, kjer je polovico leta dan, drugo polovico pa noč. V naše kraje prinašata izkušnjo bivanja v nam tujih razmerah. Nedelja, 4. 3., ob 17. uri FANT Z OBLAKI, M.Clinckspoor, Belgija, Švedska, Nizozemska, Norveška, 2016, družinski film, slovenski podnapisi Dvanajstletni Niilas obišče mamo, ki živi z novo družino na Laponskem, na severu Švedske, kjer prebivajo nomadski pastirji ljudstva Sami. Nerad se je ločil od očeta, s katerim je užival običajno mestno življenje, zato je precej nejevoljen. Deklica Sunna in polbrat Pontus se trudita navezati stik z njim. Pastirji se pripravljajo na selitev jelenov, otroci jim pomagajo. Niilas iz upora namerno spusti čredo in eden izmed jelenov izgine. Deček se pridruži iskalni odpravi in pri tem kar naprej srečuje skrivnostnega losa ... Sramežljiv mestni fant se počasi prelevi v divjega dečka, ki preizkuša meje svojih moči. Proti vsem pričakovanjem Niilas doživi najbolj razburljivo poletje v svojem življenju. Nedelja, 18. 3., ob 17. uri ZADNJI LEDENI LOVCI, J. Breceljnik, R. Bregar, Slovenija, 2017, dokumentarni film, slovenski podnapisi Celovečerni dokumentarni film slovenskih režiserjev Jureta Breceljnika, ki ga žal ni več med nami, in Rožleta Bregarja pripoveduje zgodbo o kulturi inuitskih lovcev vzhodne Grenlandije, ki ji dandanes, po skoraj 4000 letih obstoja v neusmiljenem naravnem okolju, grozi izginotje. Le 4500 prebivalcev naseljuje 20.000 km dolgo obalo vzhodne Grenlandije. To je eno najredkeje poseljenih območij na zemeljski obli, ki ga zaradi skrajno odročne lege ni dosegla kolonizacija. V surovem naravnem okolju je vzniknila ena najbolj specializiranih lovskih kultur na svetu. Vendar se je morala do-morodna inuitska kultura, ki tam obstaja že štiri tisočletja, ob vdoru sodobnega sveta v zadnjem stoletju spopasti z dramatičnimi spremembami. S prehodom od življenja v popolni osami do neposrednih učinkov in posledic globaliza-cije. Svet Inuitov se zdaj spreminja s svetlobno hitrostjo. Lepo vabljeni v kino na Barju! Ekipa Kina Bevke Vabljeni na delavnice s Kimspirational Kim Doucette, znana kot Kimspirational, je Kanadčanka z indijanskimi koreninami, ki komunicira z nevidnim svetom in ima stik z dušami umrlih prednikov in angeli. Njeno poslanstvo je navdihniti in podpreti notranji svet posameznika, da lahko le-ta deluje najbolj v skladu z nalogo njegove duše. Pomaga vam pri iskanju najbolj prave in edinstvene poti. Vsi si želimo najti notranji mir, ki biva nekje globoko v nas. Na svojih individualnih posvetih - reading Kim dovoli angelom in dušam, da nežno govorijo skoznjo in vam tako prenese sporočila ter vam pomaga pri odločitvah na vaši življenjski poti. Čas, ki ga imamo, je neprecenljiv, kako ga izkoristimo, je odvisno od nas samih. Na predavanjih in delavnicah vam bo Kim predala svoje znanje, ki ga je pridobila s svojih potovanj iz različnih duhovnih tradicij. Kim spodbuja pare, da pridejo skupaj in duhovno rastejo skupaj! (Pripelji svojega življenjskega partnerja brezplačno.) Predavanja in delavnice so v Cankarjevi knjižnici Vrhnika, Tržaška 32, vsak drugi petek in bodo v angleškem jeziku s sprotnim prevajanjem. Petek zvečer s Kimspirational: Kako odprem tretje oko - petek, 2. marec 2018 ob 18.00. Vabljeni na delavnico, kjer se bomo učili tehnike, kako si odpreti tretje oko. Psihična sposobnost odpiranja tretjega očesa je naša naravna pot. Prejšnje generacije so nas programirale, da bi zaprli svo- je naravne sposobnosti. Čas je, da si dovolimo, da zasijemo in ponovno verjamemo v lastne instinkte. Petek zvečer s Kimspira-tional: Večer intuicije, kako izvedemo reading - petek, 16. marec 2018, ob 18.00. Predavanje je zasnovano tako, da si ogledamo vzorce v kartah, se naučimo, kako poiskati globlji pomen in določiti preteklost, sedanjost ali prihodnost iz kart. Če imate svoje karte, jih prinesite, da se boste lahko povezali z njimi. Če nimate svojih kart, imamo dodatne za izposojo. Petek zvečer s Kimspirati-onal: Kaj nam govorijo sanje (znaki in simboli) - petek, 30. marec 2018, ob 18.00. Naše sanje so zares okno za odkrivanje dejanskega dogajanja v našem resničnem svetu. Z razlogom smo navdušeni nad sanjami, ki vsebujejo skrivnostne odgovore za lastno obvladovanje tega, kar si prizadevamo narediti v življenju. Razumeti sanje je kot imeti ključ. Ključ vsebuje eno kodo, ki odpira vrata, za katerimi stojijo skrivnosti. Na predavanju bomo govorili o tem, kako razkrivati skrivnosti načrta za sanjami in razpravljali o načinih, kako olajšati razlago sanj. Ali opazite žive sanje, ponavljajoče se sanje ali grozne sanje! Pridružite se nam s Kimspi-rational, da bomo skupaj raziskali skrivnostni svet sanj in kdo se skriva za njimi ... Morda angeli in vodniki. Na tem predavanju boste spoznali vzorce in simbole v sanjah ter se naučili tehnike tolmačenja sanj. INFORMACIJE: 040 90 66 90 www.CenterAstera.si/Kimspi- rational Glasba za vse! Življenje z glasbo je lepše in ker Big band Vrhnika želi vsem dobro in lepo, smo že zavihali rokave in z vso resnostjo začeli s pripravami na novo uspešno sezono. Za nami je že prvi dogodek, saj smo v začetku februarja na OŠ Log - Dragomer popestrili program ob kulturnem prazniku. Zima se končuje, pred vrati je gregorjevo, ki ga v zadnjih letih obeležujemo tudi na Vrhniki. Letošnjemu dogodku se bo pridružila še glasbena podlaga Big banda Vrhnika, zato 10. 3. 2018 vsi vljudno vabljeni, da bomo skupaj pričarali pomlad. S tem koncertom šele napovedujemo izjemno pestro sezono. Že konec marca bomo sodelovali na prireditvi ob 130-letnici Turističnega društva Blagajana, konec maja načrtujemo pomladni koncert (koncert bo na prostem). Vsi tisti, ki ne morete brez morja, boste lahko prisluhnili zvokom našega orkestra 27. 5. 2018, ko bomo gostovali v Piranu. Tradicionalno bomo sodelovali tudi na Argonavtskih dnevih, za katere ponovno pripravljamo koncert v bazenu z zelo zanimivim gostom; ime bomo razkrili v eni od prihodnih številk Našega časopisa, prav gotovo pa bo to eden od vrhuncev letošnje sezone! Koncertirali bomo še v Borovnici, Starem malnu, vmes pa se bomo s svojo prisotnostjo na prireditvi ob 100-letnici poklonili tudi velikemu pisatelju Ivanu Cankarju ter leto sklenili z našimi novoletnimi koncerti. Obeta se pestro glasbeno leto, pripravljamo raznolike projekte in prepričani smo, da se bomo srečali vsaj na enem od številnih prihajajočih dogodkov. O vseh naših aktivnostih vas bomo pravočasno obveščali preko različnih medijev. NflJ Občina Vrhnika 26. februar 2018W 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Krscanstvo danes Vabljeni na zelo zanimiva in aktualna predavanja teologa Boštjana Harija s skupnim naslovom Krščanstvo danes. Predavanja bodo od 8. marca 2018 naprej v Cukaletovi dvorani. 8. marec ob 18.45: Moški, ženska in Sveto pismo V šoli nas nihče ni (na)učil, kdo naj bi bil pravzaprav moški in kakšno vlogo ima v življenju, enako velja za žensko. Niso nas (na)učili, v čem se moški in ženska temeljno razlikujeta, kaj drug od drugega pričakujeta, po čem sploh hrepenita in kako se lahko osrečujeta. Ker tega mnogi ne vemo, prihaja do mnogih nepotrebnih nesoglasij, nerazumevanja, konfliktov v odnosu med moškim in žensko (ne samo v partnerskem, pač pa tudi med materjo in sinom, očetom in hčerko, prijateljem in prijateljico itn.), ki bi jih lahko preprečili, če bi moški malo bolj poznali ženski svet in obratno. Sveto pismo nosi v sebi ogromno življenjske modrosti, koristnih nasvetov in tudi razkriva poslanstvo moškega in ženske, da bi lahko živeli polneje, kakovostneje in srečneje v medsebojnih odnosih. Na predavanju skupaj v sproščenosti spoznavamo in odkrivamo bogastvo in dragocenost moške in ženske narave, Božje podobe. Srečanje ni namenjeno samo kristjanom in vernim, pač pa vsem, ki si želijo spoznati in slišati kaj novega o moškem in ženski. Predavanje je namenjeno vsem (18+): samskim, poročenim, neporočenim, mladim, starim, vsem moškim in ženskam. 22. marec ob 18.45: Meditacija in Jezus Meditacija je beseda oz. pojem, ki je poleg joge na področju duhovnosti zelo popularen/-na na Zahodu. Mnogi kristjani ne vedo, da imamo meditacijo tudi znotraj krščanstva. Kaj je meditacija na Vzhodu in kaj na Zahodu? Sta med seboj združljivi? Sta si v čem podobni? Se v čem razlikujeta? Omejili se bomo na tradicionalne indijske meditacije, predvsem hindujsko, zen in novejšo transcendentalno, ob tem pa spoznavali še krščansko. Vse to in še več na predavanju. 12. april ob 20.00: Reiki in Jezus Reiki je ena najpopularnejših tehnik zdravljenja na Zahodu, zato si zasluži posebno mesto pri proučevanju s krščanskega svetonazora. Kaj je terapija reiki in kakšen je njen cilj? Ali je sprejemljiva in združljiva z Jezusovim naukom? Zaradi razširjenosti in priljubljenosti na Zahodu (tako tudi med kristjani) sta hrvaška in ameriška škofovska konferenca javno izrazili mnenje o njej. 3. maj ob 20.00: Alternativna medicina in Jezus Z gotovostjo smemo reči, da je skupni imenovalec alternativnih metod zdravljenja celosten (holističen) pristop k pacientu. Večina alternativnih metod zdravljenja trdi, da lahko v človeku ozdravi tudi/celo duha, s čimer vstopajo na področje religije. Pogled na človeka znotraj alternativne medicine se razlikuje od tipično zahodnega. Ali morejo alternativne metode zdravljenja resnično celostno ozdraviti človeka? Kako gledata krščanstvo in konvencionalna medicina na alternativno (new age) medicino? Ali obstaja kakšno merilo, ki pomaga kristjanu pri prepoznavanju, katera alternativna metoda zdravljenja je zanj (ne)sprejemljiva? KRŠČANSTVO DANES Predava Boštjan HARI, mag, teol. Vabljeni na predavanje v Cukaletovo dvorano pri cerkvi Sv. Pavla na Vrhniki 8. marec 2018 ob 18.45: MOŠKI, ŽENSKA IN SVETO PISMO 22, marec 2018 ob 18.45: MEDFTACUA [M JEZUS 12. april ob 20:00: REIKI IN JEZUS 3. ma] ob 20:00: ALTERNATIVNA MEDICINA IN JEZUS Prostovoljni prispevki za kritje Ttroiknv. Več na www^alom.si kakšna je njena moč Od kod je misel in V izrazoslovju, ki ga razume petletnik, bi smeli reči, da misel prihaja iz čiste zavesti. Čista zavest je vseprežemajoči 'eter', v katerem je potencial vsega. Čista zavest je vesoljna Maternica iz čiste moči. Dokler je 'bodoča' misel še kot potencial v čisti zavesti, nima svoje prepoznavnosti znotraj vsega. Šele ko je zamišljena s strani človeka, dobi potencialno akcijsko moč. Ali bo moč misli rušilna ali ustvarjalna, odloča narava misli, ki je ali odtrgana od čiste zavesti in tako kot utrgana cvetlica na kratko še živi, nato izgori sama v sebi, ali pa ostaja povezana z Maternico in živi. Sebičnost in koristoljubne misli so misli, ki so odrezane od Maternice, saj je narava sebičnosti nezdružljiva z naravo čiste zavesti, ki deluje v svoje dobro, t.j. v dobro vsega, saj čista zavest je Mati vsega. Bila bi proti sebi, če bi en svoj del ljubila bolj kot drugega. Kadar človek s svojimi mislimi, iz katerih vleče odločitve in dejanja, ne upošteva dobrobiti vsega, ampak le svojo korist, sam sebi jemlje moč, z njo pa izgubo zdravja in na koncu življenja, čeprav bi življenje lahko obdržal. Ali to počne vede ali nevede, ne spremeni ničesar. Življenje je ta Maternica, ki ne more nič proti svobodni volji človeka. Ne glede, kako močno Mati ljubi svojega otroka, mu ne more preprečiti samo-hotene smrti. Vesoljna Maternica ima svoj nežno valujoč zven, podoben neprekinjenemu vibriranju oooo-mmmm-oooo--mmmm. Človek se priključi na ta zven v istem hipu, ko v sebi umolkne in ga preplavi občutje globoke pomiritve. Takrat popkovnica med človekom in Maternico oživi. Ponovna povezava z Virom človeka napolni z vsebino Vira, saj vir ne more dajati drugega, kot to, kar ima, t.j. življenjsko moč, mir, jasnost, navdihe za vsesplošno dobre podvige in ustvarjalno moč za njihovo uresničitev. Maternica z njo povezanemu človeku nudi vse, kar potrebuje, lahko ustvarja iz nič ali prenaša v bivanje, kar latinska beseda creare (ustvarjati, kreirati) pomeni. Ostajati povezan z Maternico pomeni v celoti pozabiti nase, kar je daljši izraz za občutje, ki ga poznamo po imenu ljubezen. Novo zemljo bodo naseljevali le preživeli, torej tisti, ki danes znajo živeti ukoreninjeni v Maternici in iz te povezave vleči Njej lastne misli, ideje, navdihe, odločitve in dejanja. Sebičen človek je z gledišča moči že mrtev. Zakaj bi se utapljali v teminah, ki jih porajajo zamere, sovraštva in sodbe do ljudi, ki so nam storili krivico, če to vemo? Zame je pomembno le to, da ostajam priklopljena in zameram v sebi ne pustim dihati, ne zaradi ljubezni do grdobcev, temveč iz ljubezni do sebe, do življenja v sebi. Na koncu se izkaže, da s takim ravnanjem tudi grdobca ljubimo, saj se v nas ne zgane niti ena slaba ali sovražna misel proti temu človeku, ki je kot duhovna pu- ščica, ki škodi obema, ubije pa tistega, ki jih poraja. Kjer pa ni sebičnih misli, življenje buhti v vsem svojem obilju lepega in zdravega. Za Društvo Hosta Marjeta Oblak Gozdna zdravilnica HOSTA Vrelec mladosti 60zdkrožek za otroke Vodene meditacije za budnost, prisotnost, samouresničitev. Obredi notranje higij Zdravljenje ; \ posode Gozd i v"; t&NM http://solahosta.eu/ Tel 031 481 014 N OS Občina Vrhnika 26. februar 2018W 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vrata odprl nov vadbeni center Jeklarna V mesecu septembru 2017 je v industrijski coni na Vrhniki, Pod Hruševco 44c, vrata odprl nov vadbeni center Jeklarna, ki pravi: »Življenje ni potica, postani jeklen in svoboden boš kot ptica«. Obljube, želje in cilji ob novem letu so bili zapisani. Pa vendar vse do danes še niste zbrali poguma in se odločili ter pričeli z realizacijo. Vedeti morate, da nikoli ni prepozno, posebej če ste si zadali več rekreacije, bolj fit postavo in bolj zdravo prehrano. Tu je nova priložnost. V mesecu septembru 2017 je na Vrhniki vrata odprl nov vadbeni center Jeklarna. Gre za popolnoma na novo opremljene in lepo urejene prostore, v katerih sta obiskovalcem na 200 kvadratnih metrih površine na voljo dva vadbena prostora, in sicer za individualno vadbo ter skupinske vadbe, skupaj z urejenimi toaletnimi prostori, tuši, garderobami, masažnim salonom in recepcijo. Kot je pojasnil vodja novega vadbenega centra Rok Kržič, so prostori kvalitetno opremljeni, predvsem pa jim je pri vadbah in treningih pomemben individualni pristop in osebno zadovoljstvo strank, po čemer se najbolj ločijo od drugih vadbenih in fitnes centrov. Prvi obisk brezplačen Ker je odgovornim v Jeklarni pomembna kvaliteta in varnost ter osebni pristop, si ob prvem obisku posameznika oz. pred nakupom mesečne karte vselej vzamejo čas za posameznika ali pa se dogovorijo za brezplačen prvi obisk, z namenom, da se posameznik lahko prepriča o primernosti vadbe ter spozna pravilno izvajanje in tehniko vaj in uporabo rekvizitov. Skupinske vadbe za vsakogar Trenutno poudarek namenjajo različnim skupinskim vodenim vadbam, kjer se v večini izvaja vaje z lastno težo, da posameznik najprej osvoji in obvlada svoje telo, kasneje pa se dodajo tudi dodatne obremenitve. Pri krožnih vadbah vadeči uporabljajo različne rekvizite oz. funkcionalne pripomočke kot so trakovi, vrvi, elastike, žoge, drogove, medicinke in različne proste uteži (olimpijske palice in koluti, ročke, ket-tlebell uteži ipd.). Na voljo je tudi veliko kletk ter platforma za dvigovanje uteži. Vadbe so dobro pripravljene in vključujejo različne pestre programe, saj inštruktorji želijo, da vadeči dobro razvijejo vse gibalne vzorce. Z uporabo različnih kardio naprav, stepov in z izvajanjem raznih poskokov, je poskrbljeno tudi za kardiova-skularno vadbo. Vadbe potekajo v dopoldanskem in popoldanskem oz. večernem času. Trenutno se izvaja različne oblike krožne vadbe, kjer je zajet zelo širok spekter vaj z uporabo zgoraj naštetih rekvizitov ter pilates, kjer je poudarek na stabilizaciji trupa ter gibljivosti. Pomembno pri tem je omeniti, da je število vadečih na termin v Jeklarni omejeno, in to je 12, saj ima le-tako inštruktor možnost za opravljanje kontrole nad vsakim posameznikom. Zaradi tega so obvezne prijave na določen termin. Individualna vadba V Jeklarni razpolagajo z dvema večjima vadbenima prostoroma, zato je vselej možen tudi individualen trening. Od opreme so na voljo vse vrste prostih uteži (olimpijske palice in uteži, crossover naprava, dumbbell uteži, kettlebell uteži), kletke in platforma za dvigovanje uteži, klopce za potisk s prsi, drogovi za zgibe, trakovi TRX, gimna-stični krogi, plyoboxi, elastike, kolebnice, medicinke, žoge, veslači, spinning kolo in tako dalje. Ker je na prvem mestu kvaliteta, se večino individualnih treningov izvaja pod vodstvom osebnega trenerja, da se vsak nauči pravilne izvedbe osnovnih gibalnih vzorcev in uporabe pripomočkov. Ko trener oceni, da je posameznik sposoben trenirati brez nadzora trenerja, pa se lahko sestavi vadbeni program, po katerem se trenira samostojno. Na voljo pa so tudi treningi pod nadzorom trenerja v manjših skupinah, do največ 5 vadečih, kamor se lahko posameznik priključi po nekaj uvodnih individualnih treningih. Hujšanje v skupini Dobro obiskana in izredno uspešni so rezultati skupine za hujšanje, ki jo vodi Rok Kržič, diplomirani inženir živilstva in prehrane ter fitnes inštruktor. Hujšanje v skupini in pod mentorstvom je namreč učinkovitejše tudi zaradi nenehnega spodbujanja in motivacije trenerja in ostalih članov, ki se ukvarjajo s podobnimi izzivi. Program je prilagojen vsakemu posamezniku, zato se ne poslužujejo posebnih diet, pač pa vsak svoje prehranske navade postopoma izboljšuje, pri tem pa upošteva svoj način in ritem življenja. Temu je prilagojen tudi vadbeni program, ki je individualen in ga je priporočeno izvajati večkrat tedensko, tudi doma. Le tak pristop lahko postane posameznikov nov način življenja oz. njegov vsakdan. Jeklarna - center dobrega počutja Jeklarna se namerava razvijati in postati center dobrega počutja. Trenutno v prijetnem masa-žnem salonu že ponujajo različne masaže - klasično, športno in terapevtsko, ki jih izvaja strokovnjakinja za masaže. Zavedajo se pomena multi-disciplinarnega pristopa, zato trenerji in različni terapevti (maserji, fizioterepevti ipd.) med seboj sodelujejo in s tem povečajo učinkovitost treningov, masaž in terapij. Vsako prvo nedeljo v mesecu pa se je tu mogoče tudi sproščati ob terapevtski glasbi z gongi, ki veljajo za instrument z najmočnejšo energijo. Obiskovalci se prepustijo zvokom tibetanske posodice, ki prav tako pomaga sproščati napetosti, odpravlja blokade fizičnega telesa ter umirja čustveno in mentalno telo. Več o urniku vadb ter cenah pa najdete na njihovi spletni strani http://www.jeklarna.si. Fotografija in besedilo: Nadja Prosen Verbič ■ I'd AAA VODENA VADBA ZA OTROKE Bivša tovarna LIKO Verd lO7, Vrhnika +386 4 0522260 plezalnicenterverd(s>gmail.com PROSTO VEČERNO PLEZANJE N OS Občina Vrhnika 26. februar 2018W 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ritmična gimnastika Prvo prvenstveno in prve medalje Po novoletnem nastopu, na katerem nas je prijetno presenetil sam Božiček, smo se ritmičarke začele pošteno pripravljati na tekmovalni del sezone. Naša dekleta tekmujejo v posamičnih in skupinskih sestavah. V soboto, 10. 2. 2018, je v Ljubljani, v Gimnastič-nem centru, potekalo prvo Prvenstve- no tekmovanje v ritmični gimnastiki za individualne sestave. V letošnji tekmovalni sezoni bosta dve Prvenstveni tekmovanji, ki služita kot kvalifikacije za Državno prvenstvo. Naše barve so tisto soboto zastopale kadetinja druge skupine Ana Baretič in članici druge skupine Nina Žižmond in Neža Čuk. Vsa tri dekleta so zelo dobro nastopila, kar so na koncu pokazali tudi rezultati. Žal pa svojih dveh vaj (brez rekvizita in s kolebnico) ni mogla pokazat Kajta Rovan, ker je zbolela. Ko to pišem, je že veliko bolje. Ana Baretič je zelo suvereno prikazala vajo s kiji in se na koncu zavihtela na drugo mesto. Prav tako srebrno medaljo si je zaslužila Nina Žižmond, ki je v vaji z žogo le za 0,2 točke zgrešila zlato. Dobro se je izkazala tudi naša Neža Čuk, ki je za lepo vajo dobila priznanje za šesto mesto. Vsa tri dekleta, z Nežo na čelu, pa imajo še kakšnega aduta v rokavu. Komaj čakamo naslednje tekmovanje. V tem obdobju smo pridni tudi že v Gimnastičnem društvu Vrhnika, saj bomo 10. 3. 2018 izvajalci prvega Prvenstvenega tekmovanja za skupinske vaje. Tekmovanje se bo začelo po 8. uri. Vsi vljudno vabljeni, da si ogledate mlade virtuozinje in si ogrejete dlani z aplavzom. Ines Fefer (za Gd Vrhnika) Brezplačne delavnice, tečaji in predavanja Večgeneracijski center Skupna točka Dejavnosti bodo sofinancirane tudi s strani RS, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za družino; EU, Evropski socialni sklad, Naložba v vašo prihodnost in Občine Vrhnika. V marcu vam nudimo kar nekaj zanimivih delavnic oz. predavanj, sicer pa smo za obisk in izvedbo različnih aktivnosti dostopni vsak dan v delavniku, izjemoma tudi ob koncu tedna. Prav tako nudimo vsakodnevno učno pomoč, bralni kotiček je sedaj v naših prostorih, veseli pa smo tudi vsakršnega vašega dodatnega predloga oz. ideje. Vse naše storitve so BREZPLAČNE, vabljeni pa ste vsi - od najmlajših do najbolj zrelih. VGC Vrhnika PON-PET 8.00 6.00 v prostorih VGC na Cankarjevem trgu 4 (prvo nadstropje) Kontaktna oseba: koordinator aktivnosti Eva Ličof, e-naslov: eva.licof@zpmmoste.net in tel: 064 259 033. Državno prvenstvo v skokih z male prožnje ponjave Novo mesto, 3. februar - Na zasneženo zimsko soboto se je nekaj najpogumnejših tekmovalcev GD Vrhnika udeležilo državnega prvenstva v skokih z male prožne ponjave v Novem mestu. V kategoriji mlajših deklic je naše društvo zastopala Taja Gruškovnik, v ekipi mlajših dečkov so tekmovali Tristan Kofol, Luka Kozole, Matevž Malovrh in Jakob Zamejc, pri starejših deklicah je tekmovala Katja Fortuna, pri starejših dečkih pa Luc Erik Mikulan. Za Jakoba je bilo to prvo tekmovanje, Luka in Luc pa sta na tem tekmovanju prestopila v višjo kategorijo. Na tekmovanju je vsak tekmovalec skočil en obvezni predpisani skok glede na kategorijo, v kateri je tekmoval, ter tri poljubne skoke. Sodniki oce- nijo izvedbo vsakega skoka, pri poljubnih skokih se ta ocena pomnoži s koeficientom težavnosti skoka. Prav vsi tekmovalci so se zelo potrudili in odskočili svoje skoke, kot to najbolje znajo. Pokazali so težje skoke kot na prejšnjem tekmovanju in so odtekmo-vali skoraj brez padcev. Konkurenca je bila v njihovih kategorijah kar velika. Naši tekmovalci so zasedli naslednje rezultate: od 90 mlajših deklic je Taja zasedla 59. mesto; od 58 mlajših dečkov je Jakob zasedel 56. mesto, Luka 34., Matevž odlično 15., državni prvak je postal Tristan, ki se lahko pohvali tudi s tem, da je za obvezni skok prejel najvišjo oceno od vseh, od 44 starejših dečkov je Luc zasedel odlično 14. mesto, Katja je bila 59. od 90. starejših deklic. Ekipa mlajših dečkov se je povzpela na super 6. mesto. Čestitamo vsem tekmovalcem! Želimo si, da vas je tekmovanje motiviralo k učenju novih prvin, da vam je dalo ljubezen do tega športa, vam razvilo zdrav športni duh ter da bo navdihnilo vse telovadce, ki se tokrat niso udeležili tekmovanja, za nastop na naslednjem. Sabina/SM/ Gimnastično društvo Vrhnika Marec: Ponedeljek, 12. 3, 26. 3. od 9.00 do 12.00 - KLUB KVAKVAČ- KAŠ (VGC Skupna točka, Cankarjev trg 4) Ponedeljek, 5. 3.,19. 3 od 17.30 do 20.00 - KLUB KVAKVAČ- KAŠ (VGC Skupna točka, Cankarjev trg 4) Torek, 6. 3., 13. 3., 20. 3., 27. 3. ob 10.00 - čajanka za iskalce zaposlitve (VGC Skupna točka, Cankarjev trg 4) Torek, 6. 3, 13. 3. ob 17.00 - Spoprijemanje s STRESOM (ZD - Center za krepitev zdravja) (VGC Skupna točka, Cankarjev trg 4) obvezne prijave: eva.licof@zpmmoste.net Torek, 13. 3., 20. 3., 27. 3. od 9.00 do 10.00 - brezplačni tečaj šivanja (VGC Skupna točka, Cankarjev trg 4) (obvezne prijave) Sreda, 7. 3., 14. 3., 21. 3., 28. 3. ob 10.00 - brezplačna joga -Poskrbimo zase (VGC Skupna točka, Cankarjev trg 4) Sreda, 7. 3. ob 17.00 - Pogovorna skupina za zavedno starševstvo z Urško Jesenovec, mag. zakonskih in družinskih študijev (VGC Skupna točka, Cankarjev trg 4), obvezne prijave: eva.licof@zpmmoste. net Sreda, 14. 3., 21. 3., 28. 3. ob 18.00 - brezplačna multimedijska delavnica za mir. Klub Vrhniških študentov ZAKON Četrtek, 1. 3., 8. 3., 15. 3., 22. 3., 29. 3. ob 12.00 - brezplačna fitnes vadba za iskalce zaposlitve (Bj. Fit, Pod Hruševco 48c) Petek, 23. 3. ob 17.00 - ustvarjalna delavnica za materinski dan (VGC Skupna točka, Cankarjev trg 4) Program dodatnih aktivnosti lahko spremljate na Facebook strani: VGC Skupna točka Vrhnika Projekt sofinancirata Republika Slovenija - MDDSZEM in Evropska unija iz sredstev Evropskega socialnega sklada. PREJELI SMO Rdeča zvezda Spoštovani g. Janez Jelovšek, ob prebiranju vašega članka Moje razmišljanje se prebujam in se odzivam na vaš spis. Skozi celoten članek je zaznati vaš nestrpen odnos do vsega, kar se je zgodilo v naši nekdanji skupni in sedanji domovini. Mislim, da taki članki, polni posploševanja in neresnic, vedno bolj razdvajajo že tako razdvojen slovenski narod. Očitno želite vi in vam podobni na novo pisati zgodovino. RKC in njeni plačani zgodovinarji poizkušajo iz slovenske zavesti izbrisati zmago partizanov, njihov boj. NOB pa kriminalizirati in demonizirati, predvsem s številnimi izdajami knjig na temo zločinov parti- zanov in komunistov. Če so desničarji govorili, da smo bili od leta 1945 do 1991 podvrženi komunistični literaturi, pa smo zdaj podvrženi domobran-sko-klerofašistični literaturi. Ves svet ve, kdo je bil v drugi svetovni vojni zmagovalec in kdo poraženec. Po članku v New York Timesu smo Slovenci edini narod na svetu, ki tega ne vemo. Ali vam je tako težko priznati: »Bili smo na napačni strani in občudujemo nasprotnike, ki jim je uspelo nas premagati. Zmagala je pravica in občudujemo partizane, ki so si upali upreti podivjani sili, ko je zgledalo vse totalno brezupno.« Iz vaše vsebine je zaznati prav bolestno sovraštvo do rdeče zvezde. Verje- tno ste tudi vi eden tistih, ki ob pogledu nanjo vedno zamiži. Bodite previdni, da ne povzročite kakšne nesreče, saj je ob poti, kjer se vozite, še vedno nekaj reklamnih panojev in spomenikov s tem simbolom. Na prostoru nekdanje Jugoslavije rdeča zvezda ni postala komunistični simbol (to sta bila srp in kladivo), ampak simbol svobode, enotnosti, bratstva, upora proti zlu fašizma in nacizma, sovraštvu, proti ščuvanju ljudstva proti vsemu drugačnemu. Bila je identifikacijski simbol, ki ni določal svetovnega nazora ali etnične pripadnosti nosilca. Z ljudmi, ki nosijo majice z rdečo zvezdo, je zlahka opraviti. Se jih pač sleče in majice zažge, najbolje v javnosti v svarilo drugim. Kaj pa z blagovnimi znamkami in logotipi z rdečo zvezdo? Pojavlja se kot del industrijskih blagovnih znamk, logotipov gospodarskih družb in produktov, športnih klubov ter tekmovanj. Glede na to, da je bila rdeča zvezda v uporabi že precej pred komunizmom, bi bilo mogoče smiselno, če bi vi, spoštovani g. Jelovšek, vsaj preverili seznam tistih, ki imajo rdečo zvezdo za svoj logotip. Uporablja jo Heineken, Pellegri-no, Reverbnation, StarPlus, Converse in trgovska veriga Macy's. Zanima me, kaj bi se zgodilo, če bi ta podjetja imela sedež v Sloveniji. Bi jih spoštovani gospod Jelovšek želeli prepovedati? Da o tem, da bi spil pivo Heineken z rdečo zvezdo, niti ne pomislite, kajne? Zvezda je zvezda. Povsod se jih riše v različnih barvah in z različnim številom krakov. Samo na naših koncih se zafrustriranci obremenjujejo z enim znakcem. Rdeča peterokraka zvezda je krasila marsikatero novoletno jelko pri nas in v tujini - v okrasne in ne v politične namene. Eh, barva je barva, četudi bi bila roza, ena in druga je lepa. Če vas gospod Jelovšek toliko moti rdeča barva, pa si zamislite, da je zvezda bela. V središču ideje o rdeči zvezdi so svo- >> NflJ Občina Vrhnika 26. februar 2018W 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si >> bodna družba, svoboda misli, svoboda izražanja, svoboda tiska. Vaša pripomba, da rdečo zvezdo srečamo večkrat v objavah v Našem časopisu, je tudi znak vaše obremenjenosti s tem simbolom. Če ste domačin, verjetno veste, da je velik del prispevkov objavljenih na podlagi dogodkov, ki se zgodijo v občini, in ki jih po večini prispevajo občani. Zato je neumestno in politikantsko uredniku očitati pristranskost oziroma nagib k določeni opciji. Govorite o pietetnem pokopu žrtev in o spravi, ki pa ne more biti dosežena, če se ne bo padlim, talcem, žrtvam, poklonila katoliška cerkev, predvsem ljubljanska nadško-fija, in tudi še kdo, ki je med ljudi sejal seme zla, nestrpnosti, sovraštva. Milijoni žrtev nasilja, kapitala nimajo grobov, spomenikov. Zakaj jih postavljati tistim, ki so morili? Prav smilijo se mi tisti, ki vidijo povsod okrog sebe zvezde, Kučane in komuniste. Prav gotovo zelo trpijo, ker smo imeli rdečo zvezdo - simbol partizanov in NOB, zmage zaveznikov nad Hitlerjem in njegovimi plačanci (domobranci). Ker smo počastili partizane, ki so z rdečo zvezdo na glavi Sloveniji priborili Prekmurje, Primorsko in morje. Rdeča zvezda na slovenski nacionalni zastavi je bila takrat simbol boja za svobodo. Tista zvezda zdaj moti mnoge v naši državi in narodu. Pripisujejo ji vse mogoče zločine, nekatere tudi upravičeno. Zamolčijo pa, da je bila zvezda simbol upanja in vere, da bomo Slovenci v neenakem boju z okupatorji zmagali. A zgodovinskega dejstva, da je bila simbol svobode in boja zanjo, ne bodo mogli izbrisati. Tako kot ne bodo mogli izbrisati našega spomina nanjo v času junaštva slovenskih herojev v boju proti tujim zavojevalcem. Tega spomina si ne smemo in si ne bomo pustili vzeti. Mi, ki smo zdaj tukaj, zagotovo ne. Verjamem pa, da nas je takšnih v naši domovini veliko. Osebno menim, da je rdeča zvezda le izjemno priročen izgovor, da bi s proslav odstranili partizane oz. njihove predstavnike. Vemo, da je desna opcija izjemen zagovornik domobran-stva, njihovih zločinov, kola-boracije in izdaje, ter, seveda, sramotnega poraza, ki so ga doživeli skupaj s Hitlerjem in Tretjim rajhom. Smo v demokraciji, imamo svobodo govora in vsak lahko objavi, kar hoče, nič ni narobe s tem. Hočem samo povedati, da ni preveč Jugoslavije v Sloveniji, ni preveč rdečih zvezd ali partizanov, ulic itn. Povedati hočem, da je preveč domobrancev, preveč svastik, preveč križev, preveč poizkusov rehabilitacije ljudi, ki so sodelovali z največjim zlom 20. stoletja - Hitlerjem, nacizmom in fašistom. Najbolj občutljivim bralcem se za morebitne neželene stranske učinke, kakršni so stres, povišan krvni tlak, zariplost in znojenje, iskreno opravičujem. Na koncu pa vam, spoštovani gospod Jelovšek, sporočam, da o tej temi z vami in vam podobnim ne mislim več polemizirati. Lahko pa spijeva kakšno pivo z logotipom, ki vas tako moti. Rad imam rdečo zvezdo, pijem Heineken. Lado Horvat Obeležitev kulturnega praznika na Slomškovi Kultura je pojem, ki v sebi nosi veliko sporočil. Nekomu kultura pomeni lepo vedenje, spet drugemu tradicijo, ohranjanje jezika, literaturo in še kaj. V vsakem primeru pa je kultura nekaj lepega, nekaj, na kar moramo biti ponosni in to tudi ohranjati. S kulturo povezujemo tudi naš kulturni praznik - Prešernov dan, ki ga praznujemo 8. februarja. Vemo, da je nas, Slovence, Trubar ustvaril, Prešeren poveličal, Cankar pa zadolžil, da praznujemo slovensko kulturo in tako smo edini v Evropi, ki imamo kulturni državni praznik. Na OŠ Antona Martina Slomška smo se ob obeležitvi letošnjega kulturnega praznika spominjali dveh velikih slo- venskih literatov - Franceta Prešerna in Ivana Cankarja. In kaj je skupno obema možema? Nedvomno sta bila oba vrhunska umetnika, ki sta povzdignila slovenski jezik na novo, višjo raven in sta bila po načinu dojemanja življenja pred svojim časom. Oba sta nam pustila neprecenljivo dediščino, ki v očeh vsakega Slovenca predstavlja narodno identiteto. In oba je ljubezen do domovine in maternega jezika navdihovala k ustvarjanju. Učenci naše šole smo skupaj z mentorji pripravili kulturni program in ga v torek, 5. 2. 2018, tudi predstavili našim obiskovalcem v nabito polni šolski avli. Na naši šoli imamo kar štiri pevske zbore, ki nas s svojim petjem redno razveseljujejo. Tako je bilo tudi na tokratni kulturni prireditvi. Najprej so se nam predstavili pevski zbori iz prve in druge triade, ki so lepo ubrano zapeli nekaj pesmi. Na naši šoli uspešno poteka tudi medgeneracijsko sodelovanje. Na tokratni kulturni prireditvi so se v duhu tega sodelovanja s plesom in petjem predstavili učenci folklorne skupine, ki jih je na harmoniki spremljal upokojenec, gospod Tone Stanovnik. Sledila je zanimiva dekla-macija Prešernove pesmi Od železne ceste, ki so jo kot šaljiv dvogovor med dekletom in fantom ob novici, da prihaja v naše kraje železnica, predstavili učenci višjih razredov. V komorni zasedbi so čudovito zaigrali tudi naši mladi glasbeniki. Na koncu so se s svojim petjem predstavili še najbolj izkušeni pevci pevskega zbora iz tretje triade. Ker pa je letošnje leto posvečeno spominu Ivana Cankarja, sta ubrani voditeljici, prav tako učenki naše šole, kulturno prireditev zaključili prav z njegovimi besedami: »Slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja.« Vesna Jurač Vedeti, zavedati se, znati Zimski dan s starši v enoti Rosika Starši, vzgojitelji dobro vemo, da je otrok v sodobnem svetu, polnem pisanih in nepisanih pravil, brez naše pomoči nebogljen. Otrok doživlja zgodnje otroštvo predvsem kot svet igre, hkrati pa je to obdobje izjemnega dojemanja ter sposobnosti učenja. Izkušnje, znanje in navade, ki si jih pridobi in oblikuje v zgodnjih letih, ga bodo v veliki meri spremljale vse življenje in mu življenje tudi oblikovale. Dojemanje prometa in s tem povezano odgovorno ravnanje je pogojeno s pridobljenim znanjem, pri otrocih pa predvsem z znanjem staršev, vzgojiteljev, učiteljev ter njihovo sposobnostjo prenašanja prometnega znanja na otroke. Otrok vidi promet s svojimi očmi, nekoliko drugače kot odrasli, in je predvsem v prvih letih svojega življenja zaradi svojih omejenih psihofizičnih zmogljivosti prepuščen na milost in nemilost drugim udeležencem v prometu. Njegova varnost je odvisna od osebe, ki je v danem trenutku ob njem. Cilj prometne vzgoje je usposabljanje otrok za varnejše sodelovanje v prometu, bodisi kot pešcev, kolesarjev ali potnikov in razvijanje uspešnih strategij in odnosov, ko bodo samostojno vključeni v promet. Zato je še kako pomembno, da s prometno vzgojo začnemo že v vrtcih. Prometna vzgoja ima tudi svojo posebnost, saj ni dovolj, da otrokom samo prenašamo znanje in informacije, kaj je prav in kaj narobe. Širokemu znanju mora slediti tudi razvijanje varnega vedenja. Zato mora prometna vzgoja vključevati segmente praktične vaje, ki spodbu- jajo otroka k razvijanju varnega vedenja. Ker se zavedamo tega pomena, je naš vrtec v okviru natečaja Varno v vrtec pripravil različne dejavnosti, ki so bile povezane z vsakdanjim življenjem otrok. Neposredno smo sodelovali v prometu (sprehodi, izleti ...), pri čemer smo posebno pozornost namenili varnim potem in nevarnim točkam v okolici vrtca. Izvajali smo gibalne igre na temo prometa in se igrali igro vlog na prometnem poligonu. Promet smo spoznavali tudi skozi zgodbe in pesmi, usvajali smo novo besedišče in informacije iskali v različni literaturi. Prometne predpise, znake in simbole smo utrjevali tudi skozi umetnost. Dejavnosti smo povezali s projektom Pasavček (spremljali smo, kako se otroci pripeljejo v vrtec, vodili smo evidenco o privezanosti). Pozorni smo bili na uporabo vseh čutil in da so dejavnosti potekale predvsem prek igre. V Vrtcu Vrhnika, enoti Želvica, smo se za namen natečaja povezali oddelek Medvedki in Dežniki, stari 5-6 let. Odločili smo se, da bomo izdelali načrt prometnega režima okoli našega vrtca. Okoli makete vrtca, ki smo jo predhodno izdelali, so otroci s pomočjo vzgojiteljic nalepili cesto iz lepilnega traku. Otroci so narisali in pobarvali parkirišča, pločnike, stavbe, kolesarske steze, zelenice . Maketo smo opremili s prometnimi znaki, ki so jih otroci prav tako izdelali sami. Maketo smo uporabili za igro in utrjevanje novega prometnega znanja. Zapisala Ljubica Breitenberger Februar je bil s snegom zelo radodaren, kar smo v enoti Rosika izkoristili za zimsko druženje s starši. V torek, 12. 2. 2018, smo strokovne delavke pripravile pravo snežno zabavo. Najprej smo se ogreli z gibanjem v bansih ter zaplesali ob glasbi. Ogrevanju je sledilo lopatanje, sankanje, dričanje, kotaljenje ter kepa- nje na bližnjem travniku. Ob tem smo prebudili otroka v sebi in se prav vsi razživeli in uživali v zimskih radostih. Nekateri starši so skupaj s svojimi otroki izdelali snežne skulptu-re, prevladovali so snežaki. S pomočjo različnih rekvizitov so si lahko ustvarili fotosne-žni spomin. Ob koncu našega zimskega srečanja smo zapeli pesem Snežinke (Anja Štefan), vsak udeleženec pa je prejel tudi »medaljo« za sodelovanje. In kako smo se imeli? »Sne-gastično!!!« Strokovne delavke enote Rosika N OS Občina Vrhnika 26. februar 2018W 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si UPOKOJENSKI KOTIČEK Dragi naši in vsi, ki prebirate prispevke v tem kotičku Letošnja prava zima se je komaj začela, pa je že imamo dovolj, toda tudi maškaram je še ni uspelo pregnati. Letošnji ta debeli četrtek smo prav lepo potrdili, saj je bil obisk zelo velik. Toliko maškar kot letos že dolgo ni bilo. Čestitke vsem, ki ste v maskah polepšali predpustno srečanje in prispevali k prijetnemu vzdušju. Odprtje razstave kiparja samouka Janeza Pe-reniča je bila v počastitev kulturnega praznika. Kar nekaj naših članic in članov je vključenih v brezplačni računalniški tečaj, ki ga izvaja OŠ A. M. Slomška v okviru projekta o medgenera-cijskem sodelovanju. Ker je letos Cankarjevo leto, bo več kulturnih prireditev v občinskem merilu, pa tudi v društvu. Večina dejavnosti je zapisanih v koledarčku, ki ga prejmete z vplačano članarino, ki jo lahko poravnate vsako sredo in petek od 9.00 do 12.00 in ob sredah popoldne od 16.00 do 18.00 do konca marca. Obenem vas prijazno vabimo na zbor članov društva, kjer boste zvedeli o vsem, kaj smo počeli lani in nam morda namenili kakšen aplavz za opravljeno delo. Občni zbor bo v petek, 16. marca, ob 16.00 v prostorih OŠ Ivana Cankarja na Vrhniki. Nove upokojence pa še posebej vabimo v naše prostore, da se pozanimajo o dejavnostih in se nam pridružijo. Za Upravni odbor Elica Brelih Klekljarice DU Vrhnika o klekljanju Izdelovanje dragocenih vezenin in čipk je bila od nekdaj domena žensk, združenih v cehih, nun v samostanih ali pa so jih izdelovale celo plemkinje. Bile so statusni simbol, saj so bile dosegljive le cerkvenim in posvetnim vladarjem. Z vzponom meščanstva so se razširile tudi med posvetnim prebivalstvom: krasile so obleke, prte, zavese, posteljnino. Ženske iz nižjih slojev so tako dobile priložnost, da so z zaslužkom, včasih edinim, preživljale svoje družine. Pogosto so se jim pridružili tudi moški. Pri nas je izdelovanje čipk prvi omenjal že Janez Vajkard Valvasor. Marija Terezija je ustanovila prvo čipkarsko šolo v Ljubljani leta 1763, v Idriji pa leta 1876. Klekljarice so se izobraževale tudi na Dunaju. Industrijsko izdelovanje čipk in obe vojni so klekljarstvo zelo zavrli. Kljub temu so čipke izdelovali v podjetju Čipka v Idriji, šole pa so do danes ostale v Idriji, Železnikih in Žireh, nekaj let po vojni pa še v šoli za umetno obrt v Ljubljani. Tudi Vrhnika sodi na zemljevid priznanega čipkarskega območja, za kar ima veliko zaslug naša ljudska umetnica Julka Fortuna, ki je na Vrhniki in okolici skrbela in navduševala mlade in starejše za to prefinjeno obrt. Njena ljubezen do poezije se je prepletala s čipko in z ljubeznijo do vsega ljudskega izročila. Tudi zaradi njene vztrajnosti se je ponovno obudilo že nekoliko pozabljeno znanje. Ponovno so se začeli tečaji klekljanja. Na podbudo Elice Brelih je tudi Društvo upokojencev Vrhnika organiziralo tečaj klekljanja, ki ga vodi Ivica Česnik. Za delo potrebujemo blazino, ki je napolnjena z žaganjem, položena pa je v pleteno košaro ali leseno korito. Na klekljih je navit sukanec, ki je lanen ali bombažen, volnen, ali kovinski, potre- smo jih razstavile v Domu upokojencev. Leta 2016, ko je v Sloveniji potekal svetovni čipkarski kongres, smo razstavljale v gradu Bistra. Na Prešernovem trgu v Ljubljani pa smo klekljale s kle-kljaricami iz vse Slovenije in gostjami kongresa z vsega sveta. Letos smo v knjižnici razstavljale ovitke za knjige in knjižne kazalke, s klekljanimi snežinkami smo okrasile novoletno jelko. Klekljanje pa ni samo avtomatično premetavanje klekljev. Vzorci so raznoliki in zapleteni, tako da kar naprej potrebujemo Ivičino pomoč. Nekatere tečajnice so že malo znale, druge nič, tudi pridružile so se nam nekatere prej, nekatere pa pozneje, vendar je za vse to čudovita izkušnja, ker se družimo, saj si izmenjujemo vzorce in ideje. Včasih se svojim nerodnim poskusom na-smejemo, po drugi strani pa nas uspešno narejeni izdelki navdajo s ponosom in zadovoljstvom Takole menijo klekljarice: »Želja, da bi se naučila klekljati, se mi je uresničila šele v pokoju. Na vprašanje, ali se v mojih letih še lahko naučim klekljati, se je Ivica zasme-jala in rekla, da se z voljo in potrpežljivostjo vse zmore. Vesela sem bila, ko mi je uspelo sklekljati prvo čipko. Osvajam različne tehnike in zares uživam.« Anica » Klekljanje mi je v užitek in sprostitev v dobri družbi. Ko začnem, me enakomeren zven kle-kljev in vzorec pritegneta, bi kar delala.« Majda »Kleklji se vrtijo, spomini se budijo, spočije se telo, to je zares lepo.« Erika »Zanimivo in sproščujoče je klekljanje v skupini. Malo klekljaš, malo se pogovarjaš, izveš veliko novega, dobiš brezplačen recept, slišiš dobro šalo ...« Ivica »Prvič sem klekljala pri 61 letih. Nisem si predstavljala, da me bo delo tako pomirjalo. Pri kle-kljanju mi je vedno toplo in lepo.« Jelka » Čipka je kot skrivnostna mandala, ki zdravi in pomirja dušo.« Joži »Da sem si zapolnila prosti čas, sem vzela v roke kleklje in sledila vzorcu na papircu. Delo mi je v veliko veselje in sprostitev.« Anka »Trk, trk pesem klekljev me pomirja, sprošča, bistri um in osrečuje, saj mi pod prsti nastaja prelepa čipka.« Metka »Kaj naj danes počnem? Vzemi punkelj v roke in sklekljaj darilce.« Marica »Zven klekljev me tako pomiri in pritegne, da ne slišim in ne opazim ničesar okoli sebe.« Marija »V rani mladosti sem občudovala teto pri kle-kljanju. Sedaj, v tretjem življenj skem obdobju, pa sem dobila priložnost, da sem sama vzela kleklje, ki jih kar ne morem odložiti.« Marjeta Hvaležne smo vsem pri DU, ki nam omogočajo, da ustvarjalno preživljamo tretje življenjsko obdobje, odkrivamo svoje sposobnosti, vztrajnost in razum. Starost ni za mevže. Imamo še veliko načrtov! Jožica Rode bujemo še bucike, kvačko, škarje. Vzorec pripnemo na blazino in s klekljanjem sledimo predlogi. Risanje vzorcev zahteva umetniško domišljijo in znanje klekljanja, da je risba primerna za uporabo. Vzorce so risali celo priznani slikarji in arhitekti. Dandanes so iskani vzorci za izdelovanje nakita, slik, okraskov idr. Ker so potrebščine za klekljanje preproste, se zdi, da je tako tudi delo. Za začetek moramo imeti dva para (t.j. štiri kleklje), da naredimo kitico. Nato pa se začne: levo prekrižaj čez desno, posukaj, potegni, predeni, pokvačkaj . in nastane gordijski vozel, ki ga lahko reši Aleksander Veliki ali Ivica. Kljub temu smo vztrajale in počasi so nastajali izdelki, s katerimi smo bile zadovoljne, zato Barjani na Magdalenski gori in Pugledu V malce turobnem jutru smo se z avtobusom odpravili proti Dolenjski do izvoza Grosuplje, kjer smo v vasi Paradišče začeli s pohodom proti Magdalenski gori. Pot se je vila rahlo navkreber, prav kmalu smo prišli do prvih podrtih dreves po zadnjem letošnjem vetrolomu. Proti vrhu smo videli več informativnih tabel, ki so nam seznanjale z zgodovino kraja, saj je Magdalenska gora eno pomembnih arheoloških najdišč železne dobe v Sloveniji. Pod cerkvijo sv. Magdalene, ki stoji na vrhu gore, so v 19. stoletju pri arheo- loških izkopavanjih odkrili mnogo materialnih ostankov iz železne dobe - orodje, orožje, nakit, posode, med njimi tudi dragocene situle. Ko so naši fotografi naredili nekaj skupnih posnetkov, smo se odpravili naprej na Pugled. Med potjo smo si ogledovali prvo pomladansko cvetje: zvončke, trobentice in jarice ob hiši. Pokazalo se je tudi sonce in nastal je en lep sončen dan. Na samem vrhu Pugleda stoji spomenik padlim borcem NOB. Malce medlo smo videli Triglav in okoliške gore, pod nami pa Ljubljano. Zapeli smo partizansko pesem Tam na Pugled gori ter se počasi odpravili v dolino do avtobusa, ki nas je zapeljali v Grosuplje na dobro malico. Zapisala: Cvetka Berginc, foto: Sonja Zalar Bizjak Viktor Kirn, Ribiška pot, Vrhnika (1921) Jože Končnik, Cesta gradenj, Vrhnika (1924) Frančiška Kovačič, Ob Beli, Vrhnika (1925) Marija Krašovec, Robova c., Vrhnika (1927) Cirila Dobrovoljc, Dobovičnikova ul., Vrhnika (1927) Franc Lampe, Strmica, Vrhnika (1927) Zvonko Čukljek, Sivkina ul., Vrhnika (1928) Vera Serini, Cesta na polju, Vrhnika (1928) Marko Bizjak, Verd, Vrhnika (1928) Julka Petrovčič, Ob Potoku, Vrhnika (1928) Julijana Pirc, Mizni Dol, Vrhnika (1933) Zalka Mihevc, Na Klisu, Vrhnika (1933) Gabrijela Urh, Sivkina ul., Vrhnika (1938) Stanka Grbac, Drenov Grič, Vrhnika (1938) Jerca Šalamun, Gradišče, Vrhnika (1938) Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visoki jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so februarja praznovali rojstni dan. FILMSKO DOPOLDNE V KINU VRHNIKA V mesecu marcu izjemoma zadnji petek ob 10.00 \ ai Kur.z 111 J30r G J. vb 14M ' tona Vstopnim 4,00 EUR BREZ LJUBEZNI Zer^ain Boris prestajata ticikt) ločitev, polno2arYierh fruslr nCij. obtotb ¡n oii-tkov. 0*w tla nail* now Hutjmjik^ partnerja in komij iihAtird svojca dvanajstletnega sina Aljoje. A ko je deček priča ie enemu od neskončnih burnih prepirov med staršema na lepem izgine, flusltl cineast Andrej Zvjagincev (LeviatanJ svojo nepopustljivo kritiko razčtovečenja in moralnega razkroja ruske družbe lok na l alegorično prenese v polje intimnih vezi in druiin*ke drame, Nagradil Erije v Cannon m nominacija za zlati globin za najboljši tujepzičnl Film. Za RE F E DO AC JF I Z DOMAČIH VIROV 2.550,00 74 1 ANSFFRN 2.025.060,94 740 RANSFERN AVNOFINAN PRIH. IZ DRUGIH ČNIH INSTITUCIJ 1.767.060,94 741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE 258.000,00 II SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 21.969.022,40 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 4.539.686,61 400 PIAČE IN DRUGI I7DATKI7APOSIENIM 1.131.574,35 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 175.483,45 402 ZDATKI ZA BI AGO IN STORITVE 2.989.233,81 403 AČIIA DOMAČIH OBRESTI 30.000,00 409 ZERVE 213.395,00 41 IKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 6.019 574,83 410 SURVFNfHF 37.500,00 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 3.398.494,05 412 T RA N 1 NSFFRINFPROFITNIM ORGANIZACIJAM STANOVAM 613.071,00 413 ¡1 G TFKO DOMAČI RANSFERI .970.509,78 42 NV S TICIJS ODHODK (420) .263.760,96 420 IAKII P IN G IADNIA OS NOVNIH SREDSTEV .263.760,96 43 NVES TICIJS (I TRANSFE !I (431+432) 146.000,00 431 NVES IZIČN POR TICIJS IM OS \RNIK (I TRANSFE ERAM, KI N RI PRAVNIM IN SO PRORAČUNSKI 20.000,00 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 126.000,00 III PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) (I-II) -5.814.327,46 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov Rebalans proračuna leta 2018 IV PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0,00 V DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 0,00 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB 0,00 VI PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV-V) 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov Rebalans proračuna leta 2018 VII ZADOLŽEVANJE (50) 3.000.000,00 50 ZADOLŽEVANJE 3.000.000,00 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 3.000.000,00 VIII ODPLAČILA DOLGA (55) 501.000,00 55 ODPLAČILA DOLGA 501.000,00 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 501.000,00 IX SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I+IV+VII-II-V-VIII) -3.315.324,46 X NETO ZADOLŽEVANJE (VII-VIII) 2.499.000,00 XI NETO FINANCIRANJE (VI+X-IX) 5.814.327,46 XII STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12. PRETEKLEGA LETA 3.315.327,46 2. Končna določba 2. člen Rebalans proračuna Občine Vrhnika za leto 2018 začne veljati naslednji dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis in se uporablja za leto 2018. Posebni del rebalansa proračuna in načrt razvojnih programov se objavita na spletnih straneh Občine Vrhnika, www. vrhnika.si. Datum: 15. 2. 2018 Številka: 410-60/2017 (4-01) ŽUPAN Stojan Jakin, l.r. N OS Občina Borovnica 26. februar 2018W 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vabilo na slovesnost ob dnevu spomina na žrtve preserskega procesa V soboto, 10. marca, bomo s spominsko slovesnostjo v Gamozni jami v Ljubljani počastili spomin na žrtve preserskega procesa. Na slovesnosti bodo nastopili učenci OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica. Za vse nastopajoče in tiste, ki se je želite udeležiti, bo tudi letos organiziran avtobusni prevoz. Avtobus bo odpeljal ob 9. uri izpred avtobusne postaje Borovnica. S to slovesnostjo vsako leto obeležimo spomin na enega izmed najbolj tragičnih dni v novejši zgodovini naše kotline. Na ta dan leta 1942 je pod streli eksekucijskega voda italijanske okupacijske vojske padlo 16 nedolžnih fantov in mož iz Borovnice in okoliških krajev. Brez možnosti resne obrambe so bili v sodni farsi, ki jo je uprizorila okupacijska oblast, spoznani za krive za napad partizanov na železniški most čez Ljubljanico pri Preserju, ki je takrat spadalo v našo občino. Po napadu so okupatorji v Borovnici in okolici zajeli 69 domačinov, med katerimi jih je bilo 28 obsojenih na smrt, 12 na dosmrtno ječo, štirje na 30, pet na 8 ter eden na 5 let zapora, 19 pa je bilo oproščenih. Prizadevanja za pomilostitev so bila le delno uspešna in med na smrt obsojenimi je bila dvanajstim obsodba spremenjena v dosmrtno ječo. Slovesnost je vsakokrat tudi priložnost za preseganje ideološko vsiljenih interpretacij dogodka in obtožb ter za odpuščanje in spravo med tistimi, ki so jih proces in njegove posledice najbolj prizadele, in seveda njihovimi potomci. Zato gre pri vsem skupaj za precej več kot le spomin na tragični dogodek. Gre za psihološko preseganje stanja bratomorne vojne in obtožujočih ideoloških delitev, ki še vedno generirajo socialno konstrukcijo drugega kot sovražnika. Župan Bojan Čebela, fotografija: Jože Pristavec Rešitev starih težav daje polet novim projektom Na območju Brega pri Borovnici, tik nad staro železniško progo, se je leta 1985 za potrebe takratne oskrbe začela gradnja 600 m3 velikega dvoceličnega vodohrana. Občina Borovnica je ob koncu leta 2017 dokončno uredila lastništvo tako 969 m2 velikega zemljišča, na katerem stoji vo-dohran, kot tudi 1747 m2 ceste, ki poteka ob vodohranu. Po 32 letih je tako končno urejeno zemljiškoknjižno stanje. S tem se je končala agonija negotovosti in različnih interpretacij zatečenega stanja. Rešitev stanja je tudi pogoj za začetek gradnje vodovodnega sistema za objekte na območju stare proge na Bregu. Sprojektiran je nov vodovod, in sicer v dveh odsekih V1 in V2. Gradnja naj bi se začela sredi leta 2018. Vodovodni odsek V1, iz katerega se bodo oskrbovali s čisto pitno vodo bližnji stanovanjski objekti ob stari progi na Bregu pri Borovnici, bo dolg 557 m. Funkcija novega cevovoda bo tudi zagotavljanje požarne varnosti, zato bodo na omenjenem vodovodnem odseku (V1) trije novi nadzemni hidranti DN 80. Na najvišji točki cevovoda bo tudi avtomatski zračnik za odzračevanje. Vodovodni odsek V2 bo dolg 105 m in bo potekal po tehnično zahtevnem, strmem pobočju. Vodohran bo na višini 294 m povezan z vodovodnim sistemom ob asfaltni lokalni cesti. Z izgradnjo vodovodnega odseka V2 se bodo izboljšale hidravlične razmere celotnega vodovodnega sistema v občini Borovnica. Naložba je v celoti predvidena v proračunu 2018. V letu 2019 ji bo, skladno s potrjenim dokumentom identifikacije investicijskega projekta, ki je bil obravnavan tudi na seji občinskega sveta, sledila še ureditev ceste po stari progi. Zahvaljujemo se vsem lastnikom ob trasi za soglasja in služnost, da smo lahko pridobili gradbeno dovoljenje. Andrej Klemenc Obvestilo Obvestilo o objavi razpisa za sofinanciranje programov v letu 2018 Župan Občine Borovnica je objavil naslednje javne razpise: • za zbiranje prijav za sofinanciranje programov na področju kulture v občini Borovnica v letu 2018, vloge morajo prispeti na Občino Borovnica do 12. 3. 2018 do 12. ure, • za zbiranje vlog za dodelitev enkratne denarne pomoči v letu 2018 , vloge morajo prispeti na Občino Borovnica do 12. 3. 2018 do 12. ure Razpisa sta objavljena na spletni www.borovnica.si/razpisi, in na oglasni deski v prostorih Občine Borovnica. Razpisna dokumentacija je dostopna na istem spletnem naslovu, lahko jo dobite tudi na sedežu Občine Borovnica v času uradnih ur. Direktor mag. Jernej Nučič Letos tudi v znamenju akcije podarjanja sadik novorojenim občanom Zasaditev divjih češenj na poti na Planino V soboto, 17. marca, vas vabimo, da se ob 10.00 pri Čuvajnici 666, pridružite nadaljevanju lani začete akcije zasajevanja divjih češenj ob neoznačeni planinski poti na Planino nad Borovnico. Žled je leta 2014 močno prizadel tudi med domačimi pohodniki in rekreativci priljubljeno Planino. Še zlasti so bile prizadete divje češnje, ki so v času cvetenja krasile njeno jugozahodno pobočje, obenem pa so kot medovita drevesa nudile tudi odlično pašo čebelam. Na pobudo župana Bojana Čebele in s podporo Sadjarskega društva Borovnica je bila lani izvedena prva akcija, ko so prostovoljci zasadila 50 mladik divjih češenj. Nekaj sadik je bilo uničenih med gozdarskimi deli, nekaj jih je kljub zaščiti uničila divjad, svoje so prispevali tudi vandali, vendar se je kljub vsemu večina sadik prijela in mlada drevesca so se ukoreninila ter začela rasti. Letos je akcija še pomembnejša. Pobuda Slovenije za obeleženje svetovnega dneva čebel v OZN je bila uspešna in tako bomo letos 20. maja prvič obeležili ta dan. Čebelarska zveza Slovenije se je ob tej priložnosti na vse občine obrnila s predlogom, da naj vsakemu novorojencu podarijo sadiko medovitega drevesa. Občina Borovnica pobudo podpira, vendar se zaveda, da ni dovolj sadike samo podariti, temveč jo je veliko bolj zahtevno pravilno posaditi na ustrezno mesto in ji omo- gočiti rast in razvoj. Zato ste k letošnji akciji sajenja dreves ob poti na Planino še zlasti vabljeni vsi tisti občani, ki ste oz. boste letos (ponovno) postali starši. Izkušeni sadjarji vam bodo pomagali posaditi divjo češnjo, ki bo v lasti vašega novorojenca. Za zasaditev divjih češenj ob celotni poti nam je uspelo pridobiti soglasja lastnikov zemljišč, za kar se jim zahvaljujemo tudi na tem mestu. Seveda pri vsem skupaj ne gre toliko za lastništvo dreves kot za čudovito priložnost, da boste s svojim naraščajem lahko hodili obiskovat »njegovo« oz. »njeno« drevo. In se ob tem naučili prisluhniti gozdu, tudi brenčanju čebel v njem. Ter pripovedovati, poslušati in deliti zgodbe o gozdu in čebelah. Ob tem pa tudi zreti v čudeže stvarstva v Borovniški kotlini, ki nas v različnih delih dneva, letnih časih in vremenu nagovarjajo na tako številne in raznovrstne načine. Če bo vse po sreči pa bomo prihodnje leto poleg sajenja divjih češenj ob poti postavljali tudi »bralne klopce«. Si lahko predstavljate boljše mesto za prebiranje npr. uspešnice Petra Wohlebna Skrivnostno življenje dreves? Andrej Klemenc N aŠ Občina Borovnica 26. februar 2018W 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Dogovor o zmanjšanju izpostavljenosti hrupu stoječih vlakov 7. februarja zjutraj so se na železniški postaji Borovnica sestali predstavniki Občine Borovnica z županom Bojanom Čebelo, predstavniki Slovenskih železnic, med katerimi sta bila tudi direktor SŽ Vleka in tehnika Dušan Žičkar in direktor SŽ Infrastruktur Matjaž Kranjc, ter pobudnik civilne iniciative proti hrupu železniškega prometa Milan Nolimal. Župan Bojan Čebela je pozdravil navzoče in poudaril, da hrup železniškega prometa v občini predstavlja težavo, ki se je je treba resno lotiti, ne da bi pričakovali, da bodo vsi problemi takoj rešeni, predvsem seveda ne tisti, ki jih lahko rešijo le obnova in rekonstrukcija železniške proge ter posodobitev voznega parka SŽ. Navzoči so si potem s perona za potniški promet "ogledali" problem hrupa stoječega železniškega prometa. G. Nolimal je izpostavil, da bi se lahko večji del tega problem rešilo enostavno z ustavljanjem kompozicije tovornih vlakov dobrih 100 metrov pred izvoznim signalom na koncu postaje. Še bolje pa bi bilo, če bi lokomotive dalj časa čakajočih kompozicij v času čakanja izklopile agregate. Direktor SŽ ViT Dušan Žič-kar je razložil, da so v voznem parku SŽ še vedno tudi lokomotive, ki morajo ob izklopu hladiti nekatere vitalne dele, kar je glavni vir hrupa. Kompozicije, ki nenačrtovano stojijo, morajo biti tudi v stalni pripravljenosti na takojšnji odhod. Ne nazadnje pa večji del lokomotiv nima avtonomnega gretja in hlajenja kabin za strojevodje, tako da je obratovanje agregatov ob nizkih ali visokih temperaturah potrebno tudi iz tega razloga. Izklop agregata je torej mogoč le v primerih, ko gre za vnaprej znan daljši postanek vlaka, hkrati pa to dopuščajo tudi vremenske razmere. Predstavniki občine in civilne iniciative so z zadovoljstvom sprejeli predlagane rešitve in se obvezali, da bodo spremljali njihovo izvajanje in učinke ter o vsem skupaj obveščati pristojne SŽ. V zvezi s problematiko vožnje vlakovnih kompozicij, ki jih vlečejo hrupne starejše dizelske lokomotive, pa so predstavniki SŽ pojasnili, da gre za t. i. nabiralni vlak, ki v nočnem času pobira izpraznjene oz. na novo naložene tovorne vagone na železniških postajah. Ker ti vagoni stojijo tudi na tirih, nad katerimi ni električne napeljave za vleko, je uporaba dizelskih lokomotiv nujna. Nočni čas pa je z vidika logistike prevozov najbolj optimalen. SŽ sicer načrtujejo tudi nabavo novih dizelskih lokomotiv, pri katerih je raven emisij hrupa podobna kot pri lokomotivah z električnimi agregati, vendar bo mini- lo vsaj še pet let, preden bodo te lokomotive tudi dejansko prišle na slovenske tire. Predstavniki SŽ so predstavnike občine Borovnica seznanili možnostjo pridobivanja nepovratnih sredstev ministrstva za in- frastrukturo za vgradnjo protihrupnega stavbnega pohištva ob železniških progah. Več o tem v naslednjem Našem časopisu. Andrej Klemene Po izmenjavi mnenj in predlogov so predstavniki SŽ predlagali naslednjo rešitev: SŽ bodo v prihodnje zagotovile, da bo čim večji delež tovornih vlakov, ki čakajo na železniški postaji Borovnica, čakal na progi proti Verdu, kar pomeni, da bodo vključeni agregati s hrupom manj obremenjevali prebivalce. Vlaki, ki bodo čakali na tirih proti Ljubljani, pa se bodo ustavili takoj, ko bo kompozicija v celoti prešla kretnico, za kar bo vzpostavljena ustrezna komunikacija med strojevodjem in osebjem daljinskega upravljanja železniške postaje. S tem bo večina lokomotiv vlakovnih kompozicij, ki bodo čakale na progi proti Ljubljani, zunaj območja, na katerem hrup najbolj vpliva na življenje prebivalcev. Rešitve se bodo začele izvajati s 15. februarjem 2018. (AK) Končan proces priprave celostne prometne strategije S predstavitvijo procesa in izdelanega dokumenta ter žrebanjem in podelitvijo nagrad sodelujočim občanom se je 6. februarja v eni od učilnic OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica končal skoraj pred letom dni začeti proces priprave celostne prometne strategije (CPS) Občine Borovnica. Predlog CPS Občine Borovnica je 6. februarja 2018 obravnaval in potrdil odbor za pripravo CPS Borovnica. Na seji 22. februarja ga bo obravnaval in predvidoma potrdil občinski svet Občine Borovnica. Če bo tako in če se bo pravočasno zaključil več kot leto dni potekajoči proces prenosa zemljišč, bo Občina Borovnica pristopila k vlogi za sofinanciranje izgradnje parkirišča P + R pri železniški postaji Borovnica z 99 parkirnimi mesti za osebne Vpis v vrtec Starše obveščamo, da sprejemamo vloge za vpis v vrtec za šolsko leto 2018/19. Vloge dobite v vrtcu ali na spletni strani www.osborovnica.si, oddate pa jih lahko po pošti na zgornji naslov ali osebno v tajništvu šole. Če bo vlog več kot razpoložljivih mest, bo komisija za sprejem novincev v skladu s pravilnikom o sprejemu otrok v vrtec obravnavala vloge, ki bodo prispele do vključno 31. 3. 2018, in hkrati za otroke, ki bodo s 1. 9. 2018 izpolnjevali pogoje za vpis (starost najmanj 11 mesecev in zaključen starševski dopust za vpisanega otroka). Staršem, ki so že oddali vlogo, otrok pa še ni bil sprejet v vrtec, ni treba ponovno izpolnjevati vlog. Obvestite nas le o morebitnih spremembah. avtomobile in kolesarnico za 40 koles. V primeru da projekt na svoji seji 14. februarja odobri svet Ljubljanske urbane regije, bo občina v okviru dogovora za razvoj regij 2014-2020 s projektom izgradnje povezave za kolesarje in pešce med središčem Borovnice in Pakom kandidirala tudi za sredstva evropskega sklada za regionalni razvoj, kandidirati pa namerava tudi na aktualni razpis ministrstva za infrastrukturo, ki omogoča urejanje površin za kolesarje in pešce, postajališč JPP in izgradnjo kolesarnic. Ključne ugotovitve in scenariji razvoja prometa in mobilnosti v Občini Borovnica Ključne ugotovitve glede stanja prometa v občini so, da cest v občini ne primanjkuje in ni zastojev ter večjih težav s parkiranjem vozil, da pa so tako regionalna kot občinske ceste preozke, slabo vzdrževane ter na številnih mestih neustrezno speljane in nepregledne, zato so potrebne temeljite in celovite obnove. Zaradi dokaj številnih ter relativno hitrih in udobnih vlakov se za javni potniški promet proti Ljubljani odloča zelo veliko zaposlenih v glavnem mestu in šolarjev, storitve SŽ pa občani ocenjujejo kot solidne, vendar potrebne izboljšanja. Občani so obenem zelo nezadovoljni z zelo omejenimi možnostmi javnega prevoza proti Vrhniki. Prav tako kot neustrezno ocenjujejo tudi prometno kulturo, poleg varnosti kolesarjev in pešcev pa kot največjo vrednoto ocenjujejo hiter in ekonomičen JPP ter udobnost in hitrost potovanja ter dostopnost pomembnih ustanov in ciljnih točk v občini. Glede slednje glavne kritike niso namenjene omejenim možnostim parkiranja v neposredni bližini, temveč neustreznemu oz. prekratkemu času obratovanja pošte, banke in knjižnice, pa tudi trgovin v občini. Analize podatkov so pokazale, da so se v zadnjih desetih letih kljub občutnemu povečanju prebivalstva in nekoliko manjšem povečanju registriranih motornih vozil prometne obremenitve cest nekoliko zmanjšale, se je pa za dobrih 20 % povečalo število potnikov na vlakih v in iz Ljubljane. Trend povečane rabe osebnih motornih vozil pa se je začel ponovno vzpenjati leta 2015. Izboljšala se je tudi prome- tna varnost, vendar ne toliko po številu vseh prometnih nesreč, je pa manj nesreč z mrtvimi in huje poškodovanimi. V zadnjih treh letih ni bila zabeležena nobena tovrstna nesreča. Pri pripravi CPS Občine Borovnica so bili oblikovani trije scenariji. Vsi vključujejo temeljito izboljšanje cestne infrastrukture. V t. i. ničelnem scenariju je to tudi vse, scenarij 1 pa v korist večje pretočnosti in krajših potovalnih časov predvideva gradnjo obvozne ceste ob Borovni-ščici med regionalno cesto in Dražico, kar bi omogočilo tudi uvedbo enosmernega prometnega režima v večjem delu vaškega jedra Borovnice. Izgradnja obvozne ceste bi zahtevala od 2 do 3 milijone evrov, zato je izvedba odvisna od sicer ne najbolj obetavnih možnosti državnega sofinanciranja. Scenarij 2 pa stavi ob posodobitvi cest predvsem na izgradnjo ustrezne infrastrukture za kolesarje in pešce, izboljšanje možnosti JPP, zlasti z uvedbo fleksibilnega JPP »na klic« do Vrhnike ter spremembo potovalnih izbir in navad v korist hoji, kolesarjenju in JPP ter kombinacij vseh. V vseh scenarijih ima ustrezno mesto tudi elektrifikacija cestnega prometa oz. izgradnja infrastrukture za polnjenje e--vozil. Več o procesu priprave CPS Občine Borovnica, vključno z vsemi predstavitvami in gradivi ter Predlogom CPS Občine Borovnica si lahko preberete na: www.borovnica. Kdo so srečni dobitnik nagrad za sodelovanje pri pripravi CPS Občine Borovnica? Žreb nagrad med tistimi, ki so z v celoti izpolnjenimi anketnimi vprašalniki prispevali k oblikovanju CPS Občine Borovnica, je nagrade razdelil takole. Kot drugonagra-jenka si bo lahko med dvemi preko projekta DEPO lepo obnovljenimi starodobnimi kolesi svojega izbrala Ana Pivk, preostalo pa bo šlo v roke tretje nagrajenemu Petru Šilaku. Prvo nagrado - novo kolo Pony Classic s tremi notranjimi prestavami pa je žreb namenil Andreju Erčulju. (ak) Nas Občina Borovnica 26. februar 2018W 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a S Fenolitom o aktualnih zadevah Podjetje Fenolit je predstavilo predstavnikom Občine Borovnica posadabljanje proizvodnje, krepitev varnosti, možnost zaposlovanja in prizadevanja za nizkoogljično družbo. Občina Borovnica je 6. februarja z vodstvom podjetja Fenolit opravila letni sestanek, na katerem sta se župan Bojan Čebela in direktor občinske uprave mag. Jernej Nučič z direktorjem Slavkom Žibertom in njegovimi ožjimi sodelavci pogovarjala o aktualnih in strateško-razvojnih zadevah. Na sestanku je direktor g. Slavko Žibret izrazil zahvalo za posluh in sodelovanje lokalne skupnosti, pohvalil občino, ker je sprejela razvojno strategijo, ter predstavil tehnološko posodabljanje podjetja. Podjetje posluje dobro in stalno vlaga v posodobitve proizvodnje, tudi v širjenje senzorskega nadzora vseh procesov, kar bistveno prispeva k zaznavanju in pravočasnemu preprečevanju nevarnih dogodkov. Ob tem pa podjetje vlaga tudi v izboljšanje zmogljivosti za ustrezno ravnanje, če bi do teh dogodkov kljub vsemu prišlo. V podjetju imajo že dalj časa gasilsko enoto, lani pa so ustanovili tudi svoje gasilsko društvo. To je včlanjeno v Gasilsko zvezo Slovenije in dobro sodeluje s prostovoljnimi gasilskimi društvi v občini in regionalnim poveljstvom na Vrhniki. Vključili se bodo tudi Oblika zdravljenja pri preprečevanju, terapiji in rehabilitaciji. Lajšanje bolečin, celjenje ran in opeklin, kožne bolezni, pomlajevanje. v pripravo Programa varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in požarnega varstva v Občini Borovnica za obdobje 2018-2022, ki ga pripravljata občina in občinski štab civilne zaščite. Župan Bojan Čebela je izpostavil, da je v kontekstu tega procesa občane treba neposredno seznaniti tudi z ukrepi v primeru, če bi kljub vsemu prišlo do nesreče v podjetju, kar bi prispevalo h krepitvi zaupanja. Podjetje zaposluje več kot 100 delavcev in kljub posodobitvam proizvodnje namerava zaradi dobrega poslovanja še povečati število delovnih mest. Zlasti se želijo okrepiti z visoko kvalificiranimi strokovno usposobljenimi kadri, pri čemer želijo dati prednost kadrom iz lokalnega okolja. Župan in direktor občinske uprave sta vodstvu podjetja predstavila nadaljeva- nje rekonstrukcije regionalne ceste Borovnica-Breg, gradnje pločnika oz. možne povezave za pešce in kolesarje ob njej v primeru pridobitve evropskih sredstev v primeru dogovora za razvoj Ljubljanske urbane regije 2014-2020. Podjetje Fenolit se bo rekonstrukciji pridružilo, omogočilo prostorsko najbolj optimalne rešitve ter ob tem posodobilo svoja parkirišča. Vse to bo prispevalo k boljši prometni varnosti in bolj urejenemu prostoru na območju Brega pri Borovnici, prav tako pa tudi k zmanjšanju ogljičnega odtisa prometa v občini. Podjetje Fenolit pa želi tudi bolj odločno stopiti v smer nizkoogljične družbe in zmanjšati vpliv svoje proizvodnje na globalno segrevanje ozračja. Velik korak bi lahko storili z zamenjavo energentov oz. uporabo zemeljskega plina, ki med vsemi fosilnimi gorivi ne le najmanj vpliva na segrevanje ozračja, temveč daleč najmanj onesnažuje zunanji zrak z emisijami škodljivih plinov in delcev. Od občine pričakujejo, da bo pri prenovi lokalnega energetskega koncepta ob izboljšanju energetske učinkovitosti in deleža obnovljivih virov energije pomembno vlogo namenila tudi zemeljskemu plinu. Na sestanku je tekla beseda tudi o razvoju konjeniškega centra Eohippus, katerega ustanovitelj je Fenolit in ima zemljišča v neposredni bližini tovarne. Podjetje še vedno želi izpeljati načrtovane dejavnosti za širitev in izboljšanje konjeniškega centra, za kar pa do sedaj ni bilo priložnosti. Pričakujejo pa, da bo v naslednjih letih prišlo do nadaljevanja že začetih projektov. Andrej Klemene DRUŠTVO ŽENSKI PEVSKI ZBOR BOROVNICA REVIJA BOROVNIŠKIH PEVSKIH ZBOROV to v nedeljo, 25. marca 2018, ob 17. uri, dr. Ivana Korošca Borovnica. Dragi ljubitelji zborovske kulture, preživite z nami prijetno nedeljsko popoldne! K sodelovanju vabimo zbore in skupine, ki delujete v naši občini, od najmlajših do najstarejših. Spoštovani! Lisica je Malemu princu zaupala skrivnost: »Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno.« Tudi mi glejmo s srcem in se odločimo za pomoč. Mlad človek je poln energije, idej, razigranosti, lepote ..., pa vendar v to mladost včasih poseže Morana, slovanska boginja smrti, in jo hoče uničiti. Posegla je tudi v mlado življenje Nastje, hčerke našega učitelja Darjana Geohellija. Družina se bori do konca, kajti na koncu temnega tunela je še vedno svetel žarek upanja. Edina sprejemljiva alternativna možnost zdravljenja je povezana z visokimi finančnimi sredstvi. Ocenjuje se na 20. 000 evrov. Stopimo skupaj in pomagajmo družini. Ker časa ni več veliko, potrebujejo pomoč čim prej. Prispevajte po svojih močeh. Vaš prispevek lahko nakažete tudi na poseben račun, ki ga je v ta namen odprl HUD Karel Barjanski. Podatki za izpolnitev UPN naloga: I BAN: SI56 02047 0262629339 BIC banke: LJBASI2X Koda namena: CHAR Namen plačila: POMOČ ZA NASTJO Prejemnik: HUD Karel Barjanski, Paplerjeva 22, Borovnica Hvala, ker pomagate! Kolektiv OŠ Borovnica in HUD Karel Barjanski N OS Občina Borovnica 26. februar 2018W 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Borovničani pri Aljaževem stolpu Društvo Šola zdravja Pozabljeni naravni ritmi Kratki zimski dnevi in dolge noči povzročajo spremembo vedenja pri živalih in ljudeh. Zaradi pomanjkanja sončne svetlobe se upočasni presnova in postanemo manj aktivni. Nekoč, ko smo ljudje še živeli v ritmu narave, je zima bila čas praznovanja, druženja in počitka ter priprave na novo aktivno obdobje. Današnji ritem življenja ne pozna počitka. Človek bi moral biti vedno v akciji, produktiven in ustvarjalen. Počitek je dobil negativen pomen, kot bi bili ljudje dobro podmazani stroji, ki naj se ne bi nikoli ustavili. Od tod tudi mnogokrat slab občutek, ko naše moči opešajo in zaradi upokojitve ali izgube službe izstopimo iz tega hitro se vrtečega stroja. Morda je prišel čas, da se znova spoprijateljimo z naravnimi cikli. Kakšna ura spanja več ali pa kilogram, ki se je nabral zaradi zimske prehrane (nabiranja energijskih zalog), naj ne bosta alarm za slabo vest. Tudi pretirana fizična dejavnost po tradicionalni kitajski medicini v zimskem času ni dobrodošla. Zato pa naj bo vedno dovolj sprehodov po zasneženi pokrajini ali pa jutranjega gibanja, ki je do telesa prijazno in nenasilno. Vaje 1000 gibov, ki jih je osmislil dr. medicine Nikolay Grishin, te pa so v prakso ponesli člani društva Šola zdravja, so primerne za vse, ki kaj dajo na zdrav življenjski slog. Družbi je v pomoč, ko ljudje znajo in hočejo sami kaj narediti za ohranjanje dobre duševne in telesne kondicije. Vsakodnevno razgibavanje in druženje z različnimi ljudmi nam prinaša dobro voljo, ki zanesljivo preganja depresijo in črnogledost. Poleg tega si v skupini lažje poiščemo novega prijatelja ali sorodno dušo in se lažje vključujemo v družbeno oz. lokalno dogajanje. Tako si vrnemo izgubljeno samozavest in občutek koristnosti. V družbi se razvija tudi empatija do sočloveka, saj je skoraj vedno nekdo v naši bli- žini, ki mu lahko pomagamo ali potrebuje našo tolažbo. V društvu Šola zdravja razvijamo solidarnost, prijaznost in dobro voljo, izmenjujemo izkušnje in sledimo ideji, da je vsak dan lahko nov začetek. Ne pozabimo, da v svetu, ki se vrti v ciklih naravnega kroga, ima vsak dan in vsak izmed nas svoj pomen. Ko se bodo dnevi podaljšali in bo slišati ptičje žvrgolenje, bomo z nabranimi močmi in mirom v sebi pripravljeni na prihajajočo pomlad. Skupina Borovnica vadi od ponedeljka do petka od 8.00 do 8.30 na nogometnem igrišču na Dolu. Mimi Šegina Kotaljenje na Tošču Tošč je lep zabaven hrib v Polhograjskih Dolomitih. Bil je cilj našega januarskega izleta. Cesta do izhodišča je zelo strma in ovinkasta, zato je morala mami stalno voziti v prvi prestavi. Na izhodišču nam je vodnica Tatjana predstavila sv. Jedrt, ki se je borila proti podganam. 10. decembra smo se zbudili v mrzlo, mrzlo jutro. Pokrajina je bila prekrita s snežno odejo. Toplo smo se oblekli in odhiteli na zborno mesto. Tokrat smo se zbrali v manjšem številu. Pametno nakupovanje HranE s prakTIčNim BraNJEm DEkLaraciJ Na živilih za koga? Za vse, ki vas zanima: - Katerim sestavinam živil se je smiselno izogibati? - Aditivi v živilih in katerim se je smiselno izogibati? - Kako izbrati »boljši« izdelek v obilici podobnih? - Kako izbrati sladkarijo ali prigrizek? - Triki trgovcev in kako jih prepoznati? - Kako lahko z nakupom kakovostne hrane prihranim? + praktično branje deklaracij na živilih vsakdanje rabe, k! jih udeleženci prinesite s seboj/ kdaj? Četrtek, 15.3. 2018, od 17:30 do 19:30 kje? HUD Karel Barjanski, Rimska 28, Borovnica (stara pošta) kdo? Anja Pristavec, mag. inž. prehrane svetovalka za zdravo prehrano, hujšanje in diabetes, Befit Več na anja@prehrana.info in 05 1 234 278. Udeležba brezplačna, prostovoljni prispevki. Edinemu očku na izletu je zmanjkalo goriva in je malo zaostal, drugi pa smo se odpravili proti vrhu. Bil je čudovit sončen dan. Do vrha smo kar močno sopihali, zato je malica zelo teknila. Všeč nam je bila tudi snežna podlaga. S prijateljem Adamom sva se poskušala dričati na nahrbtnikih, ampak nama ni uspelo. Na poti navzdol smo odkrili odličen hrib za kotaljenje. Kotalili smo se vsi, celo mamice in očka. Še več, delali smo tudi prevale. Po dolgem kotalečem odmoru smo se le s težavo odpravili naprej. Tik pred koncem smo se fotografirali na zelo zanimivi brezi, plačali smo tudi članarino, nato pa se odpeljali proti domu. Imel sem se odlično in komaj čakam februarsko sankanje. Za mladinski odsek PD Borovnica zapisal Filip Milač Pot nas je vodila na Primorsko. V Podnanosu, rojstnem kraju slovenske himne, smo se zbrali na parkirnem prostoru. Pričakalo nas je sonce. Usmerili smo se na cesto, ki vodi skozi zanimivo vasico Orehovica. Kamnite hiše, med katerimi najbolj izstopa vaški dvorec iz 17. stoletja Zajčji grad, obzidani vrtovi z obokanimi vhodi, stara, mogočna vrba ob cesti, kamni- ti most čez potok Pasji rep, vrtovi, ki jih krasijo orehi ... Nadaljevali smo po kolovozu mimo zadnjih hiš in se vzpeli skozi vinograde. Ustavili smo se pri kapelici in zvončku želja. Odprl se nam je čudovit pogled na Vipavsko dolino, zasneženo pogorje Nanosa, Čavna ... Previdno smo »grizli« po ozki stezici pod borovimi in hrastovimi drevesi, saj je bila ponekod pokrita s tanko skorjico ledu. Še malo ... in že smo zagledali cerkev sv. Socerba. Za malico je bilo premrzlo, pa še pihalo je izza vogalov. Otroci so kratki odmor izkoristili za kepanje, žigosali smo dnevnike. Spustili smo se malce nižje in si le privoščili dobrote iz nahrbtnika, zadržali se pa nismo prav dolgo. Še spust in kratek vzpon na Kjecl, kjer stoji maketa Aljaževega stolpa in zopet prelep razgled na zasnežene vrhove in zeleno dolino. Čakal nas je še spust v Orehovico, kjer je bila že prijetnejša temperatura. Otroci so izkoristili še poledenel asfaltiran del poti za drsanje, prav dobro jim je šlo. Poslovili smo se spet z našo himno v krogu in si zaželeli lep preostanek dneva. Za MO PD Borovnica Tatjana Pečlin Utrinki iz Zarje Otroci se v Zarji počutijo zelo dobro, ker je enota majhna in zato deluje vse bolj domače. Okolje je varno, prijazno in nudi veliko možnosti za sprehode in raziskovanje v naravi. Lepo vreme izkoristimo za sprehode, ob slabem pa Zvezdice enkrat tedensko obiščemo dvorano v enoti Mavrica, kjer telovadimo z različnimi rekviziti, mlajši Slončki pa si gibalne izzive pripravijo kar v igralnici. Vsak teden imamo glasbeno-plesne urice, ko strokovne delavke igramo na različne instrumente. Skupaj smo pričakali Dedka Mraza in z veseljem prisluhnili pravljicam knjižničarke Tine. Priklicali pa smo tudi težko pričakovani sneg in ga raziskovali v igralnicah, zdaj pa ga ob pustnem rajanju že preganjamo in kličemo pomlad. Vzgojiteljici Mojca Rebula in Lea Maček Kržmanc N aŠ Občina Horjul 26. februar 2018W 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Aktivnosti za razvoj občine Spoštovane občanke in občani, po sprejetju OPN v lanskem letu smo v zadnji fazi priprav številnih novih projektov za naše skupno dobro. Vrtec v Horjulu bomo povečali za dva oddelka, saj se rodnost v občini povečuje. Trenutno se pripravljajo projekti in potekajo odkupi potrebnih zemljišč. Poleg tega bomo širili tudi otroško igrišče v skladu z normativi. Na Vrzdencu se zaključujejo postopki za izgradnjo poslovilne vežice, pridobljena so zemljišča, potekajo pa že postopki pridobivanja dokumentacije za gradbeno dovoljenje. Predvidevamo, da bomo v poletnih mesecih začeli z gradbenimi deli. Potem je tu tudi projekt izdelave kanalizacije in ostale infrastrukture v Žažarju, tudi tu smo v zaključnih fazah odkupa zemljišč in smo tik pred vložitvijo dokumentacije za gradbeno dovoljenje. Glede večnamenske dvorane v Žažar-ju je postopek nekoliko otežen zaradi pridobivanja soglasij sosednjih lastnikov zemljišč, ker je malo prostora in je bil kar izziv umestiti objekt v prostor. V Žažarju sodelujemo tudi pri drugi legalizaciji sosednjega objekta, torej gasilskega doma, kar pa ureja lastnik, torej PGD Žažar. Javno dobro smo morali prenesti v last občine, da bomo lahko zaradi odmikov od zemljišč pridobili gradbeno dovoljenje. V pripravi je projekt širitve ceste do vodohrana oziroma proti Koreni zaradi urejanja električne povezave in krmiljenja dotoka vode ter dejstva, da je to sedaj najožji del ceste na Koreno in Samotorico. Smo tudi tik pred zbiranjem ponudb za ureditev pokopališča na Lesnem Brdu, torej starega in novega dela. Ostale naložbe potekajo po načrtih. Pri izgradnji nove čistilne naprave poteka vse po terminskih načrtih. Smo v fazi zaključnih del, pri urejanju oklice in objektov, marca se bo začela montaža strojne opreme. Zaradi vremenskih razmer se je sicer nekoliko upočasnilo delo pri izgradnji kanalizacije in pripadajoče infrastrukture v Zaklancu in na Stari cesti v Horjulu. Vseeno OBVESTILO STARŠEM Vpis v Vrtec Horjul Starše obveščamo, da poteka vpis otrok v Vrtec Horjul za šolsko leto 2018/19. Tisti starši, ki ste vlogo za to šolsko leto že oddali, vam nove vloge ni potrebno oddati. Rok za oddajo vlog: petek, 29. marec 2018. Obrazec za prijavo otroka v vrtec dobite na sedežu vrtca, Občine Horjul ali spletni strani Vrtca Horjul. Izpolnjeno vlogo pošljite na naslov Občina Horjul - za vrtec, Občinski trg 1, 1354 Horjul. V primeru, da bo vpisanih več otrok, kot je prostih mest, bo o sprejemu odločala komisija, predvidoma aprila. O sprejemu vašega otroka v vrtec boste pisno obveščeni. Vse starše, ki želijo svoje otroke vpisati pred 1. 9. 2018, obveščamo, da so vsa mesta zasedena in bodo njihove vloge obravnavane skupaj z vlogami za sprejem s 1. 9. 2018. Ravnatelj Primož Garafol Pohvala zimski službi Zima je z nekoliko večjo pošiljko snega februarja poskrbela za veselje najmlajših in skrbi malo starejših. No, na srečo so bile ceste in pločniki v občini Horjul po sveže zapadlem snegu hitro in dobro očiščeni. Zato se zahvaljujemo pogodbenemu izvajalcu zimske službe, podjetju Janez Marolt s.p. iz Korene. pa bi se morala dela končati do maja. Trudimo se, da kljub vsem aktivnostim to ne bi motilo občanov in se zahvaljujemo za razumevanje ob gradnji. Zavedamo se, da so za gradnjo najbolj primerni zimski in zgodnji spomladanski meseci, ko ni košnje in podobnih intenzivnih dejavnosti, da delo na kmetijah lahko poteka čim bolj nemoteno. Za konec naj omenim še to, da je v načrtu podpis pogodbe z Ljubljansko urbano regijo za izgradnjo 10-kilometrske kolesarske steze od Verda do Vrhnike in od Vrhnike do Horjula in Vrzdenca. To bo pridobitev za obe občini, steza, ki bo bistveno prispevala k varnosti kolesarjev, bo zgrajena do 2023. Kolesarska povezava Horjul-Vrhnika bo namenjena dnevni migraciji občanov Vrhnike in Horjula. Predvsem pa za varno mobilnost s kolesom pri vsakodnevnih opravkih, nakupih in rekreaciji, na poti v službo brez avtomobila, za varno vožnjo otrok v šolo s kolesom, kajti Horjul ima zelo veliko proizvodnih enot in več kot 500 zaposlenih. Spodbujamo aktivno življenje in verjamemo, da če bo urejena varna pot v službo ali šolo, bodo tudi ceste nekoliko razbremenjene, saj se bo v mesecih, ki so prijetni za kolesarjenje, marsikdo raje kot z avtom odpravil na delo ali v šolo s kolesom. Prepričan sem, da je ustrezna ureditev pločnikov in kolesarskih stez v občini eden od pomembnih dejavnikov, da se bodo vse generacije, starej- ši in mlajši več gibali in manj vozili z avtomobilom, če to ni nujno potrebno. Župan občine Horjul Janko Prebil Pluženje in posipanje cest je potekalo po prednostnem razporedu kot vsa leta doslej. Ob tem pa naj opozorimo na to, kaj lahko za čim bolj nemoten potek vsakodnevnih opravil v primeru nove pošiljke snega naredite občasni sami. Da lahko zimska služba svoje delo opravi hitro in temeljito, ne puščajte osebnih vozil na javnih površinah in poskrbite, da so mesta, kjer plužna vozila obračajo, prosta. Poskrbite, da pravočasno odstranite sneg z uvozov ter pločnikov pred hišami, pred- vsem pa poskrbite za ledene sveče, ki visijo s streh in predstavljajo nevarnost predvsem za pešce. Zimska služba tudi poudarja, da je pomembno, da sami odstranite sneg z upognjenih vej in živih mej ali grmovja, če sega na cestišče oziroma na pločnik, saj ovirajo delo plužnih vozil. V primeru snega pa predvsem prosijo za strpnost in sodelovanje, saj bo tako najhitreje poskrbljeno za varnost vseh udeležencev v prometu in pešcev na pločnikih. Peter Kavčič Svetovni dan čebel bodo obeležili tudi v Horjulu Na pobudo Slovenije je 20. decembra lani generalna skupščina Organizacije združenih narodov (OZN) v New Yorku soglasno sprejela resolucijo, s katero je 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. Na ta dan bo svetovna javnost vsako leto opozorjena na pomembnost ohranjanja čebel in drugih opraševalcev, čebel za celotno človeštvo ter pozvana h konkretnim aktivnostim za njihovo ohranjanje. Razlogov za svetovni dan čebel maja je več. To je čas, ko so čebele na severni polobli najdejavnejše in se začnejo razmnoževati, obenem pa je v tem času potreba po opraševanju največja. Na drugem koncu sveta, na južni polobli, pa je tedaj jesen, čas spravila čebeljega pridelka ter s tem dnevi in tedni medu. 20. maj je tudi rojstni dan Antona Janše, ki je živel v osemnajstem stoletju prejšnjega tisočletja in velja za pionirja sodobnega čebelarstva ter enega največjih strokovnjakov za to področje v tistem času. Bil je prvi učitelj sodobnega čebelarstva na svetu, ki ga je cesarica Marija Terezija imenovala » N OS Občina Horjul 26. februar 2018W 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si » za stalnega učitelja na novi šoli za čebelarstvo na Dunaju. Ob tej priložnosti, ob razglasitvi svetovnega dneva čebel je predsednik čebelarskega društva Dolomiti Polhov Gradec Janko Prebil podaril osnovni šoli Horjul knjigo o čebelarjenju, saj pod vodstvom ravnatelja Primoža Garafola tu uspešno deluje čebelarski krožek. Janko Prebil je takole komentiral to gesto, ki je spodbuda za mlade, ki svet čebelarjenja šele spoznavajo: "Letos bo v povezavi s svetovnim dnevom čebel po- tekalo veliko aktivnosti. Marca se bo začelo na celjskem sejmu, kjer se zbiramo čebelarji, nato bodo sledili medeni dnevi v Hiši Medu Božnar iz Polhovega Gradcu v sodelovanju s ČD Dolomiti - Polhov Gradec, nato bo 20. maja čebelarski praznik obeležen še v Žirovnici, rojstnem kraju Antona Janše, kjer bo tudi vrhunec praznova- nja. Mladim čebelarjem želimo pomagati. Tu, v horjulski osnovni šoli jih je kar 24 in upam, da bodo iz teh mladih nekoč postali uspešni odrasli čebelarji, ki bodo nadaljevali s tradicijo pridelave medu v naših krajih." Peter Kavčič, fotografija: arhiv občine Aljaž Žvokelj, državni prvak v slikopleskarstvu Na začetku februarja je na srednji ekonomski, storitveni in gradbeni šoli v Kranju pod okriljem Obrtne zbornice Slovenije potekalo 2. državno tekmovanje Sloskills za slikopleskarje. Naslova državnega prvaka se je razveselil komaj 17-letni Aljaž Žvokelj iz Podolnice, ki ima slikopleskarstvo tako rekoč v krvi, saj je krenil po poti svojega očeta Klemena. Tekmovalci so se na tekmovanju Sloskills pomerili v petih nalogah in morali v časovno omejenem roku kar najbolje opraviti z izzivi in konkurenti. Poleg pleskanja vratnega krila, vratnega podboja in okrasne letve so se pomerili še v polaganju tapet. Na koncu je sledila prosta tehnika, po nalogi v dizajnu, kompoziciji, tekstu in merilnih točkah pa je sledila še skrita hitrostna naloga. Aljaž, sicer dijak 3. letnika kranjske šole, je na šolskih ocenjevanjih praktičnega pouka dosedaj nenehno dosegal izvrstne rezultate, zato ga je njegova profesorica praktičnega pouka, gospa Irena Lončar, spodbudila k prijavi na tekmovanje. Pod mentorstvom svo- jega očeta Klemena, s katerim v družinskem podjetju Dom-plesk sodeluje že tri leta, se je Aljaž skrbno pripravil na tekmovanje. V tej zmagi se skriva kar 500 ur dela in priprav, treninga hitrosti in natančnosti. Vsekakor pa Aljaža sedaj čaka še večji izziv. Septembra letos se bo namreč pomeril z evropsko elito na tekmovanju Euro-skills v Budimpešti, ki velja za nekakšno olimpijado tehničnih poklicev. Kot člana slovenske reprezentance ga čakajo psihofizične priprave v nordijskem centru v Planici. Sam pravi, da mu je uspelo zmagati tudi zaradi dobre fizične pripravljenosti in natančnosti pri delu. Kljub temu da bo šele avgusta dopolnil 18 let in bo odšel na olimpi- jado poklicev kot eden mlajših predstavnikov, se ne boji konkurence iz Avstrije, Švice in Skandinavije, ki je najmočnejša s tekmovalci, ki so stari do 24 let. Zmaga doma mu pomeni potrditev in priznanje za dosedanje dobro delo, v mednarodno okolje gre pa predvsem po izkušnje in z željo, da osvoji nova znanja. Pri tem mu stojijo ob strani domači, ki ga na tej poti podpirajo in se ob tem zahvaljujejo tudi ravnateljici šole Nadi Šmid in profesorju Aninu Severju ter profesorici praktičnega pouka gospe Ireni Lončar, ki je Aljaža spodbudila k prijavi na tekmovanje. Peter Kavčič, fotografija: osebni arhiv Aljaža Žvoklja Popravilo hidravličnih sklopov pri kmetijski in gradbeni mehanizaciji Podjetje VIP Trade ima bogato zgodovino urejanja vrtov in okolice, v zadnjem obdobju pa je še razširilo svojo dejavnost. Popravijo vam hidravlično napeljavo in sklope na kmetijskih strojih in gradbeni mehanizaciji, prav tako pa se lotijo popravila težav z elektriko in elektronskimi napravami v vašem avtomobilu. Najdete jih v delavnici v Ljubgojni, tik ob cesti iz Horjula na Vrzdenec. Z željo, da strankam ponudijo celovit paket storitev in materialov za dom in okolico, so v zadnjih letih uspešno vpe- ljali nekaj novosti, med katere sodita tudi trgovina in servis. Poleg vrtnega programa v trgovini v Ljubgojni najdete tudi orodje za domačo delavnico in obrtnike ter izdelke široke potrošnje za avtomobilizem, kot so olja, maziva, akumulatorji, brisalci, žarnice in celo nadomestni deli za avto-moto industrijo, kmetijsko mehanizacijo in transportni program. V servisnem delu pa izdelujejo in popravljajo hidravlične in pnevmatske sklope gradbene in kmetijske mehanizacije, saj se vedno pogosteje nanje obračajo kmetje, ki so pri delu v gozdu ali na polju poškodovali hidravlično napeljavo ali pa je preprosto potrebna servisa zaradi obrabljenosti. Imajo vse potrebne cevi in drobni material ter stroje in znanje, da rešijo vsako težavo, povezano s hidravliko. Ukvarjajo se tudi z obnovo traktorjev in pripravo na tehnični pregled. Zaradi potreb strank so svojo dejavnost razširili na servisiranje vrtne opreme in lahke kmetijske mehanizacije. Ker v podjetju premorejo veliko znanja s področja avtoelektrike in avtoakustike, vam lahko pomagajo tudi na tem področju. V avtoelektrikarski delavnici pa se ukvarjajo tudi z montažo vlečnih kljuk in urejanjem do- kumentacije za homologiranje. Ko pride na servis stranka s težavo, si za to vzamejo čas, razdrejo elektronski del, če je to potrebno, in poiščejo napako ter jo odpravijo. Stranka zaradi popravila privarčuje, saj so stroški zamenjave rezervnega dela elektronike običajno zelo visoki, popravilo pa je običajno bistveno cenejše. Besedilo in fotografija: Peter Kavčič N 05 Občina Horjul 26. februar 2018W 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Večer slovenskih popevk v Horjulu Na začetku februarja je v prosvetnem domu v Horjulu potekal že peti večer slovenskih popevk. Nastopili so domači glasbeniki in gostje, vsi skupaj pa so poskrbeli, da so v polni dvorani obiskovalci uživali. Ker je večina nastopajočih ljubiteljskih pevcev ali glasbenikov, je naslov koncerta, Med iskrenimi ljudmi, dobil še večji poudarek. Občinstvo ceni iskrenost umetnika, zato je prav vsak izmed nastopajočih požel navdušujoč aplavz, ki pomeni potrditev in priznanje ter seveda spodbudo za nadaljnje urjenje. Po uvodnem nagovoru občinstva, je doživeto reciti- ral Prešernovo poezijo Primož Bizjan. Prav v čast našemu največjemu pesniku in ob njegovem prazniku se je občinstvu predstavil s pesmijo Prava ljubezen. Sledil je nastop Janje Sedlaček, ki je ob spremljavi pianistke Marte Habe zapela popevko Mojmirja Sepeta Med iskrenimi ljudmi. Nato sta v duetu zapeli pesem Deček s piščalko pevki Irena Hozjan in Veronika Grdadolnik Tošic. Sledil je nastop Barbare Mlinar, Večer z očeti v skupini Kresnice Očete smo v sredo, 24. januarja popoldan povabili v skupino, da jim pokažemo, kaj počnemo v vrtcu, medtem ko so oni v službi. V prijetnem vzdušju so otroci svojim očkom pokazali vse najljubše kotičke za učenje in raziskovanje, ob tem pa so se družili tudi z drugimi prijatelji in njihovimi očeti. Očetom smo predstavili deklamacijo, pesmico in ples, ki smo se jih naučili. K plesu smo jih povabili, jih naučili naših spretnosti in se skupaj veselili. Večer z očeti se je zaključil v sproščenem vzdušju druženja. Taki dogodki nam pokažejo, kako se otrokom narišejo nasmehi na obraze in kako pomembni so zanje trenutki, ki jih preživijo skupaj s starši, ki jim pomenijo vse na svetu. Tjaša Janša ki je zapela pesem primorskega avtorja Slavka Ivančica z naslovom Ko mene več ne bo. Pri obeh popevkah je za klavirsko spremljavo poskrbela Ljudmila Frelih. Vokalni sekstet iz Logatca, ki ga sestavljajo mlada dekleta, je uprizoril nekoliko otožno, a vseeno romantično pesem Adija Smolarja Daleč je za naju pomlad. Nato so sledili nekoliko bolj živahni ritmi, saj je Tina Oblak ob spremljavi Petre Nagode na klavirju zapela popevko Alenke Godec Ni me strah. Utrip aktualnega repertoarja moderne slovenske popevke je s pesmijo Nuše Derenda Ni mi žal nadaljevala Teja Nagode. S solističnim nastopom, s kitaro v roki, se je predstavil Anže Kenk in zapel Kreslinovo Še je čas. S pesmijo Pustite nam ta svet pa se je ob spremljavi Dejana Stoyanova na kitari predstavila Eva Borin in se še enkrat v tem večeru poklonila priljubljenemu prekmurskemu avtorju. Nato so sledili nekoliko bolj živahni ritmi, ko smo ob spremljavi klaviatur, bas kitare, kitare in kahona slišali pesem 2010 (dva-deset) v izvedbi Ljudmile Frelih in Sanje, ki jo je zapela Manca Keršmanec. Vokalna skupina Dalajt je s pesmijo Dober dan, življenje pokazala, kaj zmorejo glasovi brez enega samega instru- menta, in občinstvo navdušilo, za kar so poželi buren aplavz. Ob spremljavi skupine, sestavljene iz saksofona, bas kitare, kahona, klavirja in kitare, je zadnji posamezni nastop večera energično pripeljala do konca Nina Lončar. Na koncu so se vsi nastopajoči poslovili od občinstva s skupno pesmijo. Zapeli so Hazardovo Najlepše pesmi. Prosvetno društvo je s tradicionalnim koncertom popevk odprlo letošnjo sezono koncertov. Naslednji bo že tretjega marca, ko v Horjul prihaja Rok'n'Band z gosti. Besedilo in fotografiji: Peter Kavčič Plavalni tečaj Januarja smo imeli enotedenski plavalni tečaj v bazenu v Logatcu. Pod vodstvom plavalnih učiteljev so otroci premagovali strah pred vodo in pri- dobivali nove veščine. Otroci so se igrali in preko zdravih aktivnosti doživljali veselje in iskriva doživetja v vodi. Z učenjem plavanja v okviru plavalnega tečaja pa otrokom omogočamo tudi varnejše počutje v vodnem svetu. M. B. N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec 26. februar 2018W 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina na osrednjem turističnem sejmu Obnova ceste proti Trpinu Občina Dobrova - Polhov Gradec je tudi letos sodelovala na sejmu Natour Alpe-Adria na Gospodarskem razstavišču od 31. januarja do 3. februarja. S programom Čaj z grofom Blagajem in grofico Antonijo iz Polhograjske graščine je sooblikovala program v Zeleni vasi, in sicer na stojnici Slovenske turistične organizacije, hkrati pa sta naša prepoznavna lika nekatere pomembne goste pogostila tudi s čajem v kavarnici stojnice Turizma Ljubljana. Več kot 200 turističnih ponudnikov iz 11 držav se je tisti-krat zbralo na Gospodarskem razstavišču. Med njimi sta turistično ponudbo, programe in doživetja narave na območju Dobrove in Polhovega Gradca predstavili tudi Občina Dobrova - Polhov Gradec in Pol-hograjska graščina oziroma njuni predstavniki. S slikovno bogatim promocijskim materialom in prikupnostjo so obiskovalce skušali pritegniti in jim približati podeželsko občino, ki je le streljaj oddaljena od mesta Ljubljana. Grof Blagaj in grofica Antonija sta pritegnila veliko pozornosti pozornost. Najbolj sta bila vesela družbe in kramljanja s prijatelji in znanimi kulturniki - Francetom Prešernom, Ivanom Cankarjem, Ivano Kobilico in drugimi liki, ki so letos še zaznamovali osrednjo turistično sejemsko prireditev v Sloveniji. Sicer pa sta s svojo prisotnostjo in pro- gramom sooblikovala program v Zeleni vasi Slovenske turistične organizacije, ob določenih urah pa sta na čaj v kavarnico stojnice Turizma Ljubljana povabila mnoge mimoidoče. Njune družbe in gostoljubja so bili deležni mnogi slovenski in tuji obiskovalci sejma, visoki gosti, med njimi sta bila tudi predsednik vlade dr. Miro Cerar, ki je sejem tudi odprl, in minister Zvonko Počivalšek. Predsednik vlade je v govoru ob odprtju navedel nekaj podatkov, ki pravijo, da je Slovenijo lani obiskalo več kot 4,7 milijona turistov, kar je 13 odstotkov več kot v predhodnem letu. Število tujih turistov se je lani povečalo za 17 odstotkov na 3,4 milijona, ustvarili so skoraj 8,1 milijona prenočitev. »V prav vsakem kotičku naše države najdemo zgodbe, bogato naravno in kulturno dediščino ter kreativne in inovativne ljudi. Zato smo prepričani, da nam bo uspelo uresničiti vizijo, ki smo si jo zastavili v novem strateškem dokumentu, da bo Slovenija prepoznavna kot globalna zelena butična destinacija za zahtevnega obiskovalca, ki išče raznolika in aktivna doživetja«. Pod slednje se lahko podpiše tudi občina Dobrova - Polhov Gradec, ki je v lanskem letu prejela bronasti znak Slovenia Green Destination. Nadja Prosen Verbič, fotografija: npv Nepovratna sredstva za male čistilne naprave Občina Dobrova - Polhov Gradec je konec januarja objavila razpis za sofinanciranje postavitve malih čistilnih naprav v letošnjem letu. V ta namen je v proračunu rezerviranih 10 tisoč evrov. Gre za sofinanciranje stroškov nakupa malih komunalnih čistilnih naprav (v nadaljevanju MČN) za čiščenje komunalne odpadne vode iz stanovanjskih stavb velikosti do 50 populacijskih enot (v nadaljevanju PE) izven predvidenih območij aglomeracij oz. na tistih poselitvenih območjih, na katerih občina ne bo zagotavljala odvajanja odpadnih voda v javno kanalizacijo, skladno z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne vode v Republiki Sloveniji, razen kadar bi z odvajanjem v javno kanalizacijo nastali nesorazmerni stroški glede koristi za okolje. Sofinancira se 35 % upravičenih stroškov (brez DDV) za postavitev MKČN velikosti 50 PE, vendar največ 250 evrov na PE, ta pa mora biti skladna s predpisi Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode. Upravičenci do sofinanciranja pa so lahko vse fizične osebe s stalnim prebivališčem v občini Dobrova - Polhov Gradec ter letos tudi pravne osebe s sedežem proizvodne enote na območju občine. Novost je tudi spremenjen pogoj glede pričetka, saj razpis navaja, da upravičenec z deli ne sme pričeti pred podpisom pogodbe. Vlagatelj mora izpolnjeno razpisno dokumentacijo posredovati priporočeno ali jo oddati neposredno na sedežu občine. Razpis je odprt do porabe sredstev oz. najkasneje do 31. 12. 2018. Celotno razpisno dokumentacijo najdete na občinski spletni strani. Nadja Prosen Verbič Župan občine Dobrova-Polhov Gradec Franc Setnikar je v torek, 6. februarja, s podjetjema Eurograd in Inkaing podpisal 111.000 evrov vredno gradbeno pogodbo za obnovo obstoječe občinske poti proti Trpinu. Pot je trenutno makadamska in nima ustrezno urejenega odvodnjavanja površinskih meteornih voda. Nekatere stanovanjske hiše ob njej imajo neprimerno urejeno odvajanje odpadne fekalne vode, kar je ekološko sporno in v nasprotju z veljavno področno zakonodajo. Zaradi naštetih razlogov namerava Občina Dobrova - Polhov Gradec tam zgraditi fekalno kanalizacijo (220 m), urediti odvajanje, sanirati spodnji in zgornji ustroj ter asfaltirati še neasfaltirani del poti (360 m). Omenjeni odsek bo občina opremila tudi z javno razsvetljavo, manjkajočim delom plinovoda in vodovoda ter položila cevi za morebitno dodatno telekomunikacijsko omrežje. Začetek gradbenih del je predviden marca 2018, pogodbeni rok za izvedbo znaša 90 dni. (ou) Obvestilo Vpis predšolskih otrok v javne vrtce za šolsko leto 2018/19. Vpis bo potekal v vrtcih vsak delovni dan od 15. do 31. marca v času uradnih ur. Podatki za vpis v posamezni vrtec so objavljeni na spletnih straneh: OŠ Dobrova - VRTEC DOBROVA, Cesta 7. maja 20, 1356 Dobrova; tel.: 01 360 12 20, www.vrtecdobrova.si, OŠ Dobrova - VRTEC BREZJE , Cesta 7. maja 20, 1356 Dobrova; tel.: 01 360 12 20, www.vrtecdobrova.si, VRTEC pri OŠ POLHOV GRADEC, Polhov Gradec 95, 1355 Polhov Gradec; tel.: 059 082 658, www.ospg.si, VRTEC pri POŠ ŠENTJOŠT, Polhov Gradec 95, 1355 Polhov Gradec, tel.: 059 082 658; www.ospg.si. Vlogo oddajo: • starši, ki otroka prvič vpisujejo v vrtec, • starši otroka, ki je na centralnem čakalnem seznamu v šol. letu 2017/18, • starši, ki so vlogo oddali po 31. 3. 2017 in otrok ni bil sprejet v vrtec, • starši otroka, ki že obiskuje vrtec in ga želijo vključiti v drug javni vrtec na območju občine. Dodatne informacije Vlogo s potrebnimi dokazili pošljete po pošti ali jo oddate na sedežu uprave vrtca, ki je - za enoti vrtcev Dobrova in Brezje na naslovu Cesta 7. maja 20, Dobrova, ter - za enoti vrtcev pri OŠ Polhov Gradec in POŠ Šentjošt na naslovu Polhov Gradec 95, Polhov Gradec. Vloge, ki bodo prispele po 31. 3. 2018 bodo za šolsko leto 2018/19 upoštevane le, če bo prostih mest več ko oddanih vlog. STARŠE OBVEŠČAMO, DA JE OBRAZEC ZA VPIS Z NAVODILI O POTEKU VPISA OTROK V VRTEC DOSEGLJIV NA SPLETNIH STRANEH VRTCEV IN OBČINE DOBROVA-POLHOV GRADEC. NflS Občina Dobrova-Polhov Gradec 26. februar 2018W 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 FabLab v Polhovem Gradcu Navdušimo otroke za življenje Na Osnovni šoli Polhov Gradec na pobudo delovne skupine KoKOŠ - Komunikacija za kakovostno osnovno šolo, ki jo sooblikujejo predstavniki staršev in učiteljev, z namenom navdušiti otroke za znanje, na dolgi rok pa jih dobro pripraviti na življenje, vse od leta 2015 potekajo delavnice. Tem pa se z vstopom v mrežo FabLab Slovenija obeta še uspešnejša in bogatejša prihodnost. Svet staršev na Osnovni šoli Polhov Gradec je pred tremi leti ustanovil delovno skupino Komunikacija za kakovostno osnovno šolo (KoKOŠ). »Ideja je prišla na Svetu staršev, in sicer z namenom smiselno izboljšati učinkovitost delovanja tega organa. Poslanstvo skupine je pomagati pri doseganju skupnega cilj staršev in učiteljev - otrokom pomagati razviti se v srečne in uspešne osebnosti, ki bodo z medsebojnim sodelovanjem znali graditi lepšo bodočnost,« pravi pobudnik KoKOŠ-i Drago Bokal. KoKOŠ aktivno sooblikujejo predstavniki staršev in vzgojno izobraževalnih delavcev, po eden iz vsake skupine oddelkov - vrtca, razrednega in predmetnega pouka. »Tako danes Svet staršev na polhograjski osnovni šoli igra vlogo diskusij skega organa, medtem ko je KoKOŠ postala njemu podrejen operativen organ,« doda in pojasni: »V teh letih je KoKOŠ z dobrim sodelovanjem in izkazanim delom pridobila zaupanje med starši in učitelji, kar je ključnega pomena tudi za njeno nadaljevanje.« Preko delavnic izkusiti veselje do znanja, ki ga podaja šola KoKOŠ je do danes izvedla več delavnic, kjer so učencem z navdušenjem in pristopom skozi delo ter igro skušali približati matematiko in naravoslovje. Temu cilju se je pridružila Fakulteta za elektrotehniko, Univerze v Ljubljani, ki je materialno podprla več delavnic elektrotehnike. Zadnja aktivna sobota je potekala 3. februarja, kjer so otroci sestavljali električni avtomobilček. Ta bo služil kot osnova za robotske delavnice, kjer bodo na različnih nivojih osvajali znanje programiranja in predvsem razvijali logično mišljenje sestavljanja procesov. Možnost rednega izvajanja delavnic v okviru mreže FabLab Ustanovitelji KoKOŠ-i kot eno od nadgradenj delavnic vidijo v ustanovitvi ustvarjalnega laboratorija FabLab Polhov Gradec. FabLab (fabrication laboratory) je odprt, nekomercialni prostor za ustvarjanje, kjer imajo vsi dostop do naprednih tehnologij. Bili bi povezani v nacionalno FabLab mrežo, ki je z vidika povezovanja izobraževalnega sektorja z gospodarstvom ter ustvarjanja pravih kadrov za prihodnje desetletje, strateškega pomena za prihodnji razvoj Slovenije. »Preko FabLab-a bi lahko vsem generacijam zagotovili okolje, v katerem bi lahko ustvarjali svoje ideje iz interesnih dejavnosti, mladi bi na ta način pridobili pozitivno izkušnjo, ki bi pripomogla k njegovi poklicni odločitvi, hkrati pa bi FabLab lahko imel vlogo eksperimentalnega oddelka lokalnih podjetij«, pojasnjuje organizator elektro delavnic Marko Jankovec s Fakultete za elektrotehniko. Ker se prizadevanja članov KoKOŠ-i lepo skladajo s filozofijo mreže FabLab, so se po sobotnih delavnicah sestali na posvetu z županom občine Dobrova - Polhov Gradec in nekaterimi predstavniki lokalnih podjetij. Tudi Občina pristopila k podpisu Izjave Župan Franc Setnikar ob tem izjavlja: »Zelo pomemben dejavnik razvoja občine je uspešno gospodarstvo. Zato je poglavitno povezati v lokalni skupnosti vse, ki lahko k temu kakorkoli pripomorejo - šolo, podjetja in posameznike. Odločitev občine, da smo podpisali izjavo, s katero izražamo interes po sodelovanju v projektu FabLab, je bila sprejeta prav s tem namenom. Sam sem mnenja, da je potrebno otroke spodbujati k ustvarjalnemu razmišljanju na vseh področjih, in prav takšne delavnice lepo dopolnjujejo program, ki je v učnih načrtih osnovne šole. V projektu FabLab pa vidim priložnost sodelovanja prav za vse starostne skupine in podjetja, saj lahko pomaga pri rojstvu novih uspešnih podjetnikov, ki se bodo ukvarjali z dejavnostjo, kjer bo dodana visoka vrednost znanja.« Potrebna je širša podpora, predvsem lokalnih podjetij Pobudniki FabLab Polhov Gradec poudarjajo pomembnost širše podpore. »Z osebnim pristopom bomo nadaljevali s promocijo ideje in skušali ugotoviti, kakšne so želje ljudi in potrebe podjetij, da bomo lahko dejavnosti tudi vsebinsko prilagodili,« napoveduje Marko Jankovec, Drago Bokal pa dodaja: »Želimo priti na zemljevid FabLab Slovenia, s čimer skušamo prepričati državo, da je to učinkovito dopolnilo obstoječemu šolskemu sistemu, ki ne želi postati še en od šolskih predmetov, pač pa sinteza tega, kar se v šoli otroci naučijo.« FabLab, kot način podpore inovacijam in povezovanja s podjetji, je po mnenju strokovnjakov izjemnega pomena, saj zagotavlja medgeneracijsko povezovanje in sodelovanje, najmlajšim pa pomembno pridobivanje kompetenc, ki jih bodo potrebovali pri odločanju o nadaljnjem šolanju in oblikovanju svoje kariere. Poleg tega pa bi bila vzpostavitev FabLab Polhov Gradec koristna tudi iz vidika finančne podpore, saj se za to področje napovedujejo sredstva iz strukturnih skladov. Nadja Prosen Verbič, foto: arhiv KoKOŠ Ob kulturnem prazniku o Pavletu Kozjeku Polhov Gradec, 7. februar - Na predvečer slovenskega kulturnega praznika je v Kulturnem domu Jakoba Trobca v Polhovem Gradcu dramsko društvo Neptun pripravilo prireditev ob deseti obletnici smrti alpinista Pavla Kozjeka. V brezskrbna otroška leta Ko-bilcovega Pavla oz. Pavla Kozje-ka so zbrane na kulturnem dogodku popeljali najmlajši člani Dramskega društva Neptun. Ti so zelo sproščeno, predvsem pa zabavno odigrali nekaj prizorov iz njegovega otroštva - kakšno je bilo življenje nekdaj na vasi pod Grmado, s čim so se igrali otroci, kako so se učili seštevati gamse, plezati po škarpah in vrvi ter kako sta se odzvala mama in oče, ko je Pavle odšel v Ljubljano na alpinistični tečaj. Ti so se kot zgodbe in utrinki zvrstili med prireditvijo. V drugem delu so organizatorji s slikami in besedami zbranim predstavili Pavlovo alpinistično pot, ki jo je uredil in predstavil Peter Mikša, doktor zgodovinskih znanosti s področja alpinizma. Dejal je, da je bil Pavle Kozjek kot alpinist velik v slovenskem in svetovnem merilu. Njegova športna pot se je začela v domačih polhograjskih stenah, alpinistična pa v 80. letih, torej je izšel iz ene najmočnejših in neponovljivih generacij slovenskih alpinistov. Imel je odlične psihofizične sposobnosti, sledil je naprednim trendom v alpinizmu, obvladal je prosto in tehnično plezanje in bil v vrhu pri solo plezanju. Opravil je več kot 1200 vzponov, od tega 110 prvenstvenih v Himalaji, Andih, Patagoniji, zahodnih Alpah, Dolomitih in v drugih slovenskih stenah. Preplezal je pet osemtisočakov in se brez dodatnega kisika povzpel na najvišji vrh sveta Everest, kar je še danes slovenski fenomen. Je prejemnik zlatega cepina. Pavle pa ni bil le odličen alpinist, pač pa tudi pisec, kolumnist in predavatelj, celo filmski igralec. Njegova pot se je končala mnogo prezgodaj, pri padcu z opasti visoko v pa- kistanskem hribovju. Ob sliki slovenske zastave na najvišjem vrhu sveta, kamor jo je ponesel Pavle Kozjek, je ob tokratnem dogodku zazvenela slovenska himna, posvečena vsem slovenskim alpinistom. Eden vodilnih slovenskih alpinistov, ki je preživel mnogo izjemnih alpinističnih zgodb, saj je opravil preko 1000 vzponov, 34 prvenstvenih, in bil vodja mnogih slovenskih odprav - Tone Škarja je bil gost kulturne prireditve v zadnjem delu. Človek, ki se je podpisal pod mnoge članke in knjižna dela o alpinizmu, je bil tokrat izzvan k razmišljanju o vlogi in pomenu slovenskega alpinizma. Ker je sam vodil eno logistično najzahtevnejših odprav leta 1979, je z zbranimi delil spomine nanj. Tone Škarja je o Pavlu Koz-jeku dejal, da je bil izredno neproblematičen človek, zmogljiv in racionalen, izreden solist in hkrati zaželen v odpravi. Po njegovem mnenju je bil zaradi sposobnosti in lastnosti dobro poznan in priljubljen tako med klasičnimi kot modernimi alpinisti. Nanj ga veže tudi nekaj zanimivih anekdot s skupnih odprav: tisto o ribarjenju svetih rib je delil s polno dvorano slušateljev v Polhovem Gradcu, ki so si na predvečer slovenskega kulturnega praznika vzeli nekaj časa za kultu- ro in izredne dosežke velikega Polhograjca Pavla Kozjeka. Fotografija in besedilo: Nadja Prosen Verbič Le|ojš«fa»i I Društvo za kakovost življenja VABI 10.3.2018 ob i7h pri Pograjskem domu na SKUPNO SPUŠČANJE GREGORČKOV V BOŽNO. Lepo vabljeni! N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec 26. februar 2018W 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Dogodki in novosti marca Kulturni praznik na Dobrovi V sredo, 7. februarja, je Kulturno društvo Dobrova pripravilo za krajane čudovit dogodek ob obeleženju slovenskega kulturnega praznika. Prireditev se je pričela s himno, ki jo je zapela Manca Dolinar, in s krajšim nagovorom predsednice predvsem o pomenu kulturnega vedenja do narave, ki nam vse nudi. V uri programa se je zvrstilo vse od petja, plesa, inštrumentalne glasbe do recitacij. KUD Dobrova k sodelovanju vedno z veseljem povabi vse, ki ustvarjajo v domačem kraju, tako so se nam predstavili posamezniki Glasbene šole Emil Adamič, Plesna šola Panorama, učenci OŠ Dobrova, Godba Dobrova Polhov Gradec, Mešani pevski zbor Dobrova, Otroška folklorna skupina in prvič tudi mlada godba, ki je začela delovati komaj v decembru. Prisotni so se lahko prepričali, da imamo v kraju kaj pokazati, da je v kulturno delovanje vključenih res veliko mladih in da vsako leto napredujemo. Po prireditvi je sledila pogostitev, ki so jo pripravili organizatorji dogodka za vse nastopajoče in za goste, saj menimo, da je druženje ob tovrstnih dogodkih ključnega pomena za vztrajanje v delu za širšo skupnost. Magdalena Tehovnik ZAPO ŠT. 3-2.3 mu 17. marec 2018 ob 19.30h KUD Dobrova Ürührviiu^íjíir SarAt VALIC^Tli.VTliR fíe sedita in regija: Ha tej Hy^tewÉ PREJELI SMO Družinske slike Po nekem nenavadnem naključju mi pod roke pride družinski album. Zdaj držim to debelo, v usnje vezano knjigo, polno črno belih fotografij, s katerih me nemo opazujejo znani obrazi preteklega časa. Kot vsak družinski album se tudi ta začne s poročnimi slikami. Na prvi je množica razposajenih svatov pred dobrovško cerkvijo Marijinega vnebovzetja, sledi tista z ženinom in nevesto, on v strogi temni obleki s cvetom v gumbnici, ona v belini, s pajčolanom in šopkom v rokah. Nato je tu slika pravkar poročenega para s starši. Poiščem nevestinega očeta, razrednega sovražnika. Nenavadno miren, skoraj spokojen izraz ima na obrazu in komaj verjamem, da gre za nekoga, ki ga je cesar poslal v strelske rove velike vojne, ki je kralju začrtal progo, diktator pa ga je odvlekel na prisilno delo v Nemčijo. In ko je vse to preživel, še celo petokrako, pod katero so ga oropali družinskega bogastva in ki mu je prizadejala toliko krivic, so se mu uresničile skrite sanje. K zadnjemu počitku je legel pod zastavo samostojne države, ki si je nekoč niti v sanjah ni mogel predstavljati. Zdaj poiščem ženinovega očeta. Z neomajnim pogledom kmečkega gospodarja zre v objektiv, kot da vsemu svetu oznanja prepričanost, da bo v potu svojega obraza prehranil številno družino, davkom in prisilnim odkupom navkljub. A česar na sliki še ne ve, je, da bodo nekoč, po njegovi smrti, njive, ki jih je zvesto obdeloval vse življenje, zvijačno prodali, rojstno hišo pod brezovško cerkvijo Sv. Antona Puščavnika pa porušili in na njenem mestu postavili bencinsko črpalko. Za mladoporočenca se doma, kljub diplomama v žepu, ne bo našlo delo. V nekem nenavadnem zaporedju si zato sledijo fotografije krajev, kamor se bosta odpravila s trebuhom za kruhom, hiš, ki jima bodo ponudile zavetje in trenutkov, ki jih bosta preživela med tujimi ljudmi. Slike otrok, pravkar vseljenih stanovanj, slike novoletnih jelk in rojstno dnevnih praznovanj, izletov v naravo in neznanih krajev. Nato pa nenadoma spet v domovini, gradbišče, hiša, vrt. Otroka sta zdaj odrasla. Prva poroka, druga poroka, vrtna zabava in Božični večer. Ponovna rojstva in krog je sklenjen. Zadnji list ostaja prazen, brezfotografij, kot da konec nikoli ne bo prišel. Glasovi me zbudijo v sedanjost. Odložim album in sežem po fotoaparatu, pred vrati stoji mož z otrokoma, ta posnetek bo za moj družinski album. Špela Rotar, Glas za otroke in družine Staro ime za marec je sušec in pomeni čas, ko zemlja pije snežnico, se začne sušiti in se pripravljati na pomladno rast. Čas, ko počasi vstopamo v pomlad. Marec obeta veliko lepih trenutkov in dogodkov: dan žena, gregorjevo, materinski dan ter seveda prvi spomladanski dan. Naj nas ti lepi dnevi in vonj po pomladi vodijo tudi v našo družbo. Spremljajte nas in obiščite dogodke, ki jih pripravljamo za vas. Dvorska cerkev V nedeljo, 4. marca, od 14. do 16. ure vabljeni na brezplačno vodenje po dvorski cerkvi sv. Petra, ki velja za eno najlepših poznogotskih cerkev pri nas. V notranjosti si lahko ogledate lesen strop, ki z okrasom posnema gotske oboke, renesančno oblikovana kamnita baldahina ter reliefno okrašene empore, na katerih je ob obredih sedela gosposka. Vodil bo vodnik Marjan Malovrh. Salamijada Lovska družina Polhov Gradec vas v soboto, 24. marca, ob 11. uri vabi na Salamijado. Tekmovanje bo potekalo v dveh kategorijah, ocenjevali bodo navadne ter divjačinske salame. Najboljši trije tekmovalci bodo nagrajeni. Obiskovalci boste lahko okusili različne salame in jih tudi kupili, tako kot tudi druge dobrote iz Blagajeve dežele. Vljudno vabljeni! Spuščanje gregorčkov v Božno Društvo Lep je dan bo v soboto, 10. marca, ob 17. uri, organiziralo spuščanje gregorčkov v Božno. Vabljeni k Pograjskemu domu, kjer bomo skupaj ustvarjali in klicali pomlad. Vabilo: usposabljanje interpretacijskih vodnikov V Polhovem Gradcu nastaja nov turistično-kulturni produkt, Polhov doživljajski park, za katerega bomo potrebovali tudi vodnike s specifičnimi znanji. Gre za park, namenjen otrokom in družinam ter vrtcem in šolam. Vabimo posameznike, ki želijo postati pripovedovalci zgodb oziroma interpretacijski vodniki, da se prijavijo na info@grad-polhovgradec.si (prijava naj vsebuje kratek življenjepis, podatek o znanju tujih jezikov in motivacijsko pismo). Usposabljanje bo v spomladanskih mesecih. Izbrani kandidati se bodo usposabljali brezplačno. Poroka v romantični Polhograjski graščini, le korak iz Ljubljane Se želita poročiti v grajskem parku, ki ga obdajajo okoliški hribi, v zelenem okolju, stran od mestnega vrveža in gneče? Vabimo vaju, da svojo ljubezen potrdita v objemu Polhograjske graščine. Možen je dogovor za cerkveni obred v župnijski cerkvi Marijinega rojstva ali znameniti gotski cerkvi sv. Petra v Dvoru. Termini porok se usklajujejo glede na prvo prijavo para za posamezno soboto. Pokličita nas, veseli bomo vajinega obiska. Čaj z grofom Blagajem Vabimo posameznike in mlade pare, ki bi želeli za nekaj časa postati grof Blagaj in grofica Antonija ter v njunem imenu voditi program Grajske čajanke za goste, da se prijavijo s kratkim življenjepisom. Zaželjeno je znanje tujih jezikov. Vaše prijave sprejemamo na info@grad-polhovgradec.si ali info@ dobrova-polhovgradec.si. Knjižnica Polhov Gradec Vrata knjižnice so odprta vsak četrtek od 17. do 19. ure in soboto od 10. do 12. ure. URE PRAVLJIC Tudi letos se bomo z otroki enkrat na mesec podali v čudovit in skrivnosten svet pravljic. Januarja smo ob pravljici Francesce Bosca Jabolčni kralj ugotovili, da so jabolka slajša, če jih delimo z bližnjimi. Če jih ne želimo deliti, pa se nam prav lahko zgodi, da nam jih pojejo lačni mali črvički. V svet domišljije se bomo zopet podali 22. februarja in 22. marca ob 16.30. Lepo vabljeni vsi ljubitelji pravljic! Pišite, pokličite, spremljajte, za vas smo na voljo: T: 031 776 259 E: info@grad-polhovgradec.si www.grad-polhovgradec.si Spremljajte nas tudi na FB-strani Polhograjska graščina. Pripravile: Julija Buh, Ana Oblak, Nina Slana N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec 26. februar 2018W 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Zdravje na vsakem koraku: novice Zadnji sklop delavnic Zdravje na vsakem koraku, ki jih za svoje občane organizira Občina Dobrova - Polhov Gradec, v sezoni 2017/18 je postregel z mnogimi uporabnimi nasveti in napotki, na eni pa so udeleženci spoznavali veščino izdelovanja trajnega cvetja. Na osmi delavnici 18. januarja v plesni dvorani športne dvorane Dobrova so udeleženci pod mentorstvom Anice Tomšič izdelovali raznobarvne astre iz krep papirja. Mojstrica te obrti je delila svoje dolgoletne izkušnje in nasvete, ki bodo udeležencem prišli prav tudi, ko bodo k delu pristopili sami in želeli nadgrajevati pridobljeno znanje ter si s trajnim cvetjem polepšati dom oziroma ga pokloniti komu v dar. Naslov Proces pomnjenja - možganski fitnes je imela deveta delavnica Zdravje na vsakem koraku 25. januarja v avli OŠ Polhov Gradec. Mednarodna certificirana trenerka spomina Jasmina Lamberger je s teoretičnimi dejstvi in praktičnimi vajami zbrane naučila, kaj lahko sami naredijo na področju spomina. Spomin je osebna karakteristika človeka, pri tem pa so pomembni procesi zaznavanja, pozornosti, zapisovanja, prepoznavanja in priklica informacij, je dejala. Povedala je, da je za spomin treba skrbeti vseskozi, saj ta ni le tisto, kar je bilo, pač pa je vpet v včeraj, danes in jutri. Pri tem je pomemben tudi človekov odnos do spomina, saj si stvari moramo želeti zapomniti, poleg tega pa je pomembno, da stvari okoli sebe zaznavamo s čim več čutili, daljše stvari delimo na različne sklope, jih povezujemo s stalnimi zadevami in jih povezujemo v zgodbe, saj si bomo le tako stvari lažje in dolgoročneje zapomnili. Podelila je nekaj namigov za lažji prenos informacij iz kratkotrajnega v dolgoročni spomin. Ob koncu delavnice pa je s prisotnimi opravila nekaj vaj za možganski fitnes. Deseta delavnica je potekala v soorganizatorstvu Osnovne šole Dobrova 1. februarja v avli osnovne šole. Navzoči so Jana Zvokelj, mag. spec. klinične farmacije. Dejstvo je, da si danes življenja brez zdravil ne moremo predstavljati, saj nas naravni življenjski cikel in vloge pripeljejo do tega, da prej ali slej postanemo njihov uporabnik. Strokovnjakinja je v uvodu predstavila različne farmacevtske oblike zdravil, njihovo pravilno uporabo, shranjevanje in pravilno odstranjevanje Vabilo pretečenih in neuporabljenih zdravil. Posebej je opozorila na pravilno uporabo zdravil, ki delujejo le, če se navodil uporabe držimo, v nasprotnem primeru pa nimajo pravega učinka ali si ti nezaželeni. Nadja Prosen Verbič prisluhnili predavatelju Jani-ju Prgiču, ki je govoril o tanki črti odgovornosti na zabaven način, v katerega je aktivno vključil udeležence, spregovoril o resnih temah iz našega vsakdana in poskrbel, da se je vsak prepoznal v različnih vlogah. Nastavil je ogledalo in razgalil nezavedne vedenjske vzorce, s katerimi se odmika-mo od osebne odgovornosti - prelagamo odgovornost, pri tem pa s prstom kažemo na druge oz. obtožujemo in iščemo krivca v drugih, sebe pa opravičujemo. Iz tega razloga nemalokrat dejanje tudi zanikamo, v ta namen uporabimo laž, si zatiskamo oči pred resnico, na koncu pa se vdamo, saj ni več ne poguma ne motivacije. O varni in pravilni uporabi zdravil pa je zbrane na zadnji delavnici 6. februarja poučila Frizerka, če si pridna in obvladaš poklic pridi! Takoj te rabimo in težko te že čakamo. Frizerstvo Mis, tel. 031 605 355. Vabilo Razstava rož iz papirja Društvo upokojencev Dobrova vabi vse ljubitelje suhega cvetja na 5. veliko vseslovensko razstavo rož iz papirja. Vabimo, da se z nami podate na pot izjemne kulturne dediščine in se nam pridružite v soboto in nedeljo, 10. in 11. marca, v Športni dvorani Vransko na edinstveni tovrstni razstavi pri nas. Več kot 100 razstavljavcev iz vse Slovenije, med katerimi bomo tudi člani DU Dobrova, bo predstavilo na tisoče rož. Razstava se bo začela ob 10.00 s kratkim kulturnim programom. Vstopnine ni. Vabljeni! Zimski reli starodobnikov skozi Polhov Gradec Poletno potepanje po naših krajih enega od organizatorjev je botrovalo, da so v gostilni Pograjski dom organizirali kontrolno točko relija Winter trial 2018. V nekaj urah se je tu za povprečno deset minut ustavilo štiriinsedemdeset starodobnikov, prednjačile so evropske znamke Volvo, Mercedes in BMW ter nizozemske registrske tablice. Dirkajo sicer lahko vozila, izdelana leta 1985 ali prej, tekmujejo pa le tista, starejša od 38 let. Isti organizator Classic events (www.thetrial. nl) organizira sicer aprila še dirko Paris-Amsterdam in septembra špansko avanturo. A tokrat niso bila stara le vozila, tudi povprečna starost voznikov je po moji oceni presegala 50 let, tako da ne gre za pravo dirko, ampak predvsem uživanje v zasneženih zahtevnih pogojih vožnje z vozili, ki v teh štirih dneh prevozijo verjetno več kilometrov kot sicer celo leto. Startnina za udeležence sploh ni majhna, 6.290 evrov stane skupaj z zavarovanjem na poti, prevozi vozil in hrano ter prenočišči v hotelih. Iz Polhovega Gradca so po starih cestah starodobniki nadaljevali do postanka v Škofji Loki in nato do prenočišča na Bledu, ta dan so opravili od Ptuja do Bleda 356 zasneženih kilometrov. Sami si plačajo gorivo in vmesne kavice in enemu od njih sem pomagal s petimi litri goriva, ki jih je prelil v dodatni rezervoar svojega Volva (v prtljažniku ima nerjavečo posodo, verjetno iz varnostnih razlogov). Polovica vozil je bila ojačana z varnostno kletko in dodatnimi instrumenti, pa ne le navigacijo, temveč posebnim števcem z laserskim sledilnikom na strehi prav za to zimsko dirko! Pot, ki so jo začeli pred tovarno BMW v Munchenu, nato prevozili Češko, Avstrijo in Slovenijo, in zaključili v Avstriji, je bila tokrat obilno začinjena s snegom in to se je videlo tudi na treh vozilih, ki so bila spredaj krepko poškodovana. Največ pozornosti je na parkirišču gostišča Pograjski dom požel beli Porsche, od katerega je barva odpadala v kosih, sledi rje pa so bile povsod - izkazalo se je, da je lastnik namerno oblepil brezhibno karoserijo starodobnika s plastično folijo v obliki fotografije zarjavelega dotrajanega vozila! Pri nas na cenejši strani Alp taka storitev izdelave in lepljenja nalepke ("car wraping") stane približno 1.500 evrov. Nekateri starodob-niki so bili potujoče reklame, nekateri pa samo zgledno obnovljeni. Vedno sta bila dva v vozilu, pripeta s štiritočkovnim varnostnim pasom in kupom dodatnih instrumentov. Zanimivo in glasno izkušnjo smo tako doživeli, kar preveč neopazno in premalo oglaševa-no, saj bi sicer tega dne lahko privabili več gostov. Pa srečno vožnjo! Sebastjan Vehar N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec 26. februar 2018W 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Pustno rajanje -najboljše maske obiskali organi reda! Našemili smo se tudi številni starši in s tem popestrili pustno vzdušje, morda najpametnejša šema pa je bila tista z masko duhovnika, saj je postavila svoj pisker za prostovoljne prispevke na improvizirani šank. No seveda je imelo TD urejeno poslovanje s pravo blagajno in ponudbe raznovrstnih pijač ni manjkalo. Bistvo je, da je bila organizacija po mojem Pustno rajanje za otroke je TD Polhov Gradec pripravilo v soboto, 10. februarja v KD Jakoba Trobca. Rajanje z zanimivim animacijskim programom je vodila neutrudna Alja Vintar, ki ji ta vloga res dobro pristaja. mnenju najboljša doslej, tako da so otroci zelo uživali in bili na koncu po uri in pol intenzivnega programa, polnega plesa in petja, nagrajeni s sladkimi dobrotami. Neverjeten zaplet se je zgodil kasneje, ko sta dve zelo dodelani maski, vojak in hudič, ki sta se spontano ujela v logični tandem - hudič ujetnik in vojak stražar, odšla naprej. Najprej v gostišče Pratkar, kjer je natakar nagradil izvirna kostuma in njuno igro s krofom, gostje pa z odobravanjem, potem pa še do okrepčevalnice Bambi. Enak scenarij tam ni naletel na odobravanje, zato sta maski po nekaj minutah odšli iz lokala. A uro kasneje je vojak prejel klic policije, da so dobili prijavo zoper oboroženo osebo, ki vznemirja občane. Klicani je seveda presenečen odšel od doma njim naproti z »orožjem«, ki seveda to ni, saj gre za ceneni ponaredek puškomitraljeza AK 47 (kalašnikov), saj res ni potrebe, da se policija na tak zabavni pustni večer kaže v vasi. Vestno so popisali podatke in »orožje« začasno zasegli ter izdali o tem zapisnik in spisali izjavo, hkrati pa nevedneža podučili, da dejansko je mahanje z orožjem ali z orožju podobnimi predmeti med civilisti prepovedano. Seveda so razumeli, da gre za pustni čas in zabavno igro dveh maškar v vlogi ujetnika in stražarja, zato niso bili preveč napeti in vznemirjeni, ampak svojo nalogo so pač morali opraviti do konca in tega jim ne moremo zameriti. Vprašanje pa je, kaj je narobe z ljudmi, da namerno pokvarijo pustno zabavo in norčav običaj. Sebastjan Vehar Poštni muzej odprl razstavo Ko udari strela Delavnica izdelave leskovih viter Razstavo Ko udari strela: zgodovina podjetja A. J. Kogoj v Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu je 6. februarja ob 18. uri odprl g. Matjaž Pogačnik, direktor dostopovnih omrežij v Telekomu Slovenije. Govorci so si sledili v naslednjem vrstnem redu: ga. Natalija Polenec, direktorica Tehniškega muzeja Slovenije, g. David Malnič, tedanji zunanji sodelavec za področje trženja, in g. Matjaž Pogačnik, direktor omrežij v Telekomu Slovenije. Odprtje je povezovala ga. Jasna Tavčar, za glasbeno spremljavo je poskrbel pihalni kvartet Glasbene šole Emil Adamič (mentor Janez Benko). Pogostitev je pripravil g. Lado Birsa. O razstavi Družinsko podjetje Jožeta in Andrejine Kogoj je svojo razvojno pot začelo kot obrtni obrat leta 1982. Podjetniška volja, želja po napredku in iskanje nove tržne niše so ga usmerili v razvoj elektromehanskih zaščitnih modulov pred udari strele in prenapetostmi v telekomunikacijskih omrežjih. V muzeju pošte in telekomunikacij predstavljajo zgodbo o vzponu podjetja z majhnim številom zaposlenih in široko mrežo zunanjih sodelavcev, ki mu je uspelo prodreti na zahteven in hitro razvijajoč se telekomunikacijski trg. Obiskovalci si lahko ogledajo najpomembnejše izdelke podjetja in delovanje prenapetostnih zaščit, najmlajši pa bodo lahko izvedeli več o pojavu strele. Podjetje je sicer zaprlo svoja vrata pred desetimi leti, saj je mehanskih povezav in stacionarne telefonije vse manj, hkrati je prišel čas za upokojitev. Razstavo so pripravili Estera Cerar, Ajda Kozjek, Jože Kogoj, Stojan Boštjančič, David Malnič, Lado Birsa in Goran Milev, finančno sta jo podprla Telekom Slovenije in Ministrstvo za kulturo RS. Razstava bo na ogled do 30. septembra. Muzej pošte in telekomunikacij je odprt od torka do nedelje med 10. in 17. uro (muzejpt@ tms.si, www.tms.si, 01 364 00 83). Sebastjan Vehar V soboto, 20. januarja, smo se spet srečale tri generacije. Turistično društvo Črni Vrh je, kot nadaljevanje lanskoletnega dogodka Zimski večeri nekoč, organiziralo delavnico pletarstva. Tokratne prve delavnice, na kateri smo izdelovali leskove vitre, se je udeležilo 15 oseb. Najmlajša udeleženka je štela 5 let, najstarejši pa je bil naš učitelj Ferdinand Kopač, ki ima več kot 80 let in nam je z veseljem posredoval znanje iz svojih dolgoletnih izkušenj. Za izdelavo viter potrebujemo leskove palice. Nabirajo se v času mirovanja, od jeseni do pomladi, ko so brez listja. Nabiramo od 1 do največ 3 cm debele palice. Debelina vpliva na to, koliko moči je potrebne, da palico ukrivimo in iz nje odkrojimo vitre. Palica mora biti ravna, brez izraslih stranskih poganjkov in čim daljša. Dobro je, da raste na sončni legi, ker tam raste počasneje in ima zato tanjše letnice, ki se lažje in lepše krojijo. Palice ni treba porabiti takoj po nabiranju. Če jo hranimo zunaj na senčnem in vlažnem mestu, je uporabna več tednov. Nikakor ne sme biti na soncu, ker bi se preveč osušila in za izdelavo viter ne bi bila več uporabna. Palico na tanjšem koncu, približno 30 cm od kraja, očistimo lubja in previdno zarežemo za 1-2 letnici globoko (odvisno od tega, kako debele vitre želimo izdelati). Zarezano palico na kolenu počasi in blago upognemo, da zarezana letnica odstopi. Palico tako upogi-bamo vsakih 5-10 cm vse do debelejšega konca. Ob tem s prstom previdno ločujemo vitro od palice. Palice, ki se kljub previdnosti zlomijo, so za izdelavo viter neuporabne. Ko vitro povsem ločimo od palice, jo očistimo lubja in z ostrim nožem obdelamo, da je enako široka in debela po celi dolžini. Približno 1 cm široka in 1-3 mm debela je uporabna za izdelavo košev ali večjih košar. Za izdelavo manjših izdelkov so potrebne ožje in tanjše vitre. Če je vitra široka, jo z nožem previdno prekoljemo na dve ožji vitri. Mojstrsko izkušen g. Ferdinand zna vitro iz dveh letnic po debelini ločiti in tako dobi 2 tanki vitri. Če nam ločevanje letnic ne gre od rok, želeno debelino dobimo z obrezovanjem, a s tem zavržemo veliko materiala. Varčnost je bila v njegovi mladosti zagotovo bolj cenjena, kot je danes. A prav je, da smo tudi mi do naravnih virov spoštljivi, četudi leska raste hitro. Z lastno izkušnjo smo se hitro naučili, da je za izdelovanje viter potrebnega veliko potrpljenja, občutka in mirne roke. Vsekakor dobra vaja za vztrajnost, ki je potrebna za izdelavo enega pletenega izdelka. Ferdinand nam je povedal, da je za izdelavo koša, od viter do končnega izdelka, potrebnega cel teden intenzivnega dela. Veliko vaje bomo še potrebovali, da nam bo delo teklo gladko, a začetniška sreča je bila na naši strani in vsakemu je uspelo izdelati nekaj viter, ki jih bomo na 3. delavnici porabili za pletenje končnih izdelkov. Na 2. delavnici, ki bo 17. februarja ob 16. uri se bomo lotili izdelave dna in kol-cev. Če bi se nam radi pridružili, nam pišite na tdcrnivrh@gmail.com. Delavnice so brezplačne, so pa zaželeni prostovoljni prispevki za pokritje stroškov. Vabljeni! NflS Občina Dobrova-Polhov Gradec 26. februar 2018W 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Po evropski rekord na Češko Lucija Slovša, ki šele slabo leto tekmuje v dvigovanju uteži oziroma »powerliftingu« je septembra na Češkem v mrtvem dvigu v svoji kategoriji dvignila 142,5 kilograma in dosegla evropski rekord. čajo po kategorijah, in sicer glede na kilograme in leta. Lucija je bila na svetovnem prvenstvu prvič, skupno pa je bila ta tekma njena tretja. Tudi zato ji je bilo nekoliko lažje, a hkrati težko. Potovanje na Češko je bilo po njenih besedah naporno, pritisk je bil močan in vse je prispevalo k delni utrujenosti. A želja je bila dovolj Spomnimo se besed Lucije Slovša, ki je v intervjuju za poletno številko Našega časopisa lansko leto na vprašanje o izzivih za prihodnost dejala: »Septembra je GPC svetovno prvenstvo na Češkem in počasi se pripravljam na to tekmovanje. Za mrtvi dvig, kjer sem najmočnejša, mi manjka samo 10 kilogramov, da podrem evropski rekord in to si želim doseči. Tja grem, da to podrem.« In res je bilo tako. Dekle je vse poletje pridno treniralo, se odpovedovalo poletnim skušnjavam ter življenje usmerilo v dosego zastavljenega cilja. 14. septembra je na Češkem potekalo svetovno prvenstvo v dvigovanju uteži. Gre za šport, pri katerem se tekmovalci merijo v treh dvigih, zato ga imenujemo tudi triatlon moči. Gre za dvig iz počepa, potisk s prsi in mrtvi dvig. Vsak dvig preverja športnikovo maksimalno moč na drugem področju. Vsak tekmovalec ima tri poizkuse za vsak dvig. Zmagovalci pa se dolo- močna, da ji je v kategoriji do 56 kilogramov in 23 let z dvigom 142,5 kilograma v mrtvem dvigu uspelo podreti evropski rekord (140 kg). Do državnega tekmovanja si Lucija Slovša želi vzdrževati formo, potem pa bodo treningi postali ponovno ciljno usmerjeni v evropsko tekmovanje, ki bo konec maja v Franciji in kamor gre z odločitvijo, da evropski rekord še izboljša. Življenjski ritem, ki združuje treninge, študij in zasebno življenje, pa bo odslej nekoliko enostavnejši, saj ima prostor za trening tako rekoč pred vrati. S fantom Rokom sta septembra na Vrhniki namreč odprla nov vadbeni center Jeklarna, o katerem lahko več izveste na vrhniških straneh Našega Časopisa. Besedilo in fotografija: Nadja Prosen Verbič Na kavi v družbi Ivana Cankarja Ko je po Sloveniji na začetku februarja zadišalo po kulturi, so se člani Theatra Šentjošt odločili, da se bodo vrnili v čas slovenske moderne, ko so se njeni predstavniki družili po kavarnah in razpravljali o literaturi. V kulturnem domu so na Prešernov dan pričarali pravo kavarniško vzdušje, v katerem so lahko obiskovalci na malo drugačen način spoznavali Cankarjevo življenje in delo, obenem pa preizkusili tudi svojo ustvarjalno žilico. Literarni večer se je začel z glasbenim uvodom, ki mu je sledila kratka predstavitev Cankarjevega ustvarjanja. Glavna ideja srečanja je bila, da je lahko k sooblikovanju le tega prispeval vsak obiskovalec in se lotil branja. Ob kavi, čaju in potici je bilo tako možno slišati Cankarjeva bolj znana dela, kot so Pehar suhih hrušk, Skodelica kave, Vrzdenec, Na klancu in še mnoge druge, pika na i bližajočemu se prazniku zaljubljencev pa je bilo ljubezensko pismo, ki ga je napisal svoji dragi Mileni. Vsak od obiskovalcev se je lahko med poslušanjem posvetil raziskovanju svojih likovnih sposobnosti in iz papirja ustvaril Cankarjeve brke, za navdih pa je lahko pokukal na steno, kjer je bila prava razstava brk in Cankarjevih portretov otrok iz šole in vrtca v Šentjoštu. Na koncu je sledilo še obvezno fotografiranje. Večer je poleg glasbene spremljave popestril še krajši pogovor na temo Cankarjevega življenja, nekaj pa je bilo tudi pevskih presenečenj, ki so lepo zaključila sproščen in z literaturo obarvan večer. Mirjam Tominc Za Primoža gre Romanje v San Giovanni Rotondo V četrtek, 8. februarja, se nas je zbralo dvajset romarjev v Polhovem Gradcu, kjer smo imeli ob 6. uri sveto mašo ter blagoslov za srečno pot. Sveto mašo je daroval g. Bogdan Oražem, ki je bil tudi naš vodič na romanju. Nato pa smo se ob 7. uri odpeljali z avtobusom na romanje v San Giovanni Rotondo, v mesto, ki leži v južni Italiji. Ta znani romarski kraj smo izbrali zato, da smo obiskali Primoža Trobca iz Črnega Vrha, ki je v tem italijanskem mestu s svojo mamo od 2. januarja letos na rehabilitaciji po prometni nesreči. Pot nas je peljala čez mejni prehod Vrtojba mimo Palmanove, Padove, Bolonije, San Marina, Ancone, Pescare do San Giovannia Rotonda. Med dolgo vožnjo smo se v avtobusu vsi predstavili, prebrali misel patra Pija, molili rožni venec ter prepevali. Imeli smo nekaj krajših postankov, daljšega pa v mestu Loreto v osrednji Italiji, v pokrajini Ancona. Sprehodili smo se po trgu z velikim vodnjakom ter si ogledali baziliko, katere zaklad je Nazareška hišica. To hišico so iz Nazareta po delih prinesli najprej na Trsat, potem pa v Loreto. V tej hiški je Marijin oltar in nad njim se z izrezljane podobe smehlja mila devica z Jezusom v naročju. Od tu nas je pot vodila v San Giovanni Rotondo, kamor smo prispeli v večernih urah, se nastanili v hotelu in prenočili. Zjutraj po zajtrku smo se srečali s Primožem, ki nas je čakal ves nasmejan in dobre volje. Primož je po mesecu naporne rehabilitacije že pokazal prve znake okrevanja, najbolj se mu izboljšuje dihanje, občasno pa lahko malo premakne tudi roke in noge. Skupaj s Primožem smo odšli do cerkve k sveti maši. V tej cerkvi je včasih maševal in spovedoval pater Pij. To italijansko mesto je zelo znan romarski kraj, saj je tu deloval in živel vse do svoje smrti ta znani pater, znan po svojih stigmah, znamenjih kristusovih ran, ki so krvavele pol stoletja. Bil je izredno priljubljen spovednik, ustanavljal je molitvene skupine, v tem mestu pa je dal zgraditi moderno bol- nišnico. Pater Pij se je rodil 25. maja 1887, umrl pa 23. septembra 1968. Po enem najkrajših postopkov v zgodovini cerkve ga je papež Janez Pavel II. leta 1999 razglasil za blaženega, leta 2002 pa za svetnika. Po sveti maši smo si ogledali muzej ter grob patra Pija v kripti cerkve Marije Milostne. Ogledali smo si tudi novo cerkev, ki sprejme do osem tisoč ljudi, trg pa do petinšti- rideset tisoč ljudi. Ta kraj bo 17. marca letos ob petdeseti obletnici smrti patra Pija in stoti obletnici pojava stigem obiskal papež Frančišek. Zanimivost nove cerkve je tudi ta, da stoji na enem stebru in ima ene največjih orgel na svetu. V notranjosti cerkve smo videli ogromno mozaikov, delo patra Ivana Rupnika. Srečali smo se tudi s provin-cialom patrom Mauriziem Pla- centinom, ki je sprejel Primoža na rehabilitacijo in mu izročili skromno darilo v zahvalo. Nato je sledilo kosilo ter prosto popoldne za ogled mesta, nakup spominkov, vzpon na kri-žev pot ter ogled obmorskega mesta Manfredoni. Sledila je večerja nato pa smo se odpeljali proti domu. Med potjo nazaj smo se ustavili še v Vipavskem Križu, kjer nam je pater Luka Modic povedal nekaj o zgodo- vini cerkve v tem kraju. Ogledali smo si samostan, cerkev in knjižnico. Z romanja smo se vrnili okrog dvanajstih v soboto, bili smo polni lepih vtisov in dobre volje. Zahvaljujem se vsem, ki ste se udeležili romanja, še posebej g. župniku Bogdanu Oraž-mu. Primožu pa vsi želimo, da bi čim hitreje okreval. Blažka Trobec, fotografija: Milka Končan N as Občina Dobrova-Polhov Gradec 26. februar 2018W 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si OŠ Polhov Gradec Zadnji dan starega leta Težko je verjeti, ampak je res. Zadnji šolski dan v tem letu. Naša šola ga je kar lepo izkoristila. Imeli smo le tri ure, kar se nam je zdelo super. Prva ura - slovenščina - filmska vzgoja, kaj je lahko lepšega. Druga ura - angleščina, reševanje zabavnih križank in slastna nagrada v obliki čokoladic! Tretja ura - matematika - ustvarjanje - izdelovali smo angelčke iz papirja, ki jih ima učiteljica še vedno v učilnici. Oh, da bi bil pouk vsak dan tako zabaven! Ko so minile prve tri res »naporne« ure, je sledila prireditev ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Izvedeli smo zelo zanimive podatke o nekdanjih jugoslovanskih republikah in marsikaj o tem, kako je potekala pot do osamosvojitve naše države. Po prireditvi smo se zbrali v svojih učilnicah in se nato podali v športno dvorano, kjer so nas čakali člani gimna-stičnega društva Flip. Celo uro so nas navduševali z izjemnimi triki, premeti, vzdigi in neverjetnimi skoki. Bili so zelo dobri in lepo jih je bilo gledati. Nato je sledilo težko pričakovano obdarovanje po razredih. Mi smo ga imeli skupaj z razredničarko Barbaro Premoš in učiteljico Vesno Muhič. Vsi smo dobili super darilca. Še kosilo pa avtobus in najpomembnejše: začetek najlepših počitnic v letu! Anastazija Tominc, Zana Kucler in Kristjan Stanovnik, 7. b Elektrotehniška delavnica II V soboto, 3. februarja, je v Osnovni šoli Polhov Gradec potekala druga elektrotehniška delavnica na temo robotskih vozil. Kljub obilnim snežnim padavinam je na delavnico prišlo precejšnje število otrok. Najprej so morali učenci sestaviti robotsko vozilo. S spajkalnikom in lotom so pritrdili dva motorja, dodali kolesa in zatiče. Ko je bilo vozilo sestavljeno, je bilo treba sestaviti še vezje. Najprej so morali nabrati osnovne elemente za vezje, nato vse elemente pritrditi na vezje, potem pa so vozilo poskusili spraviti v pogon. Z lučko so posvetili v svetlobna senzorja. Ob zaznavi svetlobe se je robotsko vozilo začelo premikati, premikalo pa se je tako, kot so obračali lučko. Tudi druga delavnica je bila zelo uspešna in želimo si, da se kmalu spet srečamo in nekaj novega naučimo. OPB OŠ Polhov Gradec ima talent 19. januarja smo v OŠ Polhov Gradec odprli že 8. prireditev OPB ima talent. Letos je bila še toliko bolj posebna, saj se je dogajanje iz športne dvorane OŠ Polhov Gradec preselilo v KD Jakoba Trobca. Cel teden je v šoli vladalo posebno vzdušje. Reklama po šolskem radiu, plakati po šoli, plakati po kraju, reklama na jumbo plakatu ... Vse to je oznanjalo, da je OPB ima talent pred vrati. Oder je bil pripravljen, osvetljava in glasbena spremljava tudi, dvorana je bila polna navdušenih gledalcev, zato se je šov lahko začel. Rdeča nit letošnjih talentov je bila: mi se imamo radi. Na odru je 53 nastopajočih predstavilo 17 točk. Letošnji žiranti Katarina Tominec, Bratko Krivokapič in Matija Pogačnik so pozorno spremljali vse, ocenili ter na kratko komentirali vsako, na koncu pa razglasili zmagovalni nastop, 2. in 3. mesto ter najbolj zabavnega in izvirnega. 1. me- sto je osvojila Rebeka Stanov-nik, ki je s svojo interpretacijo pesmi Boš znal naprej me ljubiti (Tjaša Hrovat in Uroš Ste-klasa) poskrbela, da se je vsem v dvorani naježila koža. 2. mesto sta osvojila Filip Janša in Domen Trobec, ki sta poskrbela za val navdušenja s preigrava-njem Slakove viže V dolini tihi na harmoniko. 3. mesto sta si razdelili dve plesni točki: Tina Buh, Žiga Koprivec, Katarina Dolenc, Lenart Sečnik in Nik Raztresen so očarali s plesnim nastopom na glasbeno podlago All I want for Chrismas is you (Mariah Carey), Klara Podobnikar, Katarina Gerjolj, Natalija Trobec, Ela Tominec in Tea Govejšek pa so navdušile s plesnim nastopom na glasbeno podlago Bam bam bam (Čuki). Najbolj zabavni so bili Anže Čamernik, Laura Trno-vec, Manca Trnovec, Lara Jarc in Lucija Škof v vlogi zabavnih Babušk, ki so s svojim plesnim nastopom vse nasmejali. Najbolj izviren nastop pa so pripra- vili Blaž Malovrh, Ezav Kavčič, Marcel Kavčič, Talita Demšar, Ela Ušeničnik, Natalija Kucler, Evita Adam, Magdalena Gr-dadolnik, Klemen Tominc in Gašper Šubic z dramsko uprizoritvijo Sovice Oke. Učitelji podaljšanega bivanja izrekamo veliko pohvalo vsem nastopajočim za pogum ter Prvo, drugo in tretje mesto zahvalo vsem obiskovalcem za prijetno vzdušje in spodbudo za nastopajoče. Posebna zahvala gre Hiši medu Božnar, Gostišču grič in podjetju Konstrukcije Schwarzmann, ki so omogočili, da so učenci dobili lepe nagrade. Se vidimo na OPB ima talent 2019. Barbara Premoš, Barbara Trnovec O kralju Petru na Triglavu Leta 1939 je Triglav, najvišji vrh tedanje Kraljevine Jugoslavije, obiskal njen kralj Peter Karadordevič. Fotografije, nastale ob njegovem vzponu in dosegu vrha, so poskrbele, da so se združili zbiralec ter ljudski ustvarjalec Nani Poljanec, publicist Dušan Babac ter raziskovalca dr. Peter Mikša in dr. Borut Batagelj ter ustvarili knjigo in razstavo z naslovom Kralj Peter II. v slovenskih Alpah. Pri projektu Kralj Peter v slovenskih Alpah sta poleg Poljanca, Mikše, Ba-baca in Batagelja sodelovala še prof. dr. Božidar Jezernik in dr. Sara Špelec. Razstava s knjigo je že navdušila Rogaško Slatino, prav tako srbska različica razstave na Belem dvoru v Beogra- du, kjer se je odprtja udeležilo več kot 250 obiskovalcev, kar sedem ambasadorjev in sam Nj. K. V. prestolonaslednik Ale-ksandar II. Karadordevič. Zdaj nadaljuje pot v Celje, Slovenski planinski muzej v Mojstrani, Ljubljano itd., srbska različica razstave (v cirilici) pa na Ople-nac, v Sremsko Mitrovico, Vr-njačko Banjo, Novi Sad itd. Avtorji poudarjajo, da je bil obisk kralja Petra v slovenskih gorah velik simbol: »Peter je bil kralj, Triglav pa najvišja gora njegove kraljevine. To je bil velik dogodek v tistem času. Ta tema je zdaj prvič resneje obdelana. Pa vendar gre za preproste stvari. Kakšen je bil, kako so se imeli, začutiš utrip časa. Sicer pa so bila to, po njihovi oceni, tudi sam kralj Peter to opisuje v svoji biografiji, njegova najlepša leta.« Vzpon na Triglav je bil višek njegovih planinskih podvigov, kralj Peter II. je namreč drugo polovico julija in prvo avgusta leta 1939 skoraj v celoti preživel v slovenskih Alpah, kjer je v družbi svojih prijateljev in sošolcev prehodil velik del Julijskih Alp, obiskal pa je tudi vrhove Kamniško-Sa-vinjskih Alp (kjer se je povzel tudi na Grintovec) in Karavank. Prav ti poletni meseci s tovariši leta 1939 predstavljajo višek v enem najbolj srečnih let življenja mladega kralja. Kralj je bil s svojim izletom na Triglav izredno zadovoljen in kar ni mogel prehvaliti, kako lep je slovenski gorski svet, nad katerim kralju- je ta gora. V svojem poslovilnem govoru se je toplo zahvalil Slovenskemu planinskemu društvu in mu izrekel priznanje, pri čemer je poudaril, da so napravile planine nanj nepozaben in najlepši vtis. Kralj je vse pohode opravil s kapo, na kateri je nosil značko Slovenskega planinskega društva. Tudi v naših krajih, natančneje v Pol-hograjski graščini v Polhovem Gradcu je društvo Lep je dan že drugo leto sodelovalo pri mednarodni pobudi Brati gore in na mednarodni dan gora 9. decembra lani organiziralo predstavitev zgoraj omenjenega projekta. Dr. Peter Mikša, sicer domačin iz Babne Gore, soavtor zgoraj opisane razstave in knjige nam je pripovedoval o obiskih »kronanih glav« v slovenskih gorah in lepo predstavil obisk jugoslovanskega kralja Petra II. na Triglavu. (bm) Mčasopis Občina Dobrova-Polhov Gradec © Na podlagi 219. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/2007, 114/2007 - ZIPRS0809, 61/2008, 99/2009 - ZIPRS 1011 in 3/13), Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Dobrova - Polhov Gradec za programsko obdobje 2015-2020 (Uradni list RS, št. 106/2015) in Statuta Občine Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 26/2012) objavlja Občina Dobrova - Polhov Gradec naslednji JAVNI RAZPIS za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Dobrova - Polhov Gradec v letu 2018 I. PREDMET RAZPISA Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Dobrova - Polhov Gradec za naslednje ukrepe: • UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen Uredbe Komisije (EU), št. 702/2014) • UKREP 3: Pomoč za plačilo zavarovalnih premij (28. člen Uredbe Komisije (EU), št. 702/2014) • UKREP 4: Pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih (29. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014) • UKREP 5: Podpora društvom na področju primarne kmetijske proizvodnje • UKREP 6: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji - de minimis • Ukrep 7: Pomoč za izobraževanje in usposabljanje na področju nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja • UKREP 8: Izboljšanje gospodarske vrednosti gozdov (ukrep de minimis) • UKREP 9: Enkratna pomoč dijakom in študentom kmetijskih šol II. UKREPI IN OSNOVNI POGOJI ZA KANDIDIRANJE NA JAVNI RAZPIS Vlagatelji lahko vložijo skupaj največ dve vlogi na javni razpis in največ eno vlogo za posamezni ukrep. Upravičenci pomoči z izvedbo ne smejo pričeti pred prejemom sklepa o dodelitvi pomoči. Osnovni pogoji na podlagi Uredbe komisije EU, št.: 702/2014: Do pomoči po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU), št. 702/2014, niso upravičeni subjekti, ki so: - naslovniki neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Komisije EU, s katerim je bila pomoč razglašena za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom; - podjetja v težavah; - upravičenci, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do občine. Pomoči po tem pravilniku se ne uporablja za: - pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer če je pomoč neposredno povezana z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo; - pomoč, ki je odvisna od prednostne uporabe domačega blaga pred uporabo uvoženega blaga. - pomoči po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU), št. 702/2014, se ne dodeli za davek na dodano vrednost razen, kadar po predpisih, ki urejajo DDV, le-ta ni izterljiv. Osnovni pogoji na podlagi de minimis Uredbe Komisije (EU), št. 1408/2013 De minimis pomoč v skladu z Uredbo Komisije (EU), št. 1408/2013, z dne 18. decembra 2013 se uporablja za pomoč dodeljeno podjetjem dejavnim v primarni kmetijski proizvodnji, razen za: - pomoči določene na podlagi cene ali količine proizvodov danih na trg; - pomoč za dejavnosti povezane z izvozom dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo; - pomoči, ki se dodelijo pod pogojem, da se domačim proizvodom pri uporabi daje prednost pred uvoženimi. Do finančnih spodbud niso upravičeni tisti subjekti, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do občine ali do države. Do sredstev za razvoj niso upravičena mikro, majhna in srednje velika podjetja, ki so po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 - uradno prečiščeno besedilo) v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe. Če je vlagatelj dejaven v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov in tudi v enem ali več sektorjih oziroma ima druge dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (EU) št. 1407/2013, se navedena uredba uporablja za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjimi sektorji ali dejavnostmi, če je na ustrezen način, na primer z ločitvijo dejavnosti ali stroškov, zagotovljeno, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo (EU), št. 1407/2013. Če je vlagatelj dejaven v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov ter v sektorju ribištva in akvakulture, se določbe Uredbe Komisije (EU), št. 717/2014, z dne 27. junija 2014 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in akvakulture (UL L, št. 190, z dne 28. 6. 2014, str. 45; v nadaljnjem besedilu: z Uredba Komisije (EU), št. 717/2014/EU) uporabljajo za pomoč, dodeljeno v povezavi s slednjim sektorjem, če je na ustrezen način, na primer z ločitvijo dejavnosti ali stroškov, zagotovljeno, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo (EU), št. 717/2014. Osnovni pogoji na podlagi de minimis Uredbe Komisije (EU), št. 1407/2013 Do de minimis pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU), št. 1407/2013, z dne 18. decembra 2013 niso upravičena podjetja iz sektorjev: - ribištva in akvakulture; - primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije; - predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije v naslednjih primerih: a) če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg; b) če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce. Pomoč ne bo namenjena izvozu oz. z izvozom povezane dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo. Pomoč ne bo pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov pred uvoženimi. Do finančnih spodbud niso upravičeni tisti subjekti, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do občine ali do države. Do sredstev za razvoj niso upravičena mikro, majhna in srednje velika podjetja, ki so po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 - uradno prečiščeno besedilo) v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe. Skupna vrednost pomoči, dodeljena istemu upravičencu oziroma enotnemu podjetju na podlagi pravila »de minimis« v skladu z Uredbo Komisije (ES), št. 1407/2013, z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de mi-nimis (Uradni list EU L 352, 24.12.2013) ne sme preseči 200.000,00 EUR v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije. Če je podjetje dejavno v sektorjih iz prvega odstavka tega člena ter je poleg tega dejavno v enem ali več sektorjih ali opravlja še druge dejavnosti, ki sodijo na področje uporabe Uredbo Komisije (ES) št. 1407/2013, se ta uredba uporablja za pomoč, dodeljeno v povezavi s slednjimi sektorji ali dejavnostmi, če podjetje na ustrezen način, kot je ločevanje dejavnosti ali razlikovanje med stroški, zagotovi, da dejavnosti v sektorjih, ki so izključeni iz področja uporabe te uredbe, ne prejemajo pomoči de minimis na podlagi Uredbe Komisije (ES), št. 1407/2013. UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen Uredbe Komisije (EU), št. 702/2014) Z naložbo se skuša doseči vsaj enega od naslednjih ciljev: - izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskega gospodarstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljšanjem in preusmeritvijo proizvodnje; - izboljšanje naravnega okolja, higienskih razmer ali standardov za dobrobit živali, če zadevna naložba presega veljavne standarde Unije; - vzpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvojem, prilagajanjem in modernizacijo kmetijstva, vključno z dostopom do kmetijskih zemljišč in izboljšanjem zemljišč, oskrbo in varčevanjem z energijo in vodo. Podukrep 1.1: Posodabljanje kmetijskih gospodarstev Pomoč se lahko dodeli za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih. Upravičeni stroški: A. stroški izdelave projektne dokumentacije za novogradnjo (rekonstrukcijo) hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskih gospodarstvih, B. stroški gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskih gospodarstvih, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji ter ureditev izpustov (stroški materiala), C. stroški nakupa nove ali rabljene kmetijske mehanizacije, D. stroški opreme hlevov in gospodarskih poslopij, E. stroški nakupa rastlinjaka, montaže ter opreme v rastlinjaku, z izjemo namakalnih naprav, F. stroški nakupa in postavitev zaščite pred neugodnimi vremenskimi razmerami (protitočne mreže ...), G. stroški postavitve ali obnovitve sadnega ali drugega trajnega nasada, H. stroški nakupa računalniške programske opreme. Upravičenci do pomoči so: - kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki so pravne in fizične osebe (ustrezajo kriterijem za mikro, podjetja), dejavne v primarni kmetijski proizvodnji, s sedežem na območju občine. Pogoji za pridobitev: - ponudba oziroma predračun za načrtovano investicijo s specifikacijo del ali storitev, - predložitev oddane kopije zbirne vloge v tekočem (oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel), - dokazila, da se investicija se izvaja na območju občine, - gradbeno dovoljenje za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno, oziroma druga ustrezna dokumentacija, - pridobljena soglasja za izvedbo investicije (npr.: kulturnovarstveno, oko-ljevarstveno, ..), - dokazilo o presoji vplivov na okolje za investicije za katere mora biti opravljena (presoja vplivov na okolje mora biti opravljena pred datumom dodelitve pomoči). Pomoč se ne dodeli: - naložbam za skladnost s standardi Unije, - investicijam, ki se izvajajo izven območja občine, - investicijam, ki so financirane iz drugih javnih virov Republike Slovenije ali EU, - za že izvedena dela, - stroškom, povezanim z zakupnimi pogodbami, - nakupom proizvodnih pravic, pravic do plačila in letnih rastlin, - zasaditvijo letnih rastlin, - stroškom v zvezi z odvodnjavanjem, - nakupom živali in samostojnim nakupom kmetijskih zemljišč, - obratnim sredstvom. Intenzivnost pomoči: - do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih. Najvišji skupni znesek dodeljene pomoči za posamezno naložbo na kmetijskem gospodarstvu lahko znaša do 2.500 EUR. Vlogo za pomoč v okviru tega podukre-pa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva. Podukrep 1.2 Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov. Pomoč se lahko dodeli za namen urejanja kmetijskih zemljišč (A) (nezahtevne agromelioracije) in pašnikov (B). Upravičeni stroški: - stroški izdelave načrta kmetijskega zemljišča (nezahtevne agromelioracije, pašniki), - stroški izvedbe del za nezahtevne agromelioracije, - stroški nakupa opreme za ograditev in pregraditev pašnikov z ograjo, - stroški nakupa opreme za ureditev na-pajališč za živino. Upravičenci do pomoči: - kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki so pravne in fizične osebe (ustrezajo kriterijem za mikro, podjetja), dejavne v primarni kmetijski proizvodnji, s sedežem na območju občine. Pogoji za pridobitev: - ponudba oziroma predračun za načrtovano investicijo s specifikacijo del ali storitev, - predložitev oddane kopije zbirne vloge v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel, - dokumentacija potrebna za izvedbo naložbe, - pridobljena soglasja za izvedbo investicije (npr.: kulturnovarstveno, oko-ljevarstveno, .. ) - dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe, da vlagatelj ali njegovi družinski člani niso lastniki zemljišča, - dokazilo, da se naložba se izvaja na območju občine. Pomoč se ne dodeli: - naložbam za skladnost s standardi Unije, - investicijam, ki se izvajajo izven območja občine, - investicijam, ki so financirane iz drugih javnih virov Republike Slovenije ali EU, - stroškom, povezanim z zakupnimi pogodbami, - nakupu proizvodnih pravic, pravic do plačila in letnih rastlin, - zasaditvi letnih rastlin, - delom v povezavi z odvodnjavanjem, - nakupom živali in samostojen nakup kmetijskih zemljišč, - obratnim sredstvom. Intenzivnost pomoči: - do 50 % upravičenih stroškov. Najvišji skupni znesek pomoči lahko znaša do 2.500 EUR. Vlogo za pomoč v okviru tega podu-krepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma pooblaščena oseba, ki jo pooblastijo vsi nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vključeni v skupno naložbo. UKREP 3: Pomoč za plačilo zavaro- valnih premij (28. člen Uredbe Komisije (EU), št. 702/2014) Cilj pomoči je sofinanciranje dela zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje, z namenom kritja izgub zaradi naslednjih dejavnikov: - naravnih nesreč; - slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami in - drugih slabih vremenskih razmer; - bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah ter - zaščitenih živali. S pomočjo se spodbuja kmetijske pridelovalce, da zavarujejo svoje pridelke pred posledicami škodnih dogodkov iz prejšnjega odstavka. Upravičeni stroški: strošek zavarovalne premije, vključno s pripadajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov, ki krije stroške za nadomestitev izgub zaradi slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami in drugih slabih vremenskih razmer, boleznimi živali ali škodljivih organizmov na rastlinah ter zaščitenih živali in ne zahteva ali določa vrste ali količine prihodnje kmetijske proizvodnje. Upravičenci do pomoči: - kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki so pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro, podjetja, dejavna v primarni kmetijski proizvodnji in imajo sedež na območju občine, ki sklenejo zavarovalno pogodbo za tekoče leto, ki je vključena v sofinanciranje po nacionalni uredbi za tekoče leto. Pogoji za pridobitev: - veljavna zavarovalna polica, z obračunano višino nacionalnega sofinanciranja; - pomoč ne sme ovirati delovanja notranjega trga zavarovalniških storitev, biti omejena na zavarovanje, ki ga ponuja eno samo zavarovalniško podjetje ali skupna podjetij in biti pogojena s tem, da se zavarovalna pogodba sklene z zavarovalnico, ki ima sedež v zadevni državi članici; - sklenjeno zavarovanje ne zahteva ali določa vrste ali količine prihodnje kmetijske proizvodnje. Intenzivnost pomoči: - do 20 % upravičenih stroškov. Pomoč skupaj s pomočjo po nacionalni uredbi o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje ne sme preseči 65 % stroškov zavarovalne premije. UKREP 4: Pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih (29. člen Uredbe Komisije (EU), št. 702/2014) Cilj pomoči je varovanje in ohranjanje značilnosti kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih. Upravičeni stroški: - stroški naložbe v opredmetena sredstva (stroški za nabavo materiala za obnovo, stroški za izvajanje del); Upravičenci do pomoči: - kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki so pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro, podjetja, dejavna v primarni kmetijski proizvodnji in imajo sedež na območju občine. Pogoji za pridobitev: - ponudba oziroma predračun za načrtovano investicijo s specifikacijo del ali storitev, - predložitev oddane kopije zbirne vloge v tekočem (oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel), - dokazila, da se investicija se izvaja na območju občine, - dokazilo, da je stavba vpisana v register nepremične kulturne dediščine (RKD), ki ga vodi ministrstvo, pristojno za kulturo, - gradbeno dovoljenje za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno, oziroma druga ustrezna dokumentacija, - dokazilo o ustreznih dovoljenjih za iz- Mčasopis Občina Dobrova-Polhov Gradec © vedbo naložbe, če je le-to potrebno, - dokazilo, da je objekt, ki je predmet ureditve, mora biti v lasti nosilca ali članov kmetijskega gospodarstva, - dokazilo, da se naložba izvaja na območju občine. Intenzivnost pomoči: - do 60 % upravičenih stroškov. Najvišji skupni znesek dodeljene pomoči na posamezno naložbo na kmetijskem gospodarstvu lahko znaša do 2.500 EUR. Vlogo za pomoč v okviru tega podukre-pa predloži nosilec ali član kmetijskega gospodarstva. UKREP 5: Podpora delovanju društev dejavnih na področju primarne kmetijske proizvodnje Cilj pomoči je razvoj dejavnosti društev, ki delujejo na področju primarno kmetijsko proizvodnjo. Upravičeni stroški: - stroški kotizacije za tečaje, seminarje, predavanja, ki so vsebinsko vezani na dejavnosti primarne kmetijske proizvodnje, - stroški nastopa na sejmih, katerih vsebine nastopov so vezane na dejavnosti primarne kmetijske proizvodnje, - stroški prevoza in stroški vstopnin za strokovne oglede, vezane na dejavnosti primarne kmetijske proizvodnje. Upravičenci do pomoči: - društva, ki delujejo na področju primarne kmetijske proizvodnje in imajo sedež v občini. Pogoji za pridobitev sredstev: - predračuni (s specifikacijo stroškov) za upravičene stroške, za katere se uveljavlja pomoč, - program izobraževanja oz. usposabljanja povezanega s primarno kmetijsko pridelavo, - dokazilo o dostopu do pomoči vsem upravičencem na območju občine. Pomoč se ne dodeli: - za stroške, ki nastanejo za udeležence, ki nimajo stalnega bivališče v občini. Intenzivnost pomoči: - do 50 % upravičenih stroškov. Ne glede na določilo iz prejšnje alineje se pomoč ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli 15.000,00 EUR v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije. UKREP 6: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji - de minimis Cilj pomoči je diverzifikacija dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter širjenje nekmetijskih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih. Upravičene naložbe: A predelava primarnih kmetijskih proizvodov, gozdnih sadežev in zelišč, B predelava gozdnih lesnih sortimentov, C prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij, D turizem na kmetiji, E dejavnosti povezane s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitvami in izdelki, F vzreja in predelava vodnih organizmov, G dejavnost povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitvami oziroma izdelki. Upravičeni stroški: - stroški izdelave projektne dokumentacije, - stroški gradnje ali obnove objekta, - stroški nakupa opreme in naprav. Upravičenci do pomoči: - kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem oziroma z nekmetijskimi dejavnostmi, s sedežem v Občini Dobrova - Polhov Gradec. Pogoji za pridobitev sredstev: - trije predračuni s popisom del, - dovoljenje za opravljanje dejavnosti ali dokazilo o registraciji dejavnosti ali drug ustrezen dokument, - predložitev ustreznega dovoljenja in soglasij za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno, - dejavnost se mora izvajati na kmetiji še vsaj 5 let po zaključeni naložbi, - dokazilo, da se naložba izvaja na območju občine. Intenzivnost pomoči: - do 50 % upravičenih stroškov. Najvišji znesek dodeljene pomoči je 5.000 EUR. Ne glede na določilo iz prejšnje aline-je se pomoč ustrezno zmanjša, če bi z odobreno pomočjo presegli 200.000 EUR v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev občine, države ali Evropske unije. Ukrep 7: Pomoč za izobraževanje in usposabljanje na področju nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja Cilj pomoči je doseganje višje ravni strokovne izobraženosti in usposobljenosti kmetov in njihovih družinskih članov s področja nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja kmetijskih proizvodov, ki niso proizvodi primarne kmetijske proizvodnje. Podukrep 7.1: Individualno izobraževanje in usposabljanje Upravičeni stroški: - stroški kotizacij in šolnin za tečaje, seminarje in predavanja povezana z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov, - stroški udeležbe na sejmih, povezanih z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov, - stroški prevoza in stroški vstopnin za strokovne oglede, povezanih z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov. Pomoč se ne dodeli za: - usposabljanja, ki so del javno veljavnih izobraževalnih programov poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja ter javno veljavnih študijskih programov, - za stroške, ki nastanejo za udeležence, ki nimajo stalnega bivališče v občini. Upravičenci do pomoči: - nosilci in družinski člani kmetijskih gospodarstev, vpisani v register kmetijskih gospodarstev, ki imajo sedež na območju občine, - društva, ki delujejo na področju kmetijstva in imajo sedež v občini. Pogoji za pridobitev sredstev: - predračuni s specifikacijo stroškov, - program izobraževanja oz. usposabljanja povezanega z nekmetijskimi dejavnostmi na kmetiji predelavo ali trženjem kmetijskih proizvodov, - dostopnost do pomoči vsem upravičencem na območju občine. Intenzivnost pomoči: - do 50 % upravičenih stroškov. Ne glede na določilo iz prejšnje alineje se pomoč ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli 200.000 EUR, v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev občine, države ali Evropske unije. UKREP 8: Izboljšanje gospodarske vrednosti gozdov (ukrep de minimis) Cilj pomoči je izboljšanje konkurenčnosti gozdarstva, razvoj novih proizvodov ter uvajanje novih proizvodnih tehnologij in izboljšanje varnosti pri delu v gozdu. Upravičeni stroški: - stroški gradnje in rekonstrukcije gozdne vlake, - stroški nakupa in dobave nove in rabljene opreme. Upravičenci do pomoči: kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki imajo sedež na območju občine. Pogoji za pridobitev sredstev: - dokazilo, da se investicije, izvaja na območju občine, - dokazilo, da ima kmetijsko gospodarstvo v lasti ali najemu najmanj 5 ha gozda, - soglasje Zavoda za gozdove za načrtovan poseg, - mapna kopija z vrisano predvideno traso gozdne vlake, - druga dokumentacija potrebna na izvedbo investicije. Intenzivnost pomoči: - do 50 % upravičenih stroškov. Najvišji znesek dodeljene pomoči je 2.500 EUR. Ne glede na določilo iz prejšnje alineje se pomoč ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli 200.000 EUR, v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev občine, države ali Evropske unije. UKREP 9: Enkratna pomoč dijakom in študentom kmetijskih šol Cilj pomoči je spodbujati mlade, da se odločajo za šolanje na kmetijskih šolah, s čemer želimo doseči boljšo izobrazbeno strukturo na kmetijah. Upravičenci do pomoči: - dijaki in študentje kmetijskih in gozdarskih šol ali univerz, ki živijo v skupnem gospodinjstvu z nosilcem kmetijskega gospodarstva. Pogoji za pridobitev pomoči: - kmetijsko gospodarstvo, katerega član je upravičenec, mora biti vpisano v evidenco kmetijskih gospodarstev, - uspešno zaključeno šolanje v prejšnjem šolskem letu, - redno vpisan v srednješolski ali univerzitetni program kmetijskih in gozdarskih smeri, v tekočem šolskem letu programov, - enkratna pomoč se ne izplača dijakom in študentom, ki niso vpisani v kmetijske šole, - dijaki in študentje, ponovno vpisani v isti letnik, in študentje, ki izgubijo status, do pomoči niso upravičeni. Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo: - izjavo, da bo prosilec prevzemnik kmetije, - potrdilo o katastrskem dohodku kmetijskega gospodarstva, - kopijo zadnjega šolskega spričevala, - potrdilo o višini prejemanja štipendije (če jo prosilec prejema). Intenzivnost pomoči: - enkratna pomoč do višine 450 € na dijaka in študenta v tekočem šolskem letu. V. OKVIRNA VIŠINA SREDSTEV IN MERILA ZA OCENJEVANJE VLOG Skupna okvirna višina nepovratnih sredstev, ki so namenjena za ukrepe za razvoj podeželja po tem javnem razpisu, je 30.000 EUR. Okvirna višina sredstev po posameznih ukrepih (glej preglednico) Če bodo zaprošena sredstva posameznega ukrepa nižja od razpisanih sredstev posameznega ukrepa, se sredstva prerazporedijo na druge ukrepe v pripadajočih deležih. Če bo na razpis ali posamezen ukrep prispelo več vlog, kot je na voljo sredstev, se odstotek pomoči sorazmerno zniža. VI. ROK PORABE DODELJENIH SREDSTEV Vlagatelji za sredstva, dodeljena za leto 2018, vložijo zahtevek za izplačilo najkasneje do 30. 4. 2019. VII. Način prijave in roki Izpolnjeno razpisno dokumentacijo vlagatelji pošljejo priporočeno po pošti ali oddajo neposredno na sedežu občine. Ovojnica mora biti opremljena z naslednjimi podatki: Občina Dobrova -Polhov Gradec, Stara cesta 13, 1356 Dobrova s pripisom »Ne odpiraj, javni razpis, kmetijstvo«. Na hrbtni strani mora biti označen naslov pošiljatelja vloge. Vloge, iz katerih ni razvidno, da se nanašajo na javni razpis, se zavrže. Rok za oddajo vlog: 7. 5. 2018. VIII. Obravnavanje vlog in postopek odobritve Odpiranje in pregled vlog Odpiranje pravočasno prispelih vlog bo 10. 5. 2018 v prostorih Občine Dobrova - Polhov Gradec. Odpiranje vlog ni javno. Prispele vloge bo pregledala in strokovno ocenila komisija, ki jo imenuje župan Občine Dobrova - Polhov Gradec. S sklepom župana se zavrže vloge: - ki so prepozno prispele, - ki niso oddane na predpisani razpisni dokumentaciji, - nepopolne vloge, ki jih v navedenem roku vlagatelj ne dopolni ali jih dopolni neustrezno, in zavrne vloge: - ki so neutemeljene, - z nasprotujočimi podatki v vlogi in prilogah, - ki so vložene v nepravilno opremljenih ovojnicah, - vsebinsko neustrezne vloge, - ki ne bodo izpolnjevale pogojev za prijavo, - ki jih bo komisija, na podlagi meril za ocenjevanje in vrednotenje, ocenila kot neustrezne, Popolnost in dopolnitve vlog Vloga se šteje za popolno, če je razumljiva in ima priložene vse priloge. Vlagatelje nepopolnih vlog komisija v roku 14 dni od odpiranja in strokovnega pregleda vlog pisno pozove, da jih dopolnijo. Rok dopolnitve je 8 dni od prejema poziva za dopolnitev. Dopolnitve poslane po roku se ne upoštevajo. IX. Obveščanje o izboru O dodelitvi sredstev po tem pravilniku odloča na predlog strokovne komisije župan oziroma oseba, ki jo pooblasti župan. Vlagateljem, katerih vloge izpolnjujejo predpisane pogoje iz predpisov in javnega razpisa in so za namen zagotovljena sredstva, se izda sklep o pravici do sredstev. V obrazložitvi sklepa o pravici do sredstev je utemeljena odločitev in v primeru pozitivne odločitve opredeljena višina dodeljenih sredstev, namen in upravičeni stroški, za katere so sredstva namenjena. Rok za izdajo sklepa o pravici do sredstev je 60 dni od ugotovitve vseh dejstev. Hkrati s prejemom sklepa bodo vlagatelji pozvani k podpisu pogodbe, s katero bodo uredili medsebojne obveznosti med prejemnikom sredstev in Občino Dobrova - Polhov Gradec. Vlagatelji morajo podpisano pogodbo posredovati na občino v roku osem (8) dni od prejema, sicer se šteje da odstopajo od pogodbe. VI. Razpisna dokumentacija Razpisna dokumentacija (navodila in obrazci) je na voljo na spletni strani: http:// www.dobrova-polhovgradec.si. Lahko pa jo na osnovi poslane zahteve na elektronski naslov info@dobrova-polhovgradec.si posredujemo tudi po elektronski pošti. Kontaktna oseba občinske uprave za informacije je Helena Čuk. X. Pritožba na odločitev Zoper odločitev o pravici do sredstev lahko upravičenec vloži pritožbo na naslov občine v roku 8 dni od prejema odločbe. XI. Zahtevki za izplačilo Za izplačilo sredstev vlagatelji vlagajo zahtevke na predpisanem obrazcu. Upravičenci lahko vlagajo zahtevke: - za izplačilo upravičenih sredstev v letu 2018 najkasneje do 30. 11. 2018, - za izplačilo upravičenih sredstev v letu 2019 najkasneje do 30. 4. 2019. Izplačilo upravičenec prejme po opravljenih delih na podlagi računa in potrdila o plačilu računa. Na podlagi popolnega zahtevka se sredstva izplačajo na vlagateljev transakcijski račun. Nakazilo na transakcijski račun šteje, da je bilo zahtevku v celoti odobreno. Če zahtevku ni v celoti ugodeno, se o spremembah odloči z odločbo. Na to odločbo pritožba ni dovoljena. Zahtevke, ki so v nasprotju z zahtevami predpisov, javnega razpisa ali odločbe o pravici do sredstev, se zavrne. XII. Spremljane namenske porabe sredstev Namensko porabo proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Dobrova - Polhov Gradec spremlja komisija. Namen porabe sredstev lahko ugotavlja tudi nadzorni odbor občine. Vlagatelj mora vrniti nenamensko porabljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obresti, ki se obračunavajo od dneva plačila upravičencu do dneva vračila sredstev. V takih primerih ne more pridobiti sredstev za dobo petih let. Če se ugotovi: - da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena, - da je vlagatelj za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke, - da je vlagatelj za isti namen in iz istega naslova ponovno pridobil finančna sredstva pred iztekom za to določenega obdobja v razpisu, - da je vlagatelj odtujil (prodal) nepremično in opremo sofinancirano iz proračuna občine pred iztekom 5 let, - če investicije, za katero je pridobil sredstva,ni dokončal oz. jo je končal v bistveno manjšem obsegu, kot je predvideval v prijavi na razpis, - druge nepravilnosti pri uporabi sredstev. XIII. Informacije Dodatne informacije po telefonu: 01 3601 800, kontaktna oseba: Helena Čuk. Morebitna vprašanja je mogoče posredovati tudi po elektronski pošti: helena. cuk@dobrova-polhovgradec.si. Št.: 430-0006/2018-2 Datum: 12. 2. 2018 Župan Občine Dobrova - Polhov Gradec Franc Setnikar, l.r Ukrep Višina razpisanih sredstev v EUR Odstotek sredstev v % UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo 9.000 30 % UKREP 3: Pomoč za plačilo zavarovalnih premij 400 1 % UKREP 4: Pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine 2.500 8 % UKREP 5: Podpora društvom na področju primarne kmetijske proizvodnje 5.000 17 % UKREP 6: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji 4.000 13 % Ukrep 7: Pomoč za izobraževanje in usposabljanje na področju nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja 2.500 8 % UKREP 8: Izboljšanje gospodarske vrednosti gozdov 5.000 17 % UKREP 9: Enkratna pomoč dijakom in študentom kmetijskih šol 1.600 6 % Ni» Občina Log-Dragomer 26. februar 2018W 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a Županova beseda Kultura se začne pri nas samih Smo v takem času, ko se je veliko omenjalo Prešernov dan oziroma naš kulturni praznik. V letošnjem letu se bomo velikokrat srečali tudi z Ivanom Cankarjem, skratka veliko se in se še bo govorilo o kulturi in Cankarjevem letu. Menim, da gre vsakdo, ki se malo poglobi v kulturo, težko mimo Prešerna, ki v Zdravljici v sedmi kitici, ki je tudi naša himna, poudarja, kako pomembni so medčloveški odnosi. Pri kulturnem prazniku nas vedno takoj zanese v umetnost in preskočimo kar nekaj stopnic in se že pogovarjamo o tem, kako država, občine ali svet premalo vlagajo v kulturo in umetnost. Če pa se ozremo samo okrog sebe, ugotovimo, da se začne kultura pri nas samih. Tako pridemo do tega, da je kultura bivanja, kultura obnašanja bistveno bolj pomembna, kot pa morda nekaj drugega, ker s to osnovno kulturo pridemo do tistih stopnic in umetnosti, ki jo tako zelo radi opevamo. Ko se pogovarjamo o medčloveških in medsosedskih odnosih enostavno vidimo, da je tudi v naši urbani, predvsem pa ruralni okolici, torej predvsem na podeželju, kultura drugačna. Ljudje, ki so se preselili iz mest na obrobje, podeželje, so imeli željo, da zaživijo tukaj, ker je kultura drugačna, ker je kakovost življenja bistveno drugačna. Opažam pa, da se pozablja na to, da se na vasi obnaša drugače kot v mestu. V mestu se ljudje med seboj ne poznajo tako kot tukaj. Kako se pa začne spoznavati ljudi? Tako, da se s sosedi začnemo pogovarjati, da pozdravimo, da vprašamo, kako ste? Tudi tako, da dve hiši naprej vidimo, da obstaja resen socialni problem in pri tem ne zamiži- mo ali pogledamo stran, ampak stisko sokrajana vidimo in, če že ne moremo pomagati, z njim vsaj sočustvujemo, mu skušamo nuditi oporo v težkih trenutkih. Skratka vse to nas dela kulturne, da šele potem lahko vstopamo tudi v tisto višjo sfero kulture, o kateri govorimo, kako vanjo premalo vlagamo in tako naprej. Osebno sem v zadnjem času zelo vesel in optimističen, ker srečujem mlade pare in družine, ki se priseljujejo nazaj v naše okolje. Nekdaj so se od svojih staršev odseljevali v druga mesta ali okolja, sedaj pa vidim, da kupujejo pri nas parcele, hiše, morda kaj podedujejo in postajajo del nas. Vidim, da čutijo pozitivno ozračje, optimizem in nas doživljajo kot lokalno skupnost, usmerjeno v tisto smer, iz katere si lahko posamezniki in družine obetajo višjo kakovost življenja zase in za svoje potomce. Istočasno poudarjajo, kako je varnost v tem okolju boljša kot v mestih in so otroci izpostavljeni boljšim zgledom in jih ne vleče na stranpota. Ti mladi starši so uvideli, da je to velika vrednota, da se otroci lahko gibljejo in potem tudi odraščajo v zdravi sredini. Župan občine Log -Dragomer Miran Stanovnik Vabilo Vabilo na čistilno akcijo Dobimo se v soboto, 24. marca, ob 9. uri, pred gasilskim domom v Dragomerju za območje Dragomerja in Lukovice (koordinator Blaž Rupnik, 041 261 480) v Športnem parku Log za območje Loga ( koordinator Mihael Lenaršič, 041 534 205). Akcija bo v vsakem vremenu, zato vsem priporočamo, da se oble-čete vremenu primerno in poskrbite za vašo varnost (npr. škornji, odsevni jopiči ...) Zaključek in skupna malica ob 13. uri v gasilskem domu Dragomer. Udeležite se dogodka v čim večjem številu! Občina Log - Dragomer Vabljeni! Obnova stare šole poteka po načrtih Podoba Loga v okolici stare šole in križišča pri trgovini Mercator že nekaj mesecev kaže, da tu potekajo številne gradbene aktivnosti. Poleg ceste in pripadajoče infrastrukture se intenzivno dela tudi na obnovi notranjosti stare šole. Izvajalec AS-PRIMUS je na začetku februarja 2018 začel z rušitvenimi deli po posameznih etažah: predelne stene v sanitarijah in konstrukcijo lesenega stropa. Izvajalec trenutno deponira ruševine na gradbišču, kasneje jih bodo odpeljali prevzemniku odpadkov. Izvajalec se pripravlja tudi na ureditev začasnih gradbiščnih prostorov za funkcioniranje gradbišča. Zimske razmere z obilico sneženja so vplivale na dela zunaj in prevoz. Glede na trenutno dinamiko dela, gre vse po načrtih. Besedilo in fotografija: Peter Kavčič Energetska svetovalna pisarna v prostorih občine Neodvisne strokovne nasvete, ki vam pomagajo pri izboru, načrtovanju in uresničevanju naložbenih ukrepov učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov v vaših stanovanjskih stavbah poiščite v energetsko svetovalni pisarni Ensvet v prostorih Občine Log - Dragomer Na Grivi 5 v Dragomerju, sejna soba v pritličju občinske stavbe, ali na spletni strani www.ensvet.si. pri odpravljanju energetske revščine. Občani, ki prejemajo socialno pomoč, se lahko pri pristojnem CSD prijavijo za obisk energetskega svetovalca, ki bo svetoval pri nekaterih enostavnih ukrepih za znižanje stroškov za energijo. Vljudno vabljeni! ENSVET in Občina Log - Dragomer O SVCTOVANJČ V energetsko-svetovalni pisarni lahko dobite tudi informacije o aktualnih nepovratnih spodbudah, ki jih Eko sklad nudi občanom za nove naložbe in rabo obnovljivih virov energije ter večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb. Pisarna Ensvet je odprta vsako sredo od 15. do 17. ure. Energetski svetovalec je občanom na voljo tudi za individualno svetovanje na domu, saj je nekatere načrte investitorjev najlažje razjasniti kar na kraju samem. Obvezna je predhodna prijava za svetovanje. Prijave sprejemajo v tajništvu Občine Log - Dragomer na tel. št. 01 7507 700, načeloma najkasneje dan pred svetovanjem. Prijavo lahko najkasneje dva dni pred svetovanjem pošljete tudi na e--naslov obcina@log-dragomer. si, pripišite ime, priimek, naslov in telefonsko številko ter okvirno temo vprašanja. Ensvet je projekt ministr- stva za gospodarstvo, izvajanje dejavnosti financira Eko sklad, organizira in izvaja pa ga prav tako Eko sklad z usposobljenimi energetskimi svetovalci. Ensvet je zgledni primer partnerstva države in občine za koristi občanov. Projekt poteka že več kot 20 let, vanj je vključenih že 57 občin. Svetovanje je strokovno, komercialno neodvisno in za občane brezplačno. Nasveti o učinkoviti rabi energije (URE) in uporabi obnovljivih virov energije (OVE) vam bodo v pomoč pri izboljšanju bivalnih pogojev, pravilni in stroškovno učinkoviti obnovi stavbe ali stanovanja, načrtovanju novogradenj in znižanju stroškov za energijo. Za nasvet ni nikoli prepozno. Tudi če vas pestijo problemi glede rabe energije ali bivalnega udobja v obstoječi stavbi, vam svetujemo za povečanje učinkovitosti in izboljšanje bivanja. V sodelovanju s centri za socialno delo izvajamo tudi projekt ZERO Ni» Občina Log-Dragomer 26. februar 2018W 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Kurenti preganjali zimo Zima je na začetku februarja pokazala zobe s pošiljkami snega in nam povzročila kar nekaj preglavic. Zato so se na Logu in v Dragomerju ustavili kurenti: da jo prestrašijo in preženejo. Povabil jih je župan Miran Stanovnik in s seboj so pripeljali celo okrepitve, saj se je skupini kurentov iz Hajdine pridružil nihče drug kot naš najuspešnejši boksar Dejan Za-vec. Ropotanje zvoncev in ne najbolj običajne pojave v naših krajih so vzbudili precej zanimanja mimoidočih. Najbolj začudeni ob teh nenavadnih maškarah so bili otroci v vrtcu. S široko odprtimi očmi so skozi okna opazovali kurente, ki so poskakovali naokrog. Nekaj trenutkov kasneje so jih videli tudi od blizu, pobožali tople kožuhe in spoznali kurenta ter njegovo izročilo, ki ga je lani decembra na svoj seznam nesnovne kulturne dediščine uvrstil tudi UNESCO. Po obisku vrtca, kjer so se kurenti okrepčali s krofi in čajem, so krenili še v osnovno šolo Log -Dragomer in še bolj na glas preganjali zimo. Miran Stanovnik, ki je tudi sam nadel kurentovo opravo, je poudaril, da je izredno pomembno, da spoštuje- mo kulturno dediščino, pa naj bo to lokalna ali pa iz širšega okolja, kot so na primer prav kurenti. "Ker je zima letos kar malo ponagajala in nam je pešala zimska služba, zadolžena za odstranjevanje snega, smo na pomoč poklicali kurente in upam, da bo sedaj to zaleglo in se bo zima končno umaknila," je malo za šalo malo zares dejal župan. Besedilo in fotografija: Peter Kavčič V dežju, soncu, snegu • • • »Naj dežuje, sonce sije, vse nam dobro voljo vlije ...« Gre za koračnico Vedno poskočnih, ki jo zapojemo vsako jutro po končani vadbi. Avtorica je Jožica Zorc, ki je napisala besedilo in melodijo. Bilo jih je pet, danes nas je vpisanih že 44. Redno nas prihaja od 20 do 25- Nekateri se udeležujejo vadbe občasno, drugi samo v poletnih mesecih. Telovadimo v vsakem vremenu, v dežju ali snegu. Ko dežuje, nam nudi streho nad glavoTo-skana. Po smiselnem vrstnem redu razgibamo vse sklepe in mišice, pri čemer uporabimo vse razpoložljive rekvizite na igrišču. Za aktivacijo naših možganov naredimo tudi vaje za ravnotežje. V letu dni se je zgodilo veliko lepih in vzpodbudnih stvari, na katere smo vsi ponosni. Najlepše pa je naše prijateljstvo, naša spontanost, povezanost , dobra volja in skrb drug za drugega. Uredili smo svoj status in sodimo pod okrilje Društva upokojencev Dragomer Lukovica. Rasli smo na strokovni ravni, saj redno dopolnjujemo in pilimo vaje. Poudarjamo pomembnost pravilne izvedbe vaj, saj le tako dosežemo želeni učinek. Poleg Cirila imamo sedaj še druge odlične voditeljice in voditelje, ki so se pred tem več kot desetletje kalili ob obiskovanju profesionalno vodene vadbe. Naši voditelji Ciril, Andreja, Majda, Ljuba, Ivan, Joži, Karmen,...so resnično pravi navdušenci, ki svoje znanje vztrajno, dan za dnem prenašajo na nas. Malo za popestritev pa nas Boris ob posebnih dnevih poučuje plesne korake cha cha cha .... Uspelo se nam je tudi uniformirati, da smo prepoznavni navzven. Gospod župan je pridobil sponzorja in dobili smo zelene anorake. Najlepša hvala Siciliani in županu, ki vzpod- buja naše prizadevanje za povečanje dostopnosti starejših do redne gibalne kulture. Skratka, smo na konju; uredili smo svoj status, imamo streho nad glavo v primeru slabega vremena, imamo voditeljice in voditelje, strokovno in številčno rastemo, oblečeni smo v zeleno in prepevamo svojo koračnico. In naj ponovim; najlepše pa je naše spontano prijateljstvo in dobra volja, ki jo še obogatimo vsak petek v naši Siciliani, kjer nas vedno zelo prijazno postrežejo z dišečo kavo in s kakavom za Jožeta. Pridite, na igrišču smo vsak dan od ponedeljka do petka ob 7.45. Erna Kos Grabnar Likovna razstava v občinskih prostorih V občinskih prostorih v Dragomerju je na ogledu razstava slik članov likovne sekcije, ki deluje pod okriljem KUD Kosec. Na tej razstavi se nam predstavljajo naslednji likovni ustvarjalci: Emilija Erbežnik, Ljubica Malavašič, Roža Peč-nik, Martina Brajič, Jana Juras in Anton Vidmar. Skupinska razstava je pestra in zanimiva, zastopani so različne tematike in motivi, ponuja najrazličnejše likovne pristope na večjih in manjših formatih v različnih tehnikah, kot so akvarel, pastel, tempere, akril in oljne barve. Občinske prostore smo opremili z umetniškimi deli ob slovenskem kulturnem prazniku in bodo na ogled do konca marca. Draga Davitkova Erič Tradicionalni pohod z lučkami na Debeli hrib V soboto, 30. decembra, je PD Rega Log organiziralo tradicionalni pohod z lučkami na Debeli hrib, ki je vsako leto bolj priljubljen, tako da se ga je letos udeležilo 200 starih in mladih. Pohod je izredno priljubljen tudi med otroki, saj jih na koncu obišče Dedek Mraz, ki je tokrat obdaril 87 otrok. Pot smo začeli pod vodstvom vodnika Aleša v Dragomerju, kjer smo se zbrali pred gasilskim domom in nato krenili proti cerkvi sv. Lovrenca, nato pa na Debeli hrib. Dolga vrsta pohodnikov je pot zaključila s spustom nazaj v Dragomer. Lepo je bilo videti dolgo vrsto lučk, ki se je vila po poti. Zaključek je potekal v gasilskem domu Dragomer, kjer so nas člani PD Rega pričakali s toplim napitkom. Sledila je kratka igrica, ki so jo pripravili člani mladinskega odseka društva, po- tek pa je Dedek Mraz obdaril vse prisotne otroke. Občina Log - Dragomer je poskrbela tudi za pogostitev z golažem, članice PD Rega pa za sladice. V imenu občine nam je srečo v prihajajočem letu 2018 zaželel župan gospod Miran Stanovnik, ki se tudi sam rad udeleži tega pohoda. V imenu PD Rega pa nam je vse lepo in varno na naših pohodniških poteh v letu 2018 zaželel tudi naš predsednik in vodnik Aleš. Vsi se že veselimo naslednjih pohodov in tudi tradicionalnega pohoda z lučkami na Debeli hrib zadnji konec tedna v letu 2018. Miša NflS Občina Log-Dragomer Kulturni večer na Logu v znamenju 26. februar 2018W 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si r44j Cankarja Ob praznovanju kulturnega dneva je kulturno-umetniško društvo Kosec v prostorih osnovne šole Log - Dragomer pripravilo kulturno-umetniško prireditev, na kateri so se nastopajoči poklonili našemu največjemu pesniku Francetu Prešernu in pisatelju Ivanu Cankarju. Letos mineva 100 let od Cankarjeve smrti, zato je leto 2018 Cankarjevo leto. Kulturni večer so odprli mladinski pevski zbor in pevska skupina Mladi po srcu, skupaj so zapeli slovensko himno. Sledil je nagovor župana Mirana Stanovnika, ki je opozoril na to, kako pomembna je za nas kultura, ki nas bogati, in se dotaknil tudi tiste druge kulture, človeške, srčne. "Nič ne pomeni, če smo še tako kulturno ozaveščeni, pa ne znamo pozdraviti mimoidočega ali pa se vljudno pogovoriti s sosedom," je dejal župan in na ta način ponovno izrazil željo in upanje po povezovanju in sodelovanju v občini Log - Dragoomer. Sledil je prvi glasbeni nastop. Na klavir je pesem Christosa Tsitsarosa Cossack Dance zaigrala Klara Plevnik, ki obiskuje 3. razred klavirja v Glasbeni šoli Vrhnika. V dvorani se je nato oglasilo ubrano zborovsko petje. Nastopila sta mladinski pevski zbor in učenci petega razreda OŠ Log - Dragomer pod vodstvom Mojce Lorber in pevski zbor Mladi po srcu pod vodstvom Iztoka Urbanca. Zapeli so ljudsko Pod rožnato planino in Veseli pastir Simona Gregorčiča. Ob ljudski pesmi Če študent na rajžo gre pa se jim je priključila še Orffova skupina. Gašper Rojec je doživeto predstavil Gregorčičev poklon Soči s samostojno deklama-cijo. V nadaljevanju je sledila lahkotna in igriva igrica otroške folklorne skupine Nageljčki. Občinstvu so mladi igralci pokazali, kako so se v starih časih, ko še ni bilo televizije, telefonov in računalnikov, igrali in zabavali otroci, ko so čakali, da pri- dejo starši domov z dela. Zapeli so pesem Na planincah, prikazali igro Zvezde metat in zaplesali ples Pastirica, ki spada v koroško plesno izročilo. Sledilo je hudomušno branje vrhniškega satirika in pisca aforizmov Andreja Kosa, ki se je posvetil branju odlomkov iz Cankarjevega dela Sveti Janez v Biljkah, ki so zvenela kot še kako aktualna v današnjem času. Kot zadnji so se z izborom skladb predstavili še člani orkestra Big band Vrhnika pod taktirko dolgoletnega člana Matjaža Lenarčiča Bucota. Skupina je s svojim repertoarjem navdušila občinstvo. Voditeljica prireditve, gospa Brigita Žitko je ob koncu vsem zbranim Armič prihaja z Loga, po poklicu je finomehanik, vso svojo poklicno oziroma delovno kariero je samostojni podjetnik avtoserviser. Čeprav njegov poklic ni povezan z lesom, je les material, ki ga je privlačil že od malega, privlačil ga je, ker je topel. Občudoval je drevesa, zanimiva debla in veje ter oblike, ki jih je ustvarila narava, in razmišljal, kako bi jih koristno uporabil. Slavko zna s svojimi rokami spremeniti navadne, na videz nekoristne kose lesa v nekaj koristnega, posebnega, okrasnega. Les je vseskozi ostal le njegov konjiček, skozi leta so nastali številni izdelki. Zanje uporablja les različnih zaželela prijetno praznovanje kulturnega dne in povabila, da se v letu Ivana Cankarja večkrat spomnimo nanj. Morda dreves od sadnih, kot so jablana, hruška, sliva, češnja, oreh, do gozdnih (bukve, hrasta, javorja, topola, gabra), skratka kar mu uspe dobiti. Izdela kip, izdelek, ki ga v enem kosu nekoliko obdela, polakira ali naolji. Iz rezanega lesa ustvarja slike in v zanimive oblike letnic doda še žgane risbe. Potem so tu še ogledala, katerih okvir je iz kosa debla z lubjem vred, pladnji s poslikavami in naravnimi barvnimi motivi, pa plitke sklede z malimi figuricami, kipi iz razvejanih korenin, ki služijo za obešalnike, mizice ipd. Potem pa so tu še drobni izdelki: lesen nakit, srčki, an- celo ob skodelici Cankarjeve kave na Vrhniki. KUD Kosec se zahvaljuje osnovni šoli in občini Log - Dragomer za so- 1 gelčki in drugi izdelki, ki so namenjeni spominkom. Izdelke prodaja preko spleta (www. woodstory.si), na različnih prireditvah in sejmih ter ljubljanski tržnici, ki jo obiskujejo tako slovenski kupci kot tudi turisti iz številnih koncev sveta - na tak način je mnogo njegovih izdelkov iz slovenskega lesa zajadralo po svetu. Druženje ob odprtju razstave delovanje in pomoč pri izvedbi kulturnega večera. Besedilo in fotografije: Peter Kavčič in predstavitvi Slavka Armiča je popestrila skupina Mladi po srcu pod vodstvom Iztoka Urbanca, ki je za začetek zapela tri slovenske pesmi: Tri Planike, Odpiraj dekle kamrico in Venite, rož'ce moje, predstavitev pa se je zaključila s pesmijo Vaya con dios ter Slakovim Čebelarjem. KUD Kosec Vabilo Pravljične urice na Logu V četrtek, 1. marca, od 17.00 do 17.45 v učilnici 10 v Osnovni šoli Log - Dragomer Cankarjeva knjižnica Vrhnika v sodelovanju s KUD Kosec vabi na peto pravljično urico na Logu, ki bo v četrtek, 1. marca, od 17.00 do 17.45 v učilnici 10 v Osnovni šoli Log - Dragomer. Do konca pravljične sezone bo sledila še ena pravljična urica, in sicer v četrtek, 5. aprila. Lepo vabimo otroke med 4. in 9. letom starosti, da se nam pridružijo na popotovanjih v svet pravljičnih junakov in ustvarjanja. Pravljičarki Barbara in Nika Vabljeni! Razstava izdelkov iz lesa Slavka Armiča Januarja je avlo osnovne šole Log -Dragomer obogatila razstava izdelkov iz lesa, ki jih je spretno izdelal Slavko Armič. Odprtje razstave je vodila Brigita Žitko, ki je predstavila avtorja in mu postavila nekaj vprašanj, tako da smo iz prve roke izvedeli zgodbo njegovih zanimivih lepih izdelkov. N OS Občina Log-Dragomer 26. februar 2018W 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Pohod z baklami KUD Kosec in pravljične urice na božični večer Ob zaključku lanskega leta je sekcija za ohranjanje kulturne dediščine KUD Kosec izpeljala peti tradicionalni pohod z baklami in lučkami k mali maši v kapeli ob Tržaški cesti. Gre za star običaj, ki danes počasi izumira. V odboru se trudimo, da takih običajev ne bi pozabili, zato jih oživljamo in poskušamo prikazati mlajšim rodovom. Osnovni namen pohoda z baklami je bil, da bi bila maša v cerkvi sv. Janeza na Logu, vendar smo se zaradi vremenskih razmer in dostopnosti za krajane odločili, da bo maša v kapeli na Logu. Na sveti večer so se zbrale družine iz naše občine in tudi z Brezovice pri trgovini Mercator na Logu. Otroci so imeli v rokah lučke, nekaj staršev pa se je pohoda udeležilo z baklami. Bila je jasna in ne prehladna noč. Udeležba je bila rekordna, otroci so poskrbeli za poseben čar. Peš smo se odpravili proti kapelici na Logu, kjer je bila sveta maša v čast Jezusovemu rojstvu. Po koncu maše smo pohodniki drug drugemu zaželeli vesele praznike. Domov smo se vračali zadovoljni in veseli ter bogatejši za doživetje starega običaja. KUD Kosec marec ČETRTEK tli- 03. 2010r ob 17.00 Pravljične unča za olrcfto v sodelovanja s C K V t -i Log - Ansgamer SOBOTA, tft-OJ 2010. gb1MQ Gledališka prestava - fcomedija- NEPRIČAKOVAN OElSK Gledalka skupina ŠOTA. KD Borovnica flhiUMU» PONEDELJEK* 12. 03. 2013. ob 18.00 izdelava naravno kozmetik« z Darjo ftoicc obvezna plaval Log - &B9C¥TWr PONEDELJEK, 19. Qj. ipig. &b 10.00 Izdelava veiiftonotmh voifrnic. pntiev m zajtkm OS Log - firagoror ČETRTEK. 03. 2010. ob 17-30 Prinednav cb ntElenrtsken dnevu v sodeL z O S Log - Pragoma* OS ifls' iJmgcimor TOREK. 27. 03. 2010. ob 10.00 Obfini zbor & kuhummi programom ttiLcfl 'Dolina g ffEONE OEMMMOSTJ potikajo po usta)j*nQm urniku, Zaključujemo z glasbeno skupino, ki jO jfl uspeino vod Julijan Erifi. Julijan stoa toala ¿a tvoj tas. patfvaem pa za naprecanljrvo glasbeno ina^e, ki n ga la*o nesebično pnfrSaial mladim naprej1 ^inTultnO IMlUri'« DrtL-fVfl nOSEC iMWl«G»iEK V četrtek, 1. februarja, je v prostorih OŠ Log - Dragomer potekala četrta Pravljična urica, ki je organiziral KUD Kosec v sodelovanju s knjižnico Ivana Cankarja. Otroci so prisluhnili pravljici z naslovom Prikazni ne potrkajo na vrata znane in večkrat nagrajene pisateljice Eulalie Canal in ilustratorke Rocio Bonilla. Letni čas dogajanja v pravljici je popolnoma sovpadal z mrzlim in zimskim četrtkovim popoldnevom. Glavna junaka, Medved in Svizec, sta najboljša prijatelja. Cele popoldneve preživljata skupaj, iščeta skrite zaklade, igrata pikado in se nadvse zabavata. Nekega zimskega dne pa Medved Svizcu sporoči, da se bo njuni popoldanski igri pridružil še Gosak. Medved se loti pečenja slastnega kolača, Svizec pa nad napovedanim prihodom vsiljivca ni prav nič navdušen in se ga skuša znebiti z zvijačo. Pravljica je nadvse zabavna in na nežen ter nevsiljiv način preko izvrstnih ilustracij popelje otroke v svet različnih občutij. Po pravljici smo se z otroki pogovarjali o njihovih prijateljih, o tem, da je zelo lepo preživljati čas z najboljšim prijateljem, hkrati pa smo ugotovili, da je v večji družbi lahko še lepše in nas novi odnosi bogatijo. Po pravljici je sledil še ustvarjalni del. Otroci so pobarvali iz papirja izrezanega junaka iz pravljice - Gosaka. Ko so ga pobarvali, so mu okoli vratu zavezali še pentljico in izdelek z veseljem pokazali svojim staršem ter ga odnesli domov. Nika Čelešnik Božično-novoletni koncert KUD Kosec je organiziral božično-novoletni koncert mešanega pevskega zbora društva invalidov Vrhnika v cerkvi svetega Lovrenca v Dragomerju. V naročje gozda in zelenja prizibal se drevak, s pogledom išče si zavetja mož strumen in pošten, zapel od sreče in lepote, saj našel je svoj mir, ostal bo tu za vse življenje, drugam si ne želi. Tako se glasijo prvi verzi pesmi Jožeta Jesenovca o možu iz pradavnine, ki se je z drevakom pripeljal v Dragomer, pod vznožje griča sveti Lovrenc in tam ostal vse življenje. S to čudovito avtorsko pesmijo iz našega kraja in številnimi drugimi ljudskimi in avtorskimi nam je MEPZ društva invalidov Vrhnika pričaral lep večer v cerkvici svetega Lovrenca v Drago-merju, kjer so peli pod vodstvom Jožeta Jesenovca. Pesem o možu z drevakom je ob spremljavi harmonikarja Jožeta Jesenovca zapel baritonist Aleš Kovač. Poleg solista in pevskega zbora je nekaj pesmi zapel še trio Jože, Emilija in Lilijana; pri ljudski pesmi Ojstrica se jim je pridružila še Valerija Smirnov. Koncert je z angelskim glasom zaključila Liljana Stepic, ki je zapela pesem Ave Marija. Koncert je predstavljal zaključek decembrskega zimskega dne. Pokrajina je bila zasnežena in pot do cerkvice osvetljena s svečkami, z griča pa se je odpiral razgled na Barje. Člani KUD Kosec so v sodelovanju s PGD Dragomer - Lukovica pripravili vse potrebno za dobro počutje pevcev in obiskovalcev v akustični cerkvici. Prijetno ogreta je nudila prekrasen ambient, točno takšen, kot je za tak dogodek primeren. Pesmi so obiskovalcem nudile notranji mir in pričarale bo-žično-novoletno vzdušje ter vse navdale s posebno toplino zimskega večera. Skratka, bilo je nepozabno. Iva Urbanc Tradicionalno romanje k Pavlu na Vrhniko Od leta 2008 se vsako zadnjo nedeljo januarja ob 12. uri zberemo prijatelji Jakobove poti iz Ljubljane in okolice v župnijski cerkvi svetega Antona Puščavnika na Brezovici, kjer je vsako leto kaj novega. Lansko leto so bile nove orgle, letos pa sta nova ambon in oltarna miza z relikvijami blaženega Alojzija Grozdeta. Tako je postala ta cerkev tudi romarsko svetišče. Z domačim župnikom Jožefom Pojetom smo zmolili Angel gospodov, prejeli romarski blagoslov, potem pa smo se odpravili peš k svetemu Pavlu na Vrhniko. V vsaki občini, v katero smo vstopili, smo zmolili del rožnega venca in po dobrih treh urah vsi sreč- no prišli na cilj. Pred cerkvijo na Vrhniki so nas pričakali domačini z vročim čajem, kuhanim vinom ter domačinke s sendviči in pecivom. Romar-kam in romarjem iz Borovnice, Brezovice, Horjula, Iga, Logatca, Ljubljane, Preserij, Tomišlja, Zaplane, Žirov in drugih župnij so se pridružili še mnogi, ki so se pripeljali na Vrhniko s svojimi vozili, tako da po končanem srečanju ni ostal nihče brez prevoza nazaj. Nekateri pa so poromali peš tudi proti domu. Letos je slovesno mašo daroval ribniški dekan mag. Anton Berčan ob somaševanju domačega duhovnika Mohorja Rih-taršiča in pomoči domačega kaplana Borisa Rozmana ter domačinov. Ob izhodu pa smo prejeli tudi spominske podobi- ce in si zaželeli, da se, če ne prej, srečamo na Vrhniki spet zadnjo nedeljo januarja 2019! Ni» Občina Log-Dragomer 26. februar 2018W 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Hój Nova izobraževalna programa: Francoščina in fotografija V nadaljevalnem tečaju francoščine imamo še nekaj prostih mest. Informacije in prijave: nika.gams@iold.si ali 031 643 228. Tečaj angleščine: vsako sredo ob 11.30 v sobi športnikov v Toscani, Dragomer. Imamo nekaj prostih mest. Prijave: dvig@iold.si ali 041 775 771 (Olga Dro-fenik). Študijski krožek Živeti z rakom, pogovori z Darjo Rojec, 5. 3. ob 11.30 v Domu krajanov, Dragomer. Prijave: dvig@iold.si ali 041 775 771 (Olga Drofenik). Študijski krožek Slovenska in svetovna stavbna dediščina, 14. 3. ob 18.00, Dom krajanov, Dragomer. Mentor mag. Dušan Kram-berger. Prijave: dvig@iold.si ali 031 804 408 (Petra Žen). Delavnica Od pravljice do lutke, 19. 3. ob 17.15, Toscana, soba športnikov, Dragomer. Prijave: do 15. 2., e-naslov: vesna.kucan9@gmail. com ali 031 638 797. Starše in stare starše predšolskih in šolskih otrok vabimo na predavanje dr. Dragice Haramija, profesorice na filozofski in pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru z naslovom Pomen branja kakovostnih pravljic. Organiziramo ga s sodelovanjem in ob podpori osnovne šole Log - Dragomer. Predavateljica bo spregovorila o spodbudnem družinskem okolju za razvijanje bralnih sposobnosti otrok, ki vplivajo na razvoj na različnih področjih: jezik, umetnost, družba, narava, matematika, gibanje, kognitivnem, socialnem, čustvenem, estetskem, moralno-etič-nem in motivacijskem. Več na iold.si. Predavanje bo 4. aprila ob 18.00 v večnamenskem prostoru naše osnovne šole. Cena: 3 evre. Prijave sprejemamo na dvig@iold.si ali po telefonu 031 804 408 (Petra Žen). Vabim vas tudi na 3. zbor članov Društva DVIG - UTŽO v sredo, 28. marca, ob 18.00. Seznanili se bomo s poročilom o delu društva v letu 2017 in progamom za letos, srečanje pa obogatili s kulturnim programom. Zbor bo končan ob 19.15. Gradivo z dnevnim redom in lokacijo bomo objavili na spletni strani iold.si ter poslali po pošti (elektronski ali klasični). Vabljeni člani, donatorji in naši podporniki. Nika Gams, predsednica Ko pisanje postane izziv PREJELI SMO Ste kdaj med sprehajanjem ob Bohinjskem jezeru pomislili, kaj vse lahko skriva njegovo dno? Morda kakšni veliki ljubitelji narave in navdušenci plavanja razmišljajo o življenju v njem, pa o globini, čistosti in temperaturi vode, zagotovo pa niste pomislili, da se na dnu lahko znajde eno ali celo več trupel. Tadej Golob, mlajši slovenski avtor, poznan tudi po svojem novinarskem in alpinističnem udejstvovanju, je prav v Bohinj postavil dogajanje enega njegovih najodmevnejših romanov z naslovom Jezero. V enem od mnogih intervjujev, ki jih je imel po izidu knjige, je dejal, da je bil eden od razlogov za pisanje njegova naveličanost, da piše knjige za tristo bralcev. Še bolj pa ga je gnal izziv, ali sploh zna napisati kriminalko. Zgledoval se je po skandinavskih avtorjih. Pisanje samo ni bilo ravno zabavno. Trdo je delal, a ob tem čutil veselje in strast. Čeprav je bilo tudi dvomov veliko, sploh, ali mu bo uspelo zgodbo pripeljati do konca, je napisal nadvse slovensko kriminalko, ki je za bralca spretno, gladko in neproblematično kriminalno čtivo. Inšpektor Taras, ki na poti iz Bohinja domov naključno naleti na policista, ki sta našla ob reki truplo ženske, ki nima glave, se po sili razmer s svojimi strokovnimi sodelavci loti reševanja tega zločina. Zgodba se zapleta in razpleta med različnimi sloji ljudi, posega v življenja več poznanih in povezanih, pa tudi takih, ki so se tam naključno znašli, vse do srhljivega razpleta. Pri pisanju romana je avtor sodeloval z mnogimi strokovnjaki iz forenzičnega laboratorija, inštituta za sodno medicino, centra za socialno delo na Jesenicah, pokopališča v Blejski Dobravi in še kom, tako da bralec niti za trenutek ne podvomi v posamezne navedbe, raziskovanje in rešitve. Napet roman na več kot petsto straneh bralca sili, da z branjem vztraja do konca in ugotovi, kdo je morilec žrtve in seveda drugih vpletenih. Pri tem se niti za trenutek ne dolgočasi, saj se dogodki vedno znova zapletajo in vključujejo nove akterje in nove žrtve. Roman je bil nominiran tudi za Kresnika, sedaj pa potekajo priprave za televizijsko serijo. Čeprav se je avtor že lotil tudi pisanja nadaljevanja tega romana, je to za nekaj časa odložil. Trenutno vse moči usmerja v zaključek biografije o Mileni Zupančič. Še bomo segali po njegovih knjigah, se vam ne zdi? Od kriminalke do pogledov v svet mamil in prostitucije ni ravno velikih razdalj. O tem smo brali v delu Metoda Pevca z naslovom Carmen. Iz tega pekla, sveta omame in razuzdanosti, skuša študent književnosti Goran rešiti Carmen. To je zgodba o upanju in brezupu mladih, ki živijo na družbenem dnu v Ljubljani. Po knjigi je bil posnet tudi film z enakim naslovom in glavna igralka Nataša Barbara Gračner je za glavno žensko vlogo prejela več priznanj. Zgodba je tekoča, všečna, na trenutke presunljiva, sploh ob misli, da se dogaja v naši soseščini, tako rekoč, med nami. Priporočam branje. Dragica Krašovec Pismo upokojencem DUDL, županu in vsem tistim, ki jih to zanima Dobro leto je minilo, odkar smo člani KUD Kosec ter Planinskega društva Rega dobili prostore v stari šoli na Logu, kar nam je velikodušno omogočila Občina Log - Dragomer, v veliko zadovoljstvo članov obeh društev. V vsem tem času je bilo izpeljanih nešteto delavnic, predavanj, pevskih vaj in drugih dejavnosti enega in drugega društva. Sodelovanje je potekalo zgledno, nikoli ni bilo nobenih nesoglasij ali konfliktov. V tem obdobju je končno zaživela že dolgo tleča želja po »lastnem« pevskem zboru, saj je bil za vaje nujen primeren prostor. S težavo nabrana skupinica je rasla, pridno vadila ter danes že nastopa na raznih prireditvah. Potem pa je decembra lani prišlo neprijetno spoznanje, da moramo iz prostorov ven. Da se bo zgradba stare šole prenovila, pravijo. In res, danes že vidimo prva dela na objektu. Društvi Kosec in Rega pa - znajdi se vsak sam, kakor veš in znaš. Na cesti so ostali pevci in pevke skupine Mladi po srcu ter klekljarice. Zato smo bili zelo veseli namiga g. Sev-ška, da bomo lahko vadili in klekljali v prostorih Društva upokojencev Dragomer - Lukovica (DUDL). Pa ni bilo nič od tega. Upravni odbor DUDL je sklenil, da lahko v njihovih (občinskih!) prostorih gosti le svoje člane. Poudarjam - le člane DUDL! Ni dovolj, da si član društva upokojencev z Loga ali Vrhnike ali pa celo predsednik Zveze upokojencev Slovenije, moraš biti član DUDL. Saj si lahko član več društev istočasno, so nam »pojasnili«. Kaj pa tisti, ki so še zaposleni? Upam, da mi ni treba pojasnjevati, kako je ta pogoj nesmiseln in nima nobene logike. Mar gre pri tem res samo za nabiranje članarine? Konec koncev, saj je to le začasna rešitev, za čas prenove objekta. Potem upamo na res svoje prostore. Vsaj taka je obljuba župana, mar ne? Dragi upokojenci Dragomerja in Lukovice: mar naj od gospe Ivice, ki se vsak teden pripelje z Vrhnike in velikodušno, brezplačno razdaja svoje znanje klekljanja, zahtevamo, da se včlani v vaše društvo, da bo lahko šla v »vaše« prostore? Mar smo pri pevskem zboru koga vprašali, od kod je ali če je član KUD Kosec? Vsi mi smo prostovoljci, vse delamo v dobrobit skupnosti in za ustvarjanje vsem prijaznega okolja ter pri tem ne zaslužimo niti ficka. Pred nekaj dnevi je bila v šoli odlična prireditev v čast slovenskemu kulturnemu prazniku, ki so jo z veliko truda ter sodelovanja pripravili KUD Kosec, osnovna šola in Občina Log - Dragomer. Spregovoril je tudi župan g. Sta-novnik in dejal, da kultura ni samo literatura, petje, slikarstvo, kultura je tudi sobivanje, kultura so tudi vozne nava-de nas, šoferjev, ali pa pozdravljanje na cesti. Lepa misel!Naj dodam le še to: kultura je tudi razumevanje težav drugih in sodelovanje društev med seboj na nek prijazen način. Brez nesmiselnega pogojevanja! Težave s prostorom smo rešili. Kle-kljarice so bile prijazno sprejete v prostor Društva upokojencev Log, pevci in pevke skupine Mladi po srcu pa veselo prepevajo v Modri sobi gasilskega doma PGD Log. Obema društvoma se ob tej priložnosti iskreno zahvaljujem. Ostaja pa grenak priokus glede sodelovanja z Društvom upokojencev Dragomer Lukovica. V Dragomerju na dan slovenskega kulturnega praznika, 8. februarja 2018, za KUD Kosec Iztok Urbane Pojasnilo v zvezi z uporabo prostora DUDL Ne želimo si polemik, še najmanj pa preko Našega časopisa. Naj pojasnimo, da od Kulturnega društva Kosec vse do danes nismo prejeli nobene pisne vloge za uporabo društvenega prostora za njihovo dejavnost oz. dejavnost posameznih sekcij tega društva. Res pa so se na predsednika našega društva obračali nekateri njihovi člani, zato je upravni odbor Društva upokojencev Dragomer - Lukovica o tem razpravljal na eni svojih sej in se odločil, da prostor lahko uporabljajo člani našega društva za različne dejavnosti. V zvezi z uporabo društvenega prostora je tudi sprejel takšen sklep. Najbrž to ne more bit sporno, saj s tem prostorom društvo razpolaga vse od sklenitve ustrezne pogodbe z lastnikom. Še vedno pa smo odprti za dialog z drugimi društvi, vendar na ravni vodstev društev in v sodelovanju z občinskim vodstvom. Zavedamo se, da je le na tak način možno tvorno sodelovanje. Upravni odbor Društva upokojencev Dragomer - Lukovica Kulturni teden v 4. razredu V tednu od 5. do 9. februarja smo imeli v 4. a- in b-razredu kulturni teden, ki smo ga začeli s petjem slovenske himne Zdravljice. Slovesnost smo nadaljevali s pogovorom o dveh velikih imenih slovenske poezije in proze Francetu Prešernu in Ivanu Cankarju. Sošolca sta nam pripravila plakat o Francetu Prešernu, saj 8. februarja praznujemo Prešernov dan. Ob 100. obletnici smrti Ivana Cankarja smo prebrali njegovo delo Skodelica kave. Izdelali smo si brke in ustvarjali sko- delice kave pri likovni umetnosti. Prebrali smo Prešernovo znano delo Povodni mož in ga primerjali z moderno različico Andreja Rozmana Roze -Urško. V moderni različici nastopa fant z rokersko postavo, zato smo tudi mi želeli spoznati podobnega. V razredu nas je obiskal g. Alen Steržaj, basist skupine Big foot mama. Odgovarjal je na naša vprašanja in nam predstavil svojo lepotico - bas kitaro. Teden se je zaključil s kulturnim dnem poezije. Obiskal nas je pesnik, animator, ugankar, lutkar, karikaturist, športni novinar Janez Porenta Doni, ki nas je vse nasmejal do solz. Prebiral nam je svoje pesmi, postavljal številne uganke in premetenke, povedal, kaj pomeni karikatura in nas naučil banse. Teden je bil pester, saj smo spoznali, kako pomembna je preteklost za našo prihodnost. Razredničarki Manja Razoršek in Kaja Lenič, OŠ Log-Dragomer Revija Kosec v spomin na čase, ki so minili Včasih ni treba pogledati daleč, da vidimo kaj zanimivega. Mnogokrat tudi največji svetovni popotniki priznavajo, da se najraje vračajo v domači kraj. Ob tem se postavlja vprašanje, kako dobro v resnici poznam moj domači kraj. Kako dobro poznam ljudi, morda soseda, ali koga, ki ga tudi ni več med nami? Konec minulega leta je vsako gospodinjstvo prejelo na dom po en izvod nove številke revije Kosec, v kateri je opisana zgodovina, ki bi sicer utonila v pozabo ali pa se vsaj oddaljila od našega spomina. Svoj pogled na revijo je razkrila oblikovalka Barbara Nardoni, ki je nepogrešljivi del ekipe, ki poskrbi, da revija sploh lahko nastane: "K ustvarjanju revije Kosec sem bila kot oblikovalka povabljena pred leti. Do sedaj sem oblikovala tri revije in vsako posebej je bilo vznemirljivo ustvarjati. Zapisi v njej razkrivajo marsikatero zanimivost, ki je kot priseljenka nisem poznala, čeprav živim v družini, ki je zelo močno povezana s krajem in hkrati celotno občino. Pri ustvarjanju me navdihuje slikovno gradivo, ki ga poskušam vizualno poudariti in s tem revijo nadgraditi. Ker fotografije mnogokrat črpamo iz osebnih arhi- vov občanov, so le-te stare in slabše kakovosti, zato celotni oblikovni videz poudarja patino preteklih časov ali tako imenovani vintage stil. Tokratna revija me je navdušila predvsem s širokim izborom starih fotografij naših krajev in sem prepričana, da bo tudi vas. Revija s svojo bogato vsebino ni namenjena samo starejši populaciji, ki bo obujala spomine, namenjena je tudi mlajšim, ki se s tem lahko zavejo svojih korenin, jih ozavestijo in bogatejši z izkušnjami prednikov gradijo lastno sedanjost po svoji volji." Peter Kavčič N OS Občina Log-Dragomer 26. februar 2018W 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ODPRTA STRAN Morda ne bi bilo odveč malo več previdnosti! Sporočilo župana v občinskih medijih, da je občinski svet decembra lani končno le sprejel prednostno listo in časovni načrt bodočih občinskih projektov vzbuja optimizem. S tem dejanjem je zaključeno obsežno delo na področju občinske strategije razvoja, v katerega so bili vključeni tako občinska uprava kot občinski svetniki in ne nazadnje tudi številni občani. Občina je končno dobila razvojni dokument, ki ga bodo morali spoštovati izvoljeni predstavniki občanov v naslednjih petnajstih letih. Iz prednostne liste je razvidno, da se bodo v naslednjih nekaj letih začeli gradnja občinske kanalizacije in čistilne naprave ter obnova stare šole na Logu, pri čemer imata kanalizacija in čistilna naprava prednost pred staro šolo. Zato se zdi nedavno obvestilo občinske uprave na občinski spletni strani, da že začenja z obnovo stare šole na Logu, v nasprotju s sprejeto prednostno listo občinskih projektov. Obenem nam namreč župan na mojaobcina.si 22. januarja 2018 sporoča, citiram:»Naša vloga, ki smo jo oddali po prvem vabilu za dogovor za razvoj regij ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, je šla na ministrstvo za okolje in prostor, kjer se obravnava na treh področjih -pravnem, tehničnem in ekonomskem" Torej dokončna potrditev pridobitve devetih milijonov evrov sofinanciranja za kanalizacijo in čistilno napravo še ni zaključeno, kar pomeni, da tega denarja še nimamo. Pa kljub temu začenjamo z izvedbo občinskega projekta, ki je drugi in ne prvi na prednostni listi!? S prenovo stare šole bi lahko občina začela šele potem, ko bo znano, ali bomo tudi zares dobili teh devet milijonov. To bo po vsej verjetnosti kmalu, zato ni razumljivo, zakaj občinska uprava ne spoštuje enega najpomembnejših sklepov občinskega sveta in s tem ne le krši predpise in zakone ampak tudi, po mojem mnenju, povsem brez potrebe izgublja zaupanje občanov. Dosedanji rezultati v zvezi s pridobitvijo evropskega in državnega sofinanciranja so brez dvoma vredni pohvale. Vendar žoga še ni v golu. Zato morda ne bi bilo odveč malo več previdnosti! Stanislav Plevnik Odgovor občine Stanislavu Plevniku Ob pisanju gospoda Plevnika kot aktivnega občana ne smemo prezreti, da je tudi on prepoznal optimizem in dvig zaupanja med akterji pri vodenju naše občine. Menimo pa, da je le treba njegovo razmišljanje nekoliko dopolniti. Večkrat je že bilo povedano in pojasnjeno, da se projekt obnove stare šole na Logu odvija po načelih demokratičnega odločanja z upoštevanjem veljavne zakonodaje in predpisov. Postopek je bil začet 2015 in je doživel vsa preverjanja in potrebne korake do stopnje, kjer trenutno je. Izpostaviti je treba dejstvo, da je občina za ta projekt s trdim delom in prizadevanji pridobila skoraj 200.000 evrov nepovratnih sredstev, čemur moramo prišteti še nekaj čez 40.000 evrov nepovratne pomoči za pripravo dokumentacije (GOLEA). Temu sledijo nekatere časovne obveze, ki so povezane z uspešnim črpanjem teh sredstev in nam jih narekujejo veljavna pravila že omenjenega področja. Poleg že naštetega sledimo gospodarnosti pri upravljanju z občinskim premoženjem. Pri tem cilju ne moremo dovoliti, da bi že propadajoči objekt propadel do take mere, ko bi se lahko celo porušil. Želimo pa slediti tudi naklonjenosti ob- čine do ohranjanja kulturne dediščine in zapuščino naših prednikov, ki so v tem okolju pisali bogato zgodovino, na katero moramo biti ponosni, zapustiti zanamcem. Oceno, ali je s takim pristopom kršena zakonodaja ali predpisi, bodo verjetno podali poklicani in strokovno usposobljeni organi nadzora. Eden takih je že nadzorni odbor naše občine, s katerim povezovalno sodelujemo. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da ima gospod Plevnik seveda še vedno pravico do svojega mnenja. Ob vsem naštetem pa je treba ponovno jasno poudariti, da obnova stare šole ne pomeni tveganja za izvedbo projekta Odvajanje in čiščenje odpadnih voda Čista Ljubljanica 3. sklop ali, kot jo gospod Plevnik imenuje, "kanalizacija". Projekti, ki so povezani s črpanjem nepovratnih sredstev iz kohezijskega sklada, so zahtevni, dolgotrajni in zapleteni tako za pripravo kot izvedbo, zato ponovno vabimo zainteresirane občane, ki se iz kakršnegakoli razloga želijo podrobneje seznaniti z našim delom, da se tudi osebno po predhodni najavi oglasijo na sedežu naše občine, kjer jim bo župan s sodelavci z veseljem odgovoril na vsa vprašanja. Občinska uprava Občine Log - Dragomer Dopolnitev članka Spremembe na vrhu občinske uprave V prispevku beremo, da občinsko upravo zapušča izredno uspešen, prodoren in metodičen direktor, ki je izboljšal učinkovitost dela OUs finančno optimizacijo, uravnoteženjem stroškov uprave ter uspešnim črpanjem javnih finančnih sredstev. Torej, za dosežki, ki smo jih dosegli v naši občini, stoji zelo uspešen načrtovalec in realizator občinskih projektov, vsaj tako lahko razberemo iz objavljenega prispevka. Spregledano je uspešno opravljeno delo nadomeščanja župana ob njegovi večmesečni odsotnosti zaradi šova Survivor. Da bodo zgoraj citirane informacije popolnejše, se moramo dotakniti zadev, ki še niso uresničene ali so celo zamolčane: - Število zaposlenih v OU se je v tem mandatu podvojilo, enako tudi stroški plač in honorarjev. - Direktor občinske uprave je ob pre- vzemu te funkcije l. 2015 dobil nalogo, da reši zaplet v javno-zasebnem partnerstvu TC Center-Toscana; ta zadeva zaradi nepotrebnega zavlačevanja še do danes ni v celoti rešena. Konec leta 2017 je bilo skladno z arbitražno odločbo plačano 746.000 evrov. Zunanja odvetnica nas je stala več kot 76.000 evrov, odprtih pa je ostalo še kar nekaj drugih finančnih zahtevkov. - Etični kodeks je bil spisan konec leta 2015 s ciljem »postaviti etične norme ter dvigniti raven zaupanja občanov v občinske funkcionarje« (izjava podžupana). OU si je za sprejetja kodeksa postavila leto 2016. Je že leto 2018. - Tri pobude občanov z imeni in priimki so bile deležne ignorance s strani OU. In sicer: 50 podpisov za spremembo občinskega proračuna za leto 2016, 137 podpisov proti ukinitvi grajenega javnega dobrega, 312 podpisov za določitev prioritetnih investicij v občini. Torej OU ni zgledno sodelovala z občani in jih celo toži in izreka denarne kazni. - Pisni zahtevki posameznih občanov so ignorirani in ostajajo brez odgovora, kar je tudi ugotovitev sestanka občinskih svetnikov in občanov 6. februarja 2018. - Komercialni oglasni pano, postavljen brez soglasja lastnika zemljišča, je zadeva, ki čaka razsodbo na sodišču. Odškodnina in stroški bodo ponovno po nepotrebnem bremenili občinski proračun. - Prepoved OU, da otroci iz vrtca ne smejo brezplačno uporabljati telovadnice v TC Centru. - Delitev občinskega denarja mimo zakona in predpisov občinskim in zasebnim športnim društvom. - Bile so podane pobude za revizijo poslovanja občine Log - Dragomer. Protikorupcijska komisija je podala mnenje o kršitvah občinskega funkcionarja, ki je deloval v neskladju s 3. točko 4. člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Občanom, ki jim ni vseeno kako se zapravlja občinski - naš denar in kako se OU obnaša do svojih delodajalcev - občanov, smo dolžni podati še drugo plat zgodbe, kajti v prispevkih v Našem časopisu takih podatkov ne boste deležni. Ta časopis poroča o zadevah enostransko in kot tak ni objektiven ter korekten do občanov in ne odraža dogajanja v naši občini. Za skupino občanov: Simon Perko, Dragomer, 12. februar 2018 Odgovor občine Simonu Perku Pri prebiranju članka, ki ga je napisal gospod Perko, je treba nekaj trditev nekoliko popraviti oziroma dopolniti. • Ni res, da se je število zaposlenih podvojilo. • Župana v njegovi odsotnosti nadomešča podžupan ali tisti, ki ga je župan pooblastil, da delo poteka nemoteno tudi ob njegovi odsotnosti. • Znesek, ki ga je občina potrošila za pravno pomoč, ki je povezana z arbitražno tožbo v javno-zasebnem partnerstvu ni točen in je bistveno nižji kot ga pisec navaja. • Občina je izrekla mandatno kazen za občana, ki sta bila v upravnem postopku žaljiva in ne zato, ker sta opozarjala na napake, kot bi se dalo razbrati iz pisanja gospoda Perka. Koliko je pisec z navajanjem netočnih podatkov pripomogel k objektivnosti poročanja v Našem časopisu, si bo lahko vsak bralec odgovoril kar sam. V občinski upravi se čutimo dolžne, da gospodu Perku pojasnimo, da je pravica in vsaj moralna obveza občana, da ob sumu storitve nezakonitega dejanja (tudi v primeru organov občine ali občinske uprave) obvesti pristojne službe, ki so dolžne strokovno ukrepati in ugotoviti, ali gre dejansko za nepravilnosti. Verjamemo, da bo taka pot do resnice in odgovorov v primeru, da kdorkoli od občanov meni ali sumi, da obstajajo nepravilnosti, najučinkovitejša. V občinski upravi smo se odločili, da bomo na neargumentirane in provoka-tivne članke le izjemoma odgovarjali, ker želimo delovati tvorno in v korist javnega interesa celotne skupnosti pred interesi posameznika in njegovih provokacij ali neargumentiranih člankov. Bralec si lahko na spletni strani mojaobcina.si prebere pismo, ki ga je napisala občanka, ki je občini za izvedbo varne poti podarila svoje zemljišče. O iskrenosti in dobronamer-nosti posameznikov pričajo le dejanja, ki koristijo vsem nam. Verjetno bo zanimivo primerjati vtise ob branju pisma gospe Bernik in gospoda Perka. S ciljem, da bi se gospod Perko seznanil s pravimi podatki, ki jih želi uporabljati, ga pa tako kot vsako občanko in posameznega občana iskreno vabimo, da se po predhodni najavi oglasi na sedežu naše občine, kjer mu bomo z veseljem postregli z verodostojnimi odgovori na vsa vprašanja. Občinska uprava Občine Log - Dragomer Ne zdrahe, sodelovanje je prava pot V roke sta mi prišla pisna poziva (dopisa) nezadovoljnega občana, eden celo preko poštnega nabiralnika, zato to razumem, kot da sem osebno nagovorjena. Vsebina izraža nestrinjanje z delovanjem občinske uprave, svetnikov in še posebno nezadovoljstvo z delom in odnosom župana, tudi zunaj delovnega časa. Nobeden od dopisov v osnovi ni namenjen objektivnim kritikam, ampak blatenju in hujskaškemu pozivanju občanov, da tudi drugi uvidijo »grozote«, ki se dogajajo v občini Log - Dragomer. Malo bolj izkušena oseba med branjem hitro spregleda, da gre bolj za izražanje osebne zagrenjenosti ali opominjanje na nezadovoljenost z lastnim položajem v družbi. Ali pa se v takem početju skrivajo kakšne pritajene osebne koristi in interesi. V Sloveniji se na splošno v mnogih okoljih in primerih preveč izražajo negativnost, črnogledost, tudi privoščljivost, ker gre sosedu, znancu slabše kot tebi. Po drugi strani pa imamo ogromno primerov, kjer si ljudje pomagajo, sodelujejo in skupaj ustvarijo marsikaj dobrega. Sama bi raje spodbujala ljudi, občane, da delujejo v tej smeri. Pred časom sem odstopila občini nekaj zemlje v družbeno korist. Urejanje varne občinske peš in kolesarske (šolske) poti tam časovno, glede na dogovor, zamuja. Ampak kljub temu ne iščem mrzlično krivcev na občini in pajdašev, ki bi me podprli s »šimfanjem«. Verjetno obstajajo kakšni objektivni dejavniki, kot so vremenski, izvajalski, tehnični, mogoče finančni ... itd. Lahko zatrdim le, da je bilo sodelovanje pri tem projektu z občino v vseh pogledih korektno. Glede na opisano zgoraj pozivam občane, če je to v njihovi moči in volji, naj, če imajo možnost, raje sodelujejo in si pomagajo v skupno korist in zadovoljstvo. Je bolj prijetno in človek se bolje počuti. Vsem nam želim vse dobro. Milena Bernik Mčasopis Občina Log-Dragomer ^nasl„:© ODPRTA STRAN Zaščita demokratične pravice do obveščanja občanov Župan in občinska uprava sta oktobra lani z občinske spletne strani umaknila zvočne posnetke sej občinskega sveta, do katerih smo imeli občani neoviran dostop zadnjih 12 let, kot nam to zagotavlja poslovnik občinskega sveta. Zdaj jih ne objavljajo več, ker naj bi jim to »svetovala« informacijska poo-blaščenka. Občinska uprava meni, da tako varujejo osebne podatke naših »izvoljencev«. Ali kdo res verjame, da so njihove razprave na sejah občinskega sveta nekaj, kar je potrebno skriti pred občani? Saj vendar odločajo o vprašanjih, ki zadevajo prav nas in za slabe razprave in odločitve plačamo mi in ne oni, za dobre pa se jim lahko zahvalimo tako, da jih ponovno izvolimo. In vsi, ki so kandidirali za občinske funkcije, so vedeli za določilo poslovnika o tem, da se seje snemajo in posnetki objavljajo na spletni strani. In zakaj jih zdaj to nenadoma moti? Morda zato, ker so občani utemeljeno spregovorili o nezakonitih in tudi etično spornih odločitvah in ravnanju občinske uprave in župana? Opozarjamo namreč na to, da je mnenje informacijske pooblaščenke neobvezujoče in zato ne more biti podlaga za kršenje našega poslovnika. Ona ne sme in tudi ni v svojem mnenju dala usmeritve k umiku zvočnih zapisov, ker to ni v njeni pristojnosti. Javnost sej ima dvojno poslanstvo: je vzvod za odgovorno in etično ravnanje svetnikov, občinske uprave in župana in je instrument za občane, da se lahko skladno z zakonom v največji možni meri pravočasno uprejo sklepom občinskega sveta, zaradi katerih bi lahko nastale škodljive posledice za njihovo življenje ali zdravje, za naravno oziroma življenjsko okolje ali premoženje. Ker smo mnenja, da sta umik in neobjavljanje zvočnih posnetkov nezakonita, ker kršita 57. člen poslovnika Občinskega sveta občine Log - Dragomer, smo to dejanje prijavili Ministrstvu za javno upravo RS in ga zaprosili za mnenje in ukrepanje. Od ustanovitve občine pridobljeno demokratično pravico do obveščenosti o ravnanju naših »izvoljencev« na sejah občinskega sveta bomo dosledno branili, saj je to tudi naša ustavna pravica. Dopis ministrstvu in mnenje informacijske pooblaščenke sta v celoti objavljena v nadaljevanju. Dopis ministrstvu in mnenje informacijske pooblaščenke sta v celoti objavljena na spletni strani www.mojaobcina.si/log-dragomer. Olga Drofenik, Darijan Novak in dr. Stanislav Plevnik Odgovor občine: varstvo osebnih podatkov je ustavno varovana človekova pravica Vsakdo ima pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes. Občina pa ima hkrati dolžnost zavrniti dostop do informacije, če je podana zakonska izjema do prostega dostopa. Takšna izjema pa je tudi osebni podatek, katerega varstvo je ustavna človekova pravica. Prav tako ustavno varstvo uživajo pravica do zasebnosti in osebnostne pravice posameznika ter pravica do tajnosti pisem in drugih občil, v katere bi posegli z objavo zvočnih posnetkov občinskih sej na spletu. Zakon o varstvu osebnih podatkov določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira. Zvočni posnetek seje občinskega sveta glede na navedeno nedvoumno vsebuje osebne podatke udeležencev seje. Iz posnetka so razvidni poleg osnovnih osebnih podatkov (ime in priimek, funkcija in delovno mesto) tudi drugi osebni podatki, kot so: • glasovne značilnosti prisotnih na seji - barva, ton, glasnost, glasovne motnje (npr. hripavost), frekvenčne značilnosti zvoka itd. Glas je bio- metričen podatek in za vsakega posameznika edinstven, kar pomeni, da služi kot identifikator; • jezikovne in druge govorne značilnosti - hitrost govora, govorne motnje (npr. »požiranje« posameznih glasov, jecljanje, ipd.), retorične veščine, jasnost izražanja, razločnost, naglas, narečne prvine, tujejezični vložki ter jezik nasploh; • druge spremljajoče osebnostne značilnosti prisotnih na seji - govorčeva osebnost, vedenjske značilnosti, odnos do slušateljev, odnos do stvari, o kateri je govora, vedenje, čustva, razpoloženje in podobno (udeleženec seje in/ali govorec je na primer lahko aroganten, nestrpen, kritičen, osoren, ponižen, potrpežljiv, prijazen in ljubezniv ipd.). Posameznikov glas namreč vsebuje tolikšno množico osebnih podatkov, da se da posameznika z njimi natančno in nedvoumno določiti. Do navedenega se je opredelilo tudi že Ustavno sodišče RS v zadevi opr. št. Up-472/02 in navedlo: »da je sodišče že sprejelo stališče, da je človekova zasebnost, katere nedotakljivost zagotavlja 35. člen Ustave RS, v območju človekovega bivanja bolj ali manj sklenjena celota njegovih ravnanj in ukvarjanj, občutij in razmerij, za katero je značilno in konstitutivno, da si jo človek oblikuje in vzdržuje sam ali sam z najbližjimi, s katerimi je v intimni skupnosti, na primer z življenjskim partnerjem, in da v njej biva z občutkom varnosti pred vdorom javnosti ali kogarkoli nezaželenega. Običajen in bistveni del ali vidik te celote so torej tudi človekova ravnanja. Vanje sodi tudi pravica človeka do lastnega glasu, pravica na glasu. Ta zagotavlja vsakomur, da sam odloči o podobi svoje osebnosti v komunikaciji z drugimi. V človekovi besedi se namreč izraža njegova osebnost. Vsak ima pravico, da lahko govori prosto, brez zadrege in v normalnih okoliščinah, ki jih izraža krilatica "verba volant, litterae scrip-tae manent". Varstvo zajema možnost, da se človek v komunikaciji po lastni presoji odzove na najustreznejši način in se prilagodi vsakokratnemu naslovniku. K tej temeljni pravici sodi tudi to, da se človek sam odloči o tem, kdo bo slišal vsebino komunikacije - le sogovornik, določena zaključena skupina ljudi ali javnost. Odločitev o sebi in o svoji besedi zajema torej tudi določitev kroga oseb, ki naj slišijo vsebino pogovora. Svojo vsebino najde ta pravica v upravičenju vsakega človeka o tem, ali bo njegov glas posnet in s tem preko nosilca zvoka morda posredovan tretjim osebam, s čimer se beseda in glas od njega ločita in osamosvojita. Zapis daje oblast nad tujo osebo, tujo osebno dobrino, ker omogoča ponovitev in tako posega v izključno pravico osebe, da razpolaga s tem, kar je govorila, da sama odloča, kdo naj to sliši ali kdo lahko to sliši. Človeška komunikacija je z zagotovljenim varstvom v 35., in še posebej v 37 členu Ustave, zaščitena pred tem, da bi besede (nepremišljena ali impulzivna izjava, površno mnenje ali pa kakršenkoli pogovor zaradi vsebine ali tona glasu v drugačnih okoliščinah) pričale proti tistemu, ki jih je izgovoril. Posnetek je avtentično ohranjena beseda ali glas, ki se je s posnetkom ločil od osebe, ki ga je izgovorila.« Zakon o varstvu osebnih podatkov določa, da je obdelava osebnih podatkov, kar pomeni tudi objava zvočnega posnetka seje občinskega sveta, dopustna, če tako določa zakon oziroma na zakonu temelječa osebna privolitev posameznika. Prav tako mora biti namen obdelave osebnih podatkov določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Zakon tudi določa, da se po izpolnitvi namena obdelave osebnih podatkov osebni podatki zbrišejo, uničijo, blokirajo ali anonimizirajo, razen če zakon za posamezne vrste osebnih podatkov ne določa drugače. Poslovnik Občinskega sveta Občine Log - Dragomer v 57. členu določa, da se seje snema in da se zvočni posnetek objavi na spletnih straneh Občine - Log Dragomer. Navedena določba poslovnika zadostuje za dejstvo, da so prisotni na seji obveščeni, da se seja snema in da že s konkludentnim dejanjem privolijo v snemanje. Nikakor pa ni dopustno določbe poslovnika tolmačiti v smislu, da prisotni na seji konkludentno privolijo tudi v posredovanje zvočnih posnetkov javnosti, saj poslovnik zgolj določa, da se posnetki sej objavijo na spletu, nikjer pa poslovnik izrecno ne določa namena, ki se ga zasleduje z objavo posnetkov na spletnih straneh občine, trajanje objave na svetovnem spletu, kdo bo upravljalec in kdo uporabnik teh posnetkov ter kje in koliko časa se bodo posnetki hranili. Prav tako v poslovniku niso opredeljeni kriteriji za trajanje objave na način, da so udeleženci sej vnaprej nedvoumno seznanjeni s trajanjem objave posnetka seje. Glede na navedeno občina nima na zakonu temelječa pravice objaviti zvočnih posnetkov sej občinskega sveta, saj bi tako grobo in neupravičeno posegla v ustavne pravice posameznika, in sicer v pravico do varstva osebnih podatkov, pravico do zasebnosti in v varstvo osebnostnih pravic ter v pravico do varstva tajnosti pisem in drugih občil. Z umikom posnetkov sej občinskega sveta s spletne strani je občina zgolj spoštovala ustavna in zakonska določila, s tem pa ni posegla v ustavno varovano pravico dobiti informacijo javnega značaja in pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev. Občina še vedno v največjem možnem in zakonsko dopustnem obsegu zagotavlja javnost svojega dela. V skladu z veljavnimi predpisi zagotavlja dostop do informacij javnega značaja, javnost sej občinskega sveta, dostopnost do gradiv sej občinskega sveta in njegovih teles s predlogi sklepov in zapisnikov sej na spletnih straneh, splošne akte objavlja v Uradnem listu RS in glasilu občine ter javnosti omogoča sodelovanje pri oblikovanju odločitev s predlogi, pobudami vprašanji in kritikami. Na spletni strani občine so objavljeni tudi vsi predlogi predpisov občine, na katere občani lahko podajajo pripombe in predloge. Prav tako imajo občani možnost izrabiti pravico do zbora občanov, ljudske iniciative in referenduma o občinskem predpisu. (ou) Prostovoljstvo na Vrhniki v Domu upokojencev Na Vrhniki že več kot 10 let deluje Medgeneracijsko društvo, ki je le eno od več kot dvajsetih medgeneracijskih društev, ki so v Sloveniji - poleg Rdečega križa, Karitasa, Zveze prijateljev mladine, če naštejem le najbolj aktivne. Vendar so ta društva med-generacijskega prostovoljstva nekaj posebnega, nagovorjena so bila s prav posebnim namenom: da bi bili starejši in mlajši drug drugemu učitelji in drug drugemu učenci; da bi soustvarjali bolj kakovostno življenje in čim lepše medčloveško sožitje; da bi se kar se da harmonično starali drug ob drugem... Vsa medgeneracijska društva v Sloveniji so bila ustanovljena na pobudo Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, Ljubljana. Profesionalci in pro- stovoljci iz tega društva nas hkrati povezujejo in izobražujejo, skrbno, ambiciozno in prijazno hkrati nas združujejo, opogumljajo, kot se v medsebojnih srečanjih tudi mi sami, člani našega matičnega društva na Vrhniki. V Domu upokojencev delujemo v posamičnih skupinah, tako da vodimo prostovoljci več pevskih zborov, pogovornih skupin, druženj ob posteljah nepokretnih itd. - vse z namenom doseči kar se da prijaznejše okolje za oskrbovance našega doma. Pri tem z leti opažamo, da je potrebno vedno znova obveščati našo mestno skupnost, tudi okoliške skupnosti Borovnice, Loga, Dragomera... da se tudi mi - prostovoljci - počasi staramo, da so nam potrebni nove, mlajše sile z novimi, svežimi idejami ter novo energijo. Temu je namenjeno to moje vljudno vabilo: Dajmo, pokli-čimo socialno delavko v Dom upokojencev, navežimo stik s katero od poznanih prostovoljk ter se vključimo v naše vrste! S tem bomo mnogo dobrega storili zase, a tudi za naše starostnike, ki se vesele te ure tedensko, ko jim ponudimo nove vsebine in morebiti kakšno novo dejavnost. Vabimo vas v naše vrste! Danica Jazbinšek, Dragomer, tel. 031 753 932 Was Skupne strani 26. februar 2018W 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si mm KULTURNI CENTER VRHNIKA Tržaška cesta 32 ODPRTO: TO. - NED.: 10.00 - 18.00 / PON. ZAPRTO LJUBLJANICA št. 18 NOVICE Leto 2018 je Evropsko leto kulturne dediščine. Je priložnost obeležiti kulturno dediščino celine, s spodbujanjem medsebojne izmenjave in spoštovanja evropske kulturne dediščine kot skupne dobrine, kot vir ozaveščanja o skupni zgodovini in skupnih vrednotah ter s krepitvijo občutka pripadnosti skupnemu evropskemu prostoru. Ključni cilj kampanje je ozaveščanje o pozitivnih učinkih evropske kulturne dediščine in njenega doprinosa h gospodarstvu, družbi, turizmu, zaposlovanju, mednarodnim odnosom, kulturni raznolikosti, socialni vključenosti ter medkulturnemu dialogu. Geslo kampanje je: »Naša dediščina: kjer preteklost sreča prihodnost.« Stalna razstava Moja Ljubljanica je materiali-zirano geslo kampanje. Zasleduje vse navedene cilje in je zato v mednarodnem prostoru ter strokovni javnosti deležna velike pozornosti. S tovrstno mednarodno prepoznavnostjo se odpira priložnost umestitve porečja Ljubljanice na Unesco seznam kulturne dediščine. Po desetletju stagnacije ima lokalna skupnost priložnost, predvsem pa odgovornost do bodočih generacij, da s sistematičnim in načrtnim delom ohranja in razvija skupno dediščino. Razstava Moja Ljubljanica je prva faza razvojnega projekta, ki Vrhniko zarisuje na svetovni zemljevid. Ozavešča o bogati dediščini preteklosti in dokazuje, da je tak razvoj prihodnosti mogoč in smiseln. Stvar je namreč taka, da pridejo pametni predlogi zmeraj prezgodaj. Čez dvajset let bo vse drugače. Premalo se zavedamo pomena in potenciala kulturne dediščine za družbeni in gospodarski razvoj. Muzejsko društvo Vrhnika že več kot 20 let s publikacijo Vrhniški razgledi ozavešča o zgodovini in dediščini lokalne skupnosti. Zgolj po zaslugi podžupana Janka Skodlarja Občina Vrhnika v zadnjem obdobju pospešeno obnavlja stavbno dediščino kraja, drugače bi se zdelo, kakor da smo obstali v lastni samozadostnosti. Zadnji kulturni spomenik lokalnega pomena na območju občine Vrhnika je bil razglašen leta 1988. Tako se samo na normativni ravni že trideset let kaže naš odnos do dediščine. Ustanovitev javnega zavoda ni prinesla večjih premikov na tem področju. Razumeti je potrebno, da je do vzpostavitve stalne razstave Moja Ljubljanica, prišlo zgolj zaradi tesnega sodelovanja lokalne skupnosti z MGML - Muzejem in galerijami mesta Ljubljane, ZVKDS - Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ZRSVN - Zavodom Republike Slovenije za varstvo narave ter drugimi strokovnimi službami. In zgolj tesno sodelovanje s strokovnimi službami omogoča lokalni skupnosti izpeljavo koncepta bodočega razvoja, na podlagi krovnega načrta, temelja za izvedbo bodočih evropskih projektov. Ko govorimo o varovanju dediščine, se pogosto ne zavedamo razsežnosti področja. Kaj hitro se nam zgodi, da mešamo med pojmi in strokovnimi termini ter institucijami. Da se bralcu slikovito razloži temeljne pojme in institucije, so v razlago vtkani primeri iz lokalne skupnosti. Najpomembnejši pravni vir je Konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine, ki so jo članice sprejele na seji Generalne konference UNESCO 16. novembra 1972 v Parizu, veljati pa je začela leta 1976. Varstvo dediščine v ožjem pomenu razlikuje med snovno in nesnovno kulturno dediščino, v širšem pomenu pa se nanaša tudi na naravno in digitalno. Snovno kulturno dediščino delimo na nepremično kulturno dediščino (objekti, naselbine, krajina, arheološka najdišča] v pristojnosti ZVKDS in premično kulturno dediščino. Na pobudo Ministrstva za kulturo je morala Občina Vrhnika sprejeti štiri Občinske podrobne prostorske načrte in Konservatorske načrte prenove za območja naselbinske kulturne dediščine, s katerimi se načrtuje celovita prenova območja; Tržaška cesta - Cankarjev trg, Stara cesta - Vas, Hrib - Gradišče in Verd - vaško jedro. Prostorski akti celovito urejajo prostor ter omogočajo upravnim enotam, oddelkom za prostor lokalnih skupnosti in občanom, da v naprej vedo, kakšni posegi so dovoljeni. Kljub prostorskim aktom, pa bo še vedno potrebno sodelovanje z ZVKDS in pridobitev kulturnovarstvenih pogojev oziroma kulturnovarstvenih soglasij za posege v enote z evidenčno številko dediščine (EŠD), ki so vpisane v register. Občina Vrhnika ima v registru nepremične kulturne dediščine zavedenih kar 322 enot EŠD, na tem območju pa se nahajajo trije kulturni spomeniki državnega pomena: Samostan Bistra (EŠD 15], vplivno območje Bistre (EŠD 8775] in Ljubljanica (EŠD 11420], ter trije kulturni spomeniki lokalnega pomena: cerkev sv. Miklavža na Kurenu (EŠD 914], spominska hiša Ivana Cankarja (EŠD 848] in Kašča v Verdu (EŠD 9816]. Občani Vrhnike smo upravičeno ponosni na bogato stavbno dediščino in se navdušujemo nad obnovljenimi pročelji monumentalnih zgradb. Dejstvo je, da bo potrebno še veliko dela tako na nomotehničnem, kul-turnovarstvenem, kakor tudi na izvedbenem področju, pri čemer je vodilo zagotoviti dostopnost dediščine javnosti. Za premično kulturno dediščino (predmete] je pristojna mreža pooblaščenih muzejev in galerij, pri čemer je za območje Vrhnike pristojen Muzej in galerije mesta Ljubljane. Z novelo Zakona o varstvu kulturne dediščine leta 2008, je prišlo do sistematične ureditve področja arheoloških najdb in prenosa predmetov kulturne dediščine iz zasebnih zbirk v javne institucije. Arheološka najdba je premična arheološka ostalina, ki je bila pod zemljo ali pod vodo vsaj 100 let. Arheološke najdbe so tudi orožje, strelivo, drug vojaški material, vojaška vozila in plovila ali njihovi deli, ki so bili pod zemljo ali pod vodo vsaj 50 let. Kdor najde na površju zemlje, pod njim ali v vodi arheološko ostalino, mora poskrbeti, da ostane ta nepoškodovana, na mestu in v položaju, kot jo je odkril ter o najdbi takoj obvestiti pristojni ZVKDS. Arheološke najdbe so lastnina države. Leta 2008 se je potapljač Miro Potočnik odzval pozivu Ministrstva za kulturo za prijavo arheoloških najdb v zasebni hrambi in predmete skupaj z osnovno dokumentacijo o odkritju predal pristojni ustanovi, Muzeju in galerijam mesta Ljubljane. Kustosinji muzeja Ireni Šinkovec gre zasluga, da je velik del Zbirke družine Potočnik, ene najdragocenejših arheoloških zbirk v Sloveniji, razstavljen na Vrhniki. Na razstavi Moja Ljubljanica je javnosti dostopnih več kot 300 arheoloških najdb od srednje kamene dobe do predmodernega obdobja. Najznamenitejše arheološke najdbe v občini Vrhnika so 5.200 let staro kolo z osjo, 40.000 let stara sulična ost in skoraj 15 metrov dolg mlajšeželeznodobni deblak, ki bo po konservaciji razstavljen na Vrhniki. Vrhnika je zato fenomen, saj odkritje tolikih najdb na tako zgoščenem območju dokazuje pomen prostora v preteklosti in obseg potenciala za prihodnost. Skrb za ohranjanje naravnega bogastva in kulturne dediščine določa Ustava Republike Slovenije v 5. členu, to je v členu, kjer Foto: Jaka Babnik se država obvezuje varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Torej gre za najpomembnejše vrednote skupnosti. Država jih varuje v javnem interesu. Nadalje Ustava v 74. členu določa, da je vsakdo dolžan v skladu z zakonom varovati naravne znamenitosti in redkosti ter kulturne spomenike, pri čemer država in lokalne skupnosti skrbijo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Pomen Evropskega leta kulturne dediščine in projekta Moja Ljubljanica je spoznanje, da nismo sami, da smo povezani v širšo in kulturno raznoliko skupnost, ter da je to ključ mnogoterim priložnostim prihodnosti. Avtor: Žiga Gruden MAREC JAVNA VODSTVA PO RAZSTAVI Vsako soboto ob 11:00 10. MAREC 2018 IZMENJEVALNICA PODARIM-DOBIM Skupina mamic Sončnice v sodelovanju z razstaviščem Moja Ljubljanica in Cankarjevo knjižnico Vrhnika ponovno pripravlja eko-dobrodelno akcijo IZMENJAVA PODARIM DOBIM. Izmenjevali bomo sezonska oblačila za otroke in odrasle, knjige, otroško opremo in igrače, uporabne in okrasne predmete. V primeru, da se izmenjave ne boste utegnili udeležiti, lahko stvari oddate tudi v razstavišču Moja Ljubljanica, od 6. 3. do 9. 3. med 10.00 in 18.00 uro. ^ | Veseli bomo Vaše udeležbe! Več informacij: www.mojaljubljanica.si | info@mojaljubljanica.si | 041 354 203 « REPUemiSQYÈîflM SlliiBMLiDE RËPUÔLKE 5LGYËMIJE & RAM J IN EYHQPEKO KOHEZUSKOPOLHIKO R flft grants 2018 o EVROPSKO LETO KULTURNE DEDIŠČINE NflS Skupne strani 26. februar 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 ZELENO VRTNI NASVETI IZ BIOBRAZDE Vloga mikroorganizmov pri zaščiti semen pred setvijo Klemen Božnik je mlad mikrobiolog, ki z dušo in srcem vsak dan raziskuje in proučuje mikrobe. Verjetno se ne bi zmotili, če bi rekli, da jih ima rad. Že v eni od prejšnjih izdaj Biobraz-de je med drugim zapisal: »Bistvo je očem skrito in temelj življenja nasploh in seveda življenja v tleh so mikrobi; ti imajo zelo pomembno vlogo. V tleh spremljajo rastline od samega začetka, ko vzklijejo, so del njihovega imunskega sistema, pomagajo vezati dušik iz zraka, pretvarjajo sončno svetlobo v hranila, pomagajo pretvarjati vezana hranila v oblike, dostopne rastlinam, in še bi lahko naštevali. So nepogrešljivi razkrojevalci organskih in anorganskih snovi - razkrajajo tako organska gnojila, ki jih dodamo, kot tudi kemične snovi, s katerimi onesnažujemo zemljo. Poleg tega tudi ščitijo rastline pred sušo, mrazom in drugimi vremenskimi vplivi. Vplivajo pa, naj se sliši še tako neverjetno, tudi na okus sadja in zelenjave. V 'zdravih' tleh je bakterij skih celic v enem gramu lahko tudi do deset milijard, glivnih pa do deset milijonov. Na gram!« V nadaljevanju si preberite del njegovega članka iz zadnje številke Bio-brazde o tem, kako je koristno uporabiti mikrobe kot zaščito semen pred setvijo, da bodo bolj zdrava in pri svojem razvoju in rasti v rastlino tudi uspesnejsa. »Ljudje in rastline si zopet nismo tako različni,« v uvodu piSe Klemen Božnik. »Znanstveniki so proučevali vpliv tipa poroda na zdravje otroka in ugotovili, da se otrok ob normalnem porodu okuži s koristnimi mikrobi in je v povprečju bolj zdrav od tistega, ki se rodi s carskim rezom. Tako ima kakor seme, obdano s koristnimi mikrobi, boljSe predispozicije. Včasih je koristno biti 'malo umazan'. Seme je tako kot pri človeku zarodek zgodnji stadij razvoja in tako pomembno za nadaljnji razvoj rastline. Problemi v začetni fazi razvoja ne pomenijo nič dobrega za enega in drugega v odrasli dobi. Tako je prav in pomembno, da se s semeni lepo ravna, če hočemo imeti zdrave rastline. Tako kot mi tudi rastline slabse funkcionirajo, če niso v kakovostni simbiozi z mikrobi. Ze v preteklih stevilkah revije sem pisal o tem, da imajo od njih marsikatere koristi, npr. zaSčita pred boleznimi, boljSe prena-sanje susnih razmer, boljsa rodnost ... Za zdrav razvoj je torej pomembno, da je s koristnimi mikrobi obdano tako seme kot tudi zemlja, v kateri vzkali. Zato sicer ni slaba ideja razkužiti seme, a ga je treba nato nacepiti s poznanimi koristnimi mikrobi. Za preprosto domačo mikrobiološko obdelavo semena uporabimo kak tekoči mikrobni preparat, npr. efektivne mikroorganizme ali pa vermikompostni čaj. Zopet lahko zaključimo, da smo si v samem bistvu vsa bitja na Zemlji tako podobna, da si ljudje kar malo preveč vzvišeno domišljamo, da smo krona stvarstva. V resnici imamo kar nekaj stičnih točk z rastlinami. Malo pozitivne umazanije koristi in je temelj za nadaljnji razvoj. Ne razumemo sicer še vseh interakcij med mikrobi in semeni, se pa zavedamo njihove širine in pomembnosti. O tem priča tudi dejstvo, da podjetja, kot so Monsanto, BASF in drugi biotehnološki velikani, temu dajejo tak pomen, da imajo na tem področju razvojne oddelke in specializirane izdelke. Vi pa si lahko prav tako kakovostno obdelavo semen zagotovite na domačem vrtu.« Konkretnejši nasvet, kako se lotimo zaščite in krepitve semen pred setvijo, pri čemer uporabimo »domače« mikrobe, lahko poiščete v zadnji številki Biobrazde v članku Oskrba semen pred setvijo - po mikrobiološko. Biobrazda SEMENSKI KROMPIR NA ZALOGI * m in Hm . TÍ i.i M * *—' Me Libijo Društvo Šola zdravja na Vrhniki Na Vrhniki deluje skupina Društva šole zdravja, in sicer za trgovino DEPO pri bazenu v centru Vrhnike. Srečujemo se vsak dan (razen sobote, nedelje in praznikov) ob 7.15, v slabem vremenu pa pod nadstreškom na isti lokaciji. V tridesetih minutah razgibamo vse sklepe telesa. Začnemo na zapestju, končamo pri podplatih. Tako dosežemo največjo gibljivost in okretnost telesa ter zmanjšamo bolečine. Vaje vodijo usposobljeni prostovoljci. Enoletna članarina v društvu znaša 20 evrov. Vabljeni, da se nam pridružite. Trenutno deluje po vsej Sloveniji več kot 130 skupin, kar pomeni, da vsako jutro telovadi 3.000 oseb. Informacije so javno dostopne na strani. www.srce-me-povezuje.si/solazdravja Pozabljeni naravni ritmi Kratki zimski dnevi in dolge noči povzročajo spremembo vedenja pri živalih in tudi pri ljudeh. Zaradi pomanjkanja sončne svetlobe se upočasni presnova in postanemo manj aktivni. Nekoč, ko so ljudje še živeli v ritmu narave, je bila zima čas praznovanja, druženja in počitka ter priprav na novo aktivno obdobje. Zdajšnji ritem življenja ne pozna počitka. Človek bi moral biti vedno v akciji, produktiven in ustvarjalen. Počitek je dobil negativen pomen, kot bi bili ljudje dobro podmazani stroji, ki se naj ne bi nikoli ustavili. Od tod tudi mnogokrat slab občutek, ko naše moči opešajo in zaradi upokojitve ali izgube službe izstopimo iz tega hitro se vrtečega stroja. Morda je prišel čas, da se znova spoprijateljimo z naravnimi cikli. Kakšna ura spanja več ali pa kilogram, ki se je nabral zaradi zimske prehrane (nabiranja energijskih zalog), naj ne bodo alarm za slabo vest. Tudi pretirana fizična aktivnost po tradicionalni kitajski medicini v zimskem času ni dobrodošla. Zato pa naj bo vedno dovolj sprehodov po zasneženi po- krajini ali pa jutranjega gibanja, ki je do telesa prijazno in nenasilno. Vaje tisoč gibov, ki jih je osmislil dr. medicine Ni-kolay Grishin, v prakso pa so jih ponesli člani Društva Šola zdravja, so primerne za vse, ki kaj dajo na zdrav življenjski slog. Družbi je v pomoč, ko ljudje znajo in hočejo sami kaj narediti za ohranjanje dobre duševne in telesne kondicije. Vsakodnevno razgibavanje in druženje z različnimi ljudmi nam prinaša dobro voljo, ki zanesljivo preganja depresijo in črnogledost. Poleg tega si v skupini lažje poiščemo novega prijatelja ali sorodno dušo in se lažje vključujemo v družbeno oz. lokalno dogajanje. Tako si povrnemo izgubljeno samozavest in občutek koristnosti. V družbi se razvija tudi empatija do sočloveka, saj je skoraj vedno nekdo v naši bližini, ki mu lahko pomagamo ali potrebuje našo tolažbo. V Društvu Šola zdravja razvijamo solidarnost, prijaznost in dobro voljo, izmenjujemo izkušnje in sledimo ideji, da je vsak dan lahko nov začetek. Ne pozabimo, da ima v svetu, ki se vrti v ciklih naravnega kroga, vsak dan in vsak izmed nas svoj pomen. Ko se bodo dnevi podaljšali in bo slišati ptičje žvrgolenje, bomo z nabranimi močmi in mirom v sebi pripravljeni na prihajajočo pomlad. Mimi Šegina Wasoasopis ŠPORT 26. februar 2018W 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si PLANINSKI KOTIČEK 8. 2. 2018 - Veseli Triglavci na Čavnu Sorazmerno slaba vremenska napoved in veliko novo zapadlega snega ni odvrnila deseterico planincev na kulturni dan od tradicionalnega pohoda na Čaven nad Ajdovščino. Čarobna pokrajina odeta v zimsko pravljico nas je spremljala preko Kalc, Podkraja in Cola vse do Predmeje, kjer smo začeli pohod. Skozi gozd je bila utrta ozka gaz tako, da hoja niti ni bila prenaporna. V uri in pol smo prispeli do koče, ki pa je bila letos , glede na pretekla leta, slabo obiskana. Na kulturni dan vsako leto Na Predmeji v Tihi dolini organizirajo tudi tekmovanje smučarjev starodobnikov. Žal so s tekmovanjem že končali tako, da smo lahko opazovali le njihova staro-dobna oblačila in obutev. Zanimivo. Zgodaj popoldan smo se vrnili na Vrhniko veseli in zadovoljni s pohodom, ki je v zimskih razmerah vedno nekaj posebnega. Besedilo: Janez Petrič, fotografija: Jože Školc Želite biti tudi vi del uspešne zgodbe? Projekt izgradnje nove planinske koče na Planini nad Vrhniko se bliža koncu, saj nas le trenutek loči od slavnostnega odprtja, ki ga načrtujemo v prvi polovici meseca maja 2018, ob občinskem prazniku in 10 - letnici odprtja razglednega stolpa. Rezultati prostovoljnih prispevkov, donacij, sponzorstev in pokroviteljstva so že vidni. Do dneva odprtja želimo zapreti tudi finančno konstrukcijo izgradnje, kjer pa smo trenutno še malce »prekratki«. Poleg izgradnje koče smo sprejeli izziv, da 1800 m daleč pripeljemo vodo, elektriko in optiko, kar smo tudi uspešno izvedli. Ta, prvotno nenačrtovani, del investicije nam je obremenil proračun izgradnje koče za 72.552,80 €, del smo pokrili s sponzorskimi sredstvi izvajalcev, večji del pa v celoti poravnali iz ostalih zbranih sredstev. S prošnjo in upanjem, da nam pomagate po svojih najboljših močeh tudi tisti, ki se za to do sedaj še niste odločili, smo vam na voljo, da vam predstavimo projekt izgradnje nove Planinske koče na Planini nad Vrhniko. Od zadnjega javljanja imamo naslednje pokrovitelje, sponzorje in donatorje: Donator 1 In kje smo s sredstvi 15. februarja 2018? Garafolj Miran Podlaga Znesek v € % Zavetišče - prostovoljni prispevki 24.310,90 4,61 Sedež PD - prostovoljni prispevki 15.512,53 2,94 TIC - prostovoljni prispevki 6.058,84 1,15 TRR - fizične osebe - prostovoljni prispevki 7.351,00 1,39 Donacije (storitev) - fizične osebe 1.420,65 0,27 Donacije (prispevki) - pravne osebe 31.470,15 5,96 Donacije (storitev) - pravne osebe 45.024,39 8,53 Sponzorstvo - prispevki 89.500,00 16,96 Sponzorstvo - storitev 162.756,84 30,85 Občina Vrhnika 40.150,00 7,61 Koledarji - prostovoljni prispevki 63.203,35 11,98 Fundacija za šport 40.863,00 7,74 SKUPAJ 527.621,65 100,00 Skupaj gotovina 318.419,77 60,35 Skupaj storitev 209.201,88 39,65 Prostovoljne prispevke sprejemamo na: sedežu društva, Tržaška cesta 11, 1360 Vrhnika, ob sredah od 19.00 do 20.00, Zavetišču na Planini, vsak petek, soboto, nedeljo in na dan praznikov, v TIC Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, od ponedeljka do petka od 8.00 do 18.00, sobota od 8.00 do 14.00, nedelja od 9.00 do 17.00 (julij/avgust) in na transakcijski račun društva pri NLB d. d.: SI56 0202 7001 1453 281 Namen: Prispevek za novo kočo koda namena: OTHR BIC banke: LJBASI2X Referenca: SI 00 733SI 00 733 Planinsko društvo Vrhnika Tržaška cesta 11 1360 Vrhnika Donator 2 Bojan Jereb Ostali donatorji KS Vrhnika Vas PRMGO TehmCna t hgüyiwA Kaj trenutno delamo? S svojimi izkušnjami, pridobljenimi ob gradnji koče in zbiranjem sredstev, na željo Planinske zveze Slovenije, pomagamo sorodnim planinskim društvom, kot na primer PD Oplotnica, ki se bo lotila adaptacije svoje Koče na Pesku na Pohorju in PD Celja Matica, ki jo čaka ponovna postavitev Kocbekove koče na Korošici, ki so jo lani uničili ognjeni zublji. Manjša zaključna dela na Planini pa gredo k koncu. Planinsko društvo Vrhnika Gospodarski odsek Od 17.januarja do vključno 14. februarja 2018 smo prejeli prostovoljne prispevke od naslednjih fizičnih in pravnih oseb - abecedni seznam: Anonimni darovalci, Bevc Rudi, Cafuta Marjan in Slavi, Drašček Andraž, Flach Tomaž, Garafolj Ciril in Zalka, Hrženjak Jani, iztržek starega železa, Jakič Emil, Jeglič Andrej in Mihela, Jereb Fani, Koprivec Boštjan, Miklavčič Damjana in Janez, Špik Ivan in Miha, Verbič Tatjana - Vanda in Žbontar Jakič Jasna. Vsa dogajanja v planinskih skupinah starejših (Zimzeleni, Sončki in Barjani) najdete v Upokojenskem kotičku Našega časopisa, vse objavljene članke pa si lahko v celoti preberete in si ogledate še več fotografij na spletni strani Planinskega društva Vrhnika: www.pd-vrhnika.si. Wasoasopis 26. februar 2018W 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si r^öj MALI OGLASI Storitve Če imate poln urnik in vam čez dan zmanjka časa za hišna opravila, vam nudim čiščenje (sesanje, pomivanje tal, prah ...) stanovanja ali hiše. Cena po dogovoru. Kontaktna št. 040 744 502. Naučim vas oblikovati iz gline. Več informacij na tel. št. 051 346 179. Katering za dogodke kot so: sv. krst, sv. birma, valete, poroke, maturanski plesi, roj-stnodnevne zabave, pikniki ... Pijača po nabavnih cenah za bralce Našega časopisa. Tel.: 051/684-975, Zavod Jeterbenk. Nudim strokovno pomoč pri težavah s partnerskim odnosom in pri vzgoji otrok. Tel.: 041 239 769 ali www. srcna-moc.si. Vedežujem in rešujem vse vaše težave, večinoma zakonske. Zato, če jih imate, pokličite, rešila bom vašo težavo po zelo hitrem postopku. Tel.: 051 251 489. Nudim energijske tret-maje in svetovanje za osebno in duhovno rast. Telefon: 051 346 179. Računovodske storitve in davčno svetovanje že od leta 1999, Andreja Piskač s. p., Hor-julska cesta 116, 1356 Dobrova. 041 581 584 ali 040 904 859, andreja.piskac@telemach.net. Izvajamo najrazličnejša zaključna dela (krovsko--kleparska, izdelava podstreh, vgradnja in dobava oken, barvanje napuščev in fasad, knauf suhomontaža, izvajamo adaptacije...). Imamo svoje stroje in orodje, s katerimi zagotavljamo visoko kvaliteto in zaključek projekta v dogovorjenem roku. Smo z Vrhnike. Lesna-Mont d.o.o. : 041 792 742 Nudim učno pomoč šoloobveznim otrokom za matematiko, angleščino in Objavlja prosto delovno mesto slovenščino. Po izobrazbi sem univ. dipl. pedagoginja. Imam večletne izkušnje na področju poučevanja. Pri svojem delu sem uspešna. Lokacije poučevanja: Vrhnika, Log - Dragomer, Horjul in Borovnica. Več informacij: 041 878 661. Lepo povabljeni. Poučujem klavir in električne klaviature. Sem pedagoginja s petnajstletnimi izkušnjami. Zagotavljam uspeh in zadovoljstvo udeležencev. Poučujem na Vrhniki. Eugenij, Sabina Mivšek s.p. Tičnica 24, Vrhnika. GSM: 041 878 661. Mail: sabina.mivsek@siol.net Lepo povabljeni. Sem družinska media-torka. Nudim pomoč pri reševanju sporov. Mediacija je oblika alternativnega reševanja sporov v zadovoljstvo vseh vpletenih, brez posredovanja sodišča. Povabljeni. Kontakt: 041 878 661 Nudim sečnjo in spravilo lesa ter prevoz z gozdarsko prikolico. Mogoč tudi nakup drv za kurjavo. Tel. 031 304 600. Si želite biti samozavestni, imeti boljšo samopodobo? Si želite obvladovati svoje misli, čustva? Si želite spremeniti stara prepričanja v takšna, ki bi vas podpirala? Si želite imeti več energije, več časa? Pokličite me na: 051 346 179. Nepremičnine, gradnja V Horjulu ali Polhovem Gradcu in okolici najamem prostor za mirno poslovno dejavnost v skupni velikosti 25-30m2, z možnostjo ureditve čakalnice in sanitarij. Potrebna je dostopnost za invalide. Tel. 051209988 Na Dolu pri Borovnici prodam zazidljivo parcelo v izmeri 1100 m2. Cena po dogovoru. Telefon: 041 439 499. V Horjulu oddam prostor v velikosti 40 m2, primeren za skladišče ali mirno poslovno dejavnost. Možnost najema dodatnega prostora za pisarno. Cena po dogovoru. Kontakt: 041-692-666. V Srednji vasi pri Polhovem Gradcu (na lepi lokaciji) prodam zazidljivo komunalno opremljeno parcelo (voda, elektrika, asfaltirana cesta - do parcele), v izmeri 710 m2. Tel.: 041 653 155 ali 01 75 40 636. Kupujeva hišo z vrtom na območju Vrhnike in okolice. Cena do 150.000 evrov. Tel. št.: 040 211 544. Prodam 2 nova ALU okna, 90 x 90 cm, z ruletami in zunanjimi policami. Prodam tudi elektro gradbeno omarico oziroma ploščo. Telefon: 041 751 421. Na Lukovici prodam zazidljivo parcelo velikosti 550 m2; sončna lega, dostop asfalt, ob parceli voda, elektrika in drugi komunalni priključki. Cena po dogovoru. Za dodatne informacije pokličite na št.: 030 931 750. Prodam 563 m2 veliko zazidljivo parcelo v Mali Ligojni. Čudovita, sončna lega ob robu zelenega pasu z lepim razgledom in na mirni lokaciji. Pokličite na številko: 041 223 942. Kmetijo Kisovnik na Vrz-dencu prodam: 15 ha, 25 let biološkodinamično negovana rodovitna zemlja, oblikovana pokrajina z ribniki. Samoo-skrbno zasnovana s poljščinami, vrtninami, sadjem in živalmi. Tel.: Meta Vrhunc, tel. 031 577 942. Iščemo garažo za motor na Vrhniki oz. bližnji okolici. Interesenti za oddajo naj pokličejo št. 040 744 501. Na Vrhniki kupim stanovanje od 60 do 80 kvadratov. Kontaktna številka 041 217 857 (Tina). V Borovnici oddam stanovanje v najem. Tel: 031 378 805 Prodamo zazidljivo parcelo na Drenovem Griču, 1.200,00 m2, na mirni lokaciji, vsi priključki so na zemljišču. Vpisano v ZK. Vabljeni na ogled. Tel. 041404 329. Na Vrhniki v industrijski coni oddam poslovne prostore (120 m) in prostore za delavnico ali skladišče v velikosti 700 m2. Tel. 041 278 632. Prodam garažna vrata, dimenzije 2375mm X 2250mm, odpiranje na daljinca. Tel: 041 956 076 Kmetijstvo Prodamo dve PVC-cisterni, 10001, za čisto vodo, ojačani s kovinsko armaturo in ventilom za izpust. Cena 100,00 EUR za kos. Vse preostale informacije na št. 040 25 88 99. Kupim motorno žago znamke Husqvarna ali Stihl, lepo ohranjeno, malo rabljeno, novejšo, in motorno kosilnico, bočno na nitko, takoj kupim za gotovino. Tel.: 041/541-858. Odkupujemo krave, telice in bike za zakol. Tel.: 031/387 922. Motokultivator, koso, mulčar, frezo, traktor, prikolico in drugi stroj, tudi v okvari kupim (041 407 130). Sprejmem stare deske, orehove, češnjeve, jesenove... Tel.: 031 643 602. Prodam kranjsko podolgovato repo. Kosmato ali oluplje-no. 031 683 050. Prodam bukova drva, suha, žagana na dolžino 0,5 m. Tel: 041 807 941 Prodam hlevski gnoj. 041321602. Prodam obračalnik- zgrabljalnik sena Panonija 240 in nakladalko sena SIP 19 z aluminijastimi stranicami. Oboje rabljeno in dobro ohranjeno. Tel. 041 223 393. Prodam hlodovino - hrast. Tel.: 031 898 584 ali 01 750 47 18. Kupim ali najamem 2, 3 ... ha gozda v okolici Vrhnike na sončni legi in ne prestrmo za namene Gozdne šole Hosta. Marjetka Oblak, 031 481 014. Prodam suha bukova drva, dolžine 1 m in 0,5 m. 041 807 941 Hlevski gnoj, brez žaganja, prodam, možnost dostave Borovnica in okolica. 041 499-424. Sadike aronije, črnega ribeza ... , veliki grmi, ki že rodijo. Po dogovoru mogoč prevzem na relaciji Borovnica-Ljublja-na. 041499 424. Starine Star mizarski ponk, skrinje, omare, voziček ciza, kripa ali lojtrnik in druge stare predmete kupim. Tel.: 031 878 351. Podarite odvečne knjige, priročnike ...? Pokličite, z veseljem pridem, jih odpeljem in ohranim. Tel.: 030 996 225. Prodam kamnit portal vrat in rešetke za okna (gavtre). Telefon: 031 730 552. Šivalni stroj znamke Singer, starejši, na nožni pogon, prodam za simboličen znesek ali celo podarim. Hkrati lahko oddam tudi obleke. Tel.: 041 666 953 (Vrhnika). Svete podobice (stare pildke) in stare molitvenike zbiram. Če ne veste, kam z njimi, zavreči jih pa nočete, jih lahko podarite meni. Poštnino lahko povrnem. Prav tako zbiram zanimive zgodbe v povezavi s starimi podobicami in mo-litveniki; zakaj so nekomu veliko pomenili, o doživljajih in kdaj so jih dobili /romanjih, birmah .../. Ze vnaprej lepa hvala! Dana Ivančič, Rupa 5, 5230 Bovec. Prodam voz zapravljivček in ročni voziček, do 200 kg nosilnosti (kripa ali ciza). Vse v dobrem stanju. Tel. 041 411368, ogled mogoč na naslovu Franc Petkovšek, Drenov Grič 77, 1360 Vrhnika. Kupim šivalni stroj, znamke Singer, starejši, na nožni pogon, Tel.: 031/405-600. Ostalo Prodam digitalni TV sprejemnik in anteno Big Star. Cena po dogovoru. Tel.: 041 549 280 Prodam kvačkane prtičke iz belega garna ter gobeline oziroma slike v okvirju. Prodam tudi električni pekač premera 50 cm. Telefon: 031 439 994. Prodam elektromotor z vodno črpalko, strešnik Tondach: norma - 50 kosov, zareznik - 100 kosov. Prodam tudi voz gumar. Tel.: 031 255 648. Prodam tri starejše lestence (lustre), kupim pa cca 10 m2 temno rjave tegole. Tel.: 031 627 959 Za primerno ceno iščem prostor (okolica Vrhnike, Dobrova, Horjul ali Polhov Gradec) za postavitev jajcomata. Telefon: 031 550 914 Dva zvočnika v lesenem ohišju; 31,5 x65,0 x 30,5cm, z nizko, srednje in visoko-toncem ter bas refleksnim sistemom, moči 100W, nizko in srednjetonski zvočnik brez ohišja, moči, 40W ter glasbeni stolp Korting-300, z radijem, kasetofonom in ojačevalcem, ugodno prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 031/844-575. Prodam volneno preprogo, 2 x 3 m, dobro ohranjeno. Cena: 300 evrov. Telefon: 01 7549 473. Prodam nov pralni stroj, še v originalni embalaži, znamke Beko, WMB51021UY, cena 200 evrov. Tel.: 051 24 89 22. Prodam otroško sobo Tempo hrast-rumena. Postelja 90 x 200, letveno dno, jogi dormeo. 2x omari 186 x 103 x 30, predal za pod posteljo 1x in 3 poličke. Rabljeno 10 let, lepo ohranjeno, cena 200 €. Info 040-595-447, Iva Poceni prodam gorilec za olje, Hansa, rabljen dve leti. 041 807 941 Ugodno prodam, skoraj novo večslojno zaščitno in stimulativno podlogo za ležišče -Bio crystal. Stara je le nekaj mesecev, zato ima skoraj še celotno garancijo. Cena po dogovoru. Informacije, na tel. št.: 031/844-575. POMOŽNI GRADBENI DELAVEC Kandidati bodo sklenili delovno razmerje za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Zaželjen je izpit B- kategorije. Prošnje pošljite na secnik.janez@siol.net. VRHNIKA Avtotrade, d. o. o., Vrhnika Sinja Gorica 11, Vrhnika tel.: 01 750 51 99 www.avtotrade.si NORAkcija -25% NA MENJAVO IN CENTRIRANJE PNEVMATIK STORITEV ZE OD 21,96€ S kuponom vam priznamo 25% popusta na menjavo in centriranje pnevmatiki Potrebno je predhodno naročilo preko telefona En kupon velja za eno vozilo. Zgoraj navedena cena storitve 21,96€ velja za jeklena platišča do 16" in vsebuje DDV Akcija traja do 30.6.2018. Hasčasopis 26. februar 2018W 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Iščemo pomoč za starejšo gospo na Vrhniki v zameno za sobo in hrano. Pokličite na 041 593 232. Prodam češnjev hlod, dolžine 3,5 metra, premera 110 cm. Tel.: 031 852 871. »Inštrukcije« Inštrukcije kemije, telefon: 031 352 124. Zelo uspešno, z dvajsetletnimi izkušnjami, inštruiram kemijo za gimnazije, druge SŠ, osnovno šolo in pripravljam za maturo. ATO-KEM. Zlatko Šorn. s. p., e-po-šta: zlatko.sorn@siol.net Nudim učno pomoč šoloobveznim otrokom. Po izobrazbi sem pedagoginja in imam veliko izkušenj ter zagotavljam odlične rezultate. Več informacij: 051 346 179 Inštruiram matematiko za osnovno in srednjo šolo, tudi na vašem domu. Informacije na telefonsko številko: 031 392-842. Ima vaš osnovnošolec ali srednješolec težave pri matematiki? S svojim znanjem in izkušnjami na področju pomoči pri učenju matematike lahko pomagam, da bodo te težave hitro mimo. Pokličite na 041 621 343. Slavica Peše-vska. Inštruiram angleščino in slovenščino za OŠ in srednjo šolo; sem profesorica z večletnimi izkušnjami pri inštruiranju. Zaradi bližine najprimerneje za kandidate z Dobrove, iz Polhovega Gradca, Horjula z okolico; možno tudi za vse od drugod. Tel. št. 031/350-076. Ponujam inštrukcije za angleščino za osnovnošolce in osnovnošolke. 040 524 640. Inštruiram matematiko, angleščino in slovenščino. Sem pedagoginja, imam večletne izkušnje na področju nu-denja učne pomoči. Poučujem na Vrhniki. Eugenij, Sabina Mivšek, s. p., Tičnica 24, Vrhnika. GSM: 041 878 661. E--naslov:sabina.mivsek@siol.net Lepo povabljeni. Haščasopis Iščete Naš časopis v elektronski obliki? Najdete ga na www.zavod-cankar.si Tam so navedeni tudi datumi redakcij, cene oglasov in druge podrobnosti. Haščasopis javrto pcdjirjt Komunalno podjetje Vrhnika d .0,0. Želite biti del kolektiva enega najuspešnejših komunalnih podjetij v Sloveniji? Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o., je podjetje z dolgoletno tradicijo, ki sodi med najuspešnejša komunalna podjetja v Sloveniji in tudi širše. Zaposlujemo 84 delavcev, ki so organizirani v treh sektorjih in 13 enotah. Od kandidatov pričakujemo (M/Ž): • Odgovornost, inovativnost, motiviranost za delo, kreativnost, natančnost, pozitivno naravnanost dela v timu, pripravljenost na razvoj in učenje. Nudimo: • Možnost izobraževanja in izpopolnjevanja • Možnost napredovanja in nagrajevanja • Karierni razvoj • Stimulativno plačilo Naše podjetje si tudi za v prihodnje postavlja ambiciozne načrte. Za njihovo izvedbo bo nujna tudi ustrezna ekipa sodelavk in sodelavcev. Pridružite se nam! Več informacij o razpisanih delovnih mestih dobite na naši spletni strani http://www. kpv.si/podjetje/zaposlujemo. Vabimo vas, da se nam predstavite z motivacijskim pismom in življenjepisom, ki ga pošljite na naš naslov: Javno podjetje komunalno podjetje Vrhnika, d. 1360 Vrhnika. Trenutna razpisana delovna mesta, o katerih si lahko več preberete na naši spletni strani http://www.kpv.si/podjetje/zaposlujemo so: VKV KOMUNALNI DELAVEC m/ž KV KOMUNALNI DELAVEC ZIDAR/TESAR m/ž STROJNIK TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE IN KV KOMUNALNI DELAVEC ZIDAR/TESAR M/Ž PRAVNIK m/ž Vzdrževalec sistema I m/ž Monter II m/ž STROKOVNI SODELAVEC ZA POGON IN VZDRŽEVANJE M/Ž »Vas skrbijo računovodski izkazi«. LAHKO SMO VAŠA REŠITEV! NATANČNO • AŽURNO • INDIVIDUALNA OBRAVNAVA RAČUNOVODSTVO Horjulska cesta 116 1356 Dobrova 040/904-859 041/581-584 01/3641-757 e-mail: andreja.piskac@telemach.net piskac.andreja@gmail.com C Rode Miro s.p. Mala Ligojna 13a • 1360 Vrhnika GSM: 041/684-091 www.parketarstvo-rode.si - polaganje in obnavljanje parketov, laminatov, toplih podov in drugih talnih oblog Jesenovec Janez s.p. Drenov grič 2B, 1360 Vrhnika, GSM: 041 52S 7S8 www.vodjan.com STROJNE INSTALACIJE: vodovod - kanalizacija, centralno ogrevanje, solarni sistemi, toplotne črpalke POSODOBITE SVOJO KURILNICO trenutno najceneše ogrevanje E T ■■l M&li H w w w Wasoasopis 26. februar 2018W 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si [¡¡J kabelska televizija VRHNIKA * Za nove naročnike * ENO LETO www.p-rom.siinfo@p-rom.si (01) 750 2024 Ob naročilu mobilne telefonije prihranite 2 € na katerikoli trojček paket iz naše ponudbe * Za obstoječe naročnike * Stara cesta 52, 1360 Vrhnika 059 020 696 031 525 101 Akcijska ponudba velja do 31. 3. 2018! KMETIJSKA ZADRUGA IG odkupuje in zastopa interese svojih članov ter poslovnih partnerjev! ODKUPUJEMO in PRODAJAMO mleko živino žita S člani in poslovnimi partnerji sodelujemo po principu, da je cena prodanega blaga konkurenčna drugim ponudnikom istovrstnega blaga na trgu. Skrbimo da je prodaja in plačilo korektno. S prodajo blaga zagotavljamo plačilo v 30-tih dneh. Zagotovite si boljše prodajne pogoje kot doslej in se nam pridružite. Sodelovanje z nami je enostavno in pošteno. Kontakt: 051/441-148 Helena in 041/730-184 Bojan (odkup živali) KMETIJSKA ZADRUGA IG z. o. o. , Gasilska ulica 10, 1292 Ig DELO BO OBSEGALO: Poznavanje osnovnih pravil zagona in delovanja strojev, osnovno posluževanje različnih strojev v proizvodnji, osnovno poznavanje tehnologije dela, nadzor in spremljanje procesov, poznavanje, razumevanje in izpolnjevanje dokumentacije na delovnem mestu, skrb za čisto in urejeno delovno mesto -5S in izvajanje samovzdrževanja, upoštevanje predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu in ekologije. NUDIMO VAM: ■ Dinamično, samostojno in fleksibilno delo polno novih izzivov, ■ možnosti osebnega in strokovnega razvoja ter gradnje nadaljnje kariere, ■ delo za določen čas, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. OD KANDIDATOV PRIČAKUJEMO: ■ Ustrezno izobrazbo III., IV. ali V. stopnje, ■ delo v izmenah (treh ali štirih), ■ timskodelo, ■ natančnost, ■ vestnost in zanesljivost pri delu. Kandidate iščemo za Obrat Ljubljana. Ponudbe s kratkim življenjepisom sprejemamodo 5. marca 2018, preko naše spletne strani www.lthcastings.com/zaposlitev (prijavite se lahko s klikom na željen razpis). Hasčasopis 26. februar 2018W 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si EURO&GARDEN BODIMO PRIPRAVLJENI NA FRVA VRTNARSKA OPRAVILA! FFlE/t 7A JO rw)>rnlTt^ 7r, 1354 Dtbw J t: .r JI i-J J25 I3J tfH.i kr^hm 1-tT, BI7HI Kr*Kr> TcL: DT/J-J SH J*} GRADBENA DELA IN IZKOPI it • Razni izkopi • Traktorski prevozi Adaptacije - novogradnje • Fasade • Urejanje dvorišč • Raznihškarp • Izdelava in prodaja veletov Bojan Nadlišeks.p. Vas 18, 1360 Vrhnika, T:01 7553 418 T: 041 742 018 www.mojaobcina.si. meg(g)phone e ZAHVALA Od nas se je tiho poslovila sestra in teta AJŠA KONJIČ (5. 5. 1929 - 29. 1. 2018) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala Efendiji Senadu za molitev in lepo opravljen obred ter Izeti Hodžic, hvala tudi nekdanjim sodelavcem kolektiva Vrtec Vrhnika, kjer je desetletja opravljala svoje najljubše poslanstvo - delo z otroki. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in ste bili del njenega življenja. Že vnaprej hvala tudi tistim, ki se je boste spomnili v molitvi. Žalujoče družine: Suljič (Mevlida, Mirsad, Jasmin, Ina), Petrovič (Nenad, Suada, Vojislav) in Brandič (Sabira, Vejsil, Suada, Ismar, Muharem) ZAHVALA Ob izgubi naše mame, babice in prababice AMALIJE FEFER roj. Leskovec (1925 - 2018) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi osebju Doma upokojencev na Vrhniki za skrbno nego in lajšanje bolečin v zadnjih mesecih njenega življenja. Vsi njeni Vrhnika, januar 2018 Vsi padamo. Ta roka, te oči. Vsem je zapisan padec: neizbežno. A Eden je, ki neizmerno nežno to večno padanje v rokah drži. (Rilke) ZAHVALA V 74. letu starosti je odšla na večno potovanje MIMI SEČNIK po domače Btkova Mimi (1944 - 2018) Hvala vsem, ki ste jo spremljali na zadnji poti. Zahvaljujem se sorodnikom, predvsem Eriki in vsem Btkovim, ter stricu in teti, da sta prišla pravočasno na obisk. Hvala prijateljem lutkarjem in sosedam Ivanki, Anki, Cenki in Joži za podporo. Zdravnici Rotarjevi in patronažni sestri Barbari hvala za skrb in nego. Zahvaljujem se teti Marti za poslovilni govor, p. Marjanu in g. župniku Smrekarju za lep obred in besede tolažbe. Hvala Marjanu Žvoklju za aranžmaje ter mažoretkam, planincem, sodelavcem, sošolcem, gasilcem in občini za cvetje in sveče. Iskrena hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Sin Davorin Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe več ni. ZAHVALA Od nas se je poslovila mama, babica in prababica FRANČIŠKA ŽITKO roj. Marinčič (22. 2. 1933 - 5. 2. 2018) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za podarjeno cvetje, sveče in druge pozornosti. Hvala borovniškemu župniku Janezu Šilarju in pevcem, hvala tudi Pogrebni službi Pieta za lepo opravljen pogrebni obred. Najlepša hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v trajnem spominu. Žalujoči: mož Karol, hči Dragi ter sin Roman z družinama, vnuki in pravnuki Borovnica, februar 2018 Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo. (Janez Medvešek) ZAHVALA Poslovil se je naš dragi JOŽE VINTAR -STRNAD partizanski kurir (6. 3. 1925 - 16. 1. 2018) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje in besede tolažbe, darovano cvetje in sveče ter darovana sredstva v korist sklada Botrstvo v Sloveniji. Posebna zahvala praporščakom Zveze združenj borcev za vrednote NOB Vrhnika, Logatec, Ljubljana in Cerknica, KO Loška dolina za zadnji pozdrav s praporji, Policijskemu orkestru za glasbo, Pogrebni službi Vrhovec za lep pogrebni obred, pevcem Kvarteta Grm za petje in Franju Čretniku za prebrane poslovilne besede. Zahvala Klubu upokojenih delavcev MNZ Maksa Perca, Policijski upravi Celje in Društvu upokojencev Vrhnika. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi Zapel je zvon, tebi v slovo... Poln bolečin ostaja spomin, ostaja praznina, molk in tišina. ZAHVALA Tiho nas je zapustil naš dragi mož, ata in stari ata VALENTIN ČEPON 10. 2. 1933 - 26. 1. 2018 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje ter sveče, darove za svete maše in izkazano podporo. Zahvala župniku g. Janezu Smrekarju za lepo opravljen pogrebni obred in besede tolažbe, Pogrebni službi Lavanda za organizacijo pogreba in pevcem za lepo petje. Posebno se zahvaljujemo vsem gasilcem GZ Horjul, ki ste ga častno pospremili na njegovi zadnji poti in za izrečene sočutne besede ob slovesu. Hvala vsem, ki ste se poslovili od njega in ga skupaj z nami pospremili k večnemu počitku. Žalujoči: vsi njegovi Horjul, februar 2018 Wasoasopis 26. februar 2018W 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Lavanda pogrebne storitve MARJAN ZVOKELJ S.P. PODOLNICA 33, HORJUL 041 747 646 dosegljivi 24 UR www.usluge-lavanda.si KAMNOSEŠTVO - OKENSKE POLICE - STOPNICE -KUHINJSKI IN KOPALNIŠKI PULTI - PORTALI - BALKONSKE 03R03E - NAC5R03NI SPOMENIKI Dolničar d.O.O.,Sinja Gorica 34 1360 VRHNIKA,tel.: 01/7552 950 mob.: 040 223 105 e-mail: marko.dolnicar@siol.net t- POGREBNE STORITVE VRHOVEC DRENOV GRIČ 128, VRHNIKA C» 01 /755 14 37 C« 041 637 617 24 - RRNA DOSEGLJIVOST C» 031 637 617 r Želite tudi vi objaviti zahvalo?? Pošljtfenamo po etektrSnSk* pošti na naaJateop^@zavod-eanka,r:Si 1 E (besedild v wordu, Sliko kot I priponko) lili po klasiceni pošti na*Maš (CisopiljJTrifrka 9, 1360 Vrhnika. ej^vrov z Dfdl Zraven pripiši še nailov^laeenika in telefon. _ Na griču so zacveteli prvi zvončki, ti pa si tiho odšla. Pogrešali te bomo. ZAHVALA V 96. letu nas je tiho zapustila svakinja in teta MARIJA MINKA GROM, po domače Stričkova (1. 8. 1922 - 31. 1. 2018) Iskreno se zahvaljujemo policijski, zdravstveni in gasilski enoti, ki so 30. 11. prihitele na pomoč. Zahvala velja tudi osebju Doma upokojencev Vrhnika za kratkotrajno oskrbo. Zahvaljujemo se pevcem za zapete pesmi in Pogrebni službi Vrhovec za opravljeno storitev. Hvala vsem in vsakemu posebej za izrečeno sožalje, cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala. Vsi njeni Ko bo Bog videl, da je pot predolga, gora preveč strma in bo dihanje postalo pretežko, bo podal roko in rekel: »Pridi, greva domov!« ZAHVALA Ob smrti drage mame, žene, babice in sestre IVANKE KOŠIR (1952 - 2018) iz Butajnove nad Horjulom izrekamo iskreno zahvalo g. župniku Janezu Smrekarju za opravljen pogrebni obred in poslovilne besede, pevcem za lepo petje, Pogrebni službi Lavanda in vsem sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in krajanom, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Butajnova nad Horjulom, januar 2018 t "V v FRANČIŠKA NARTNIK (1930-2018) ZAHVALA vsem, ki ste se prišli poslovit in jo pospremit na njeni zadnji poti. S spoštovanjem in hvaležnostjo žalujoče hčerke z družinami Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate, draga mami, spomin bo večno ostal. ZAHVALA V 89. letu starosti nas je zapustila draga mami, babica, prababica, sestra in teta JOŽEFA PETROVČIČ (1929-2018) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se dotaknili njenega življenja, ter vsem, ki ste se poklonili njenemu spominu: sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, zahvaljujemo se za darovane sveče, cvetje, vse izrečeno pisno in ustno sožalje. Hvala za vse stiske rok in tople objeme. Verjamemo, da se bo spomin nanjo vtisnil tudi v vaša srca. Hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem za čudovito petje in Pogrebnemu zavodu Vrhovec. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sin Jože, hči Jana, vnuka Leon in Maja z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame ANE LENARČIČ (1924-2018), Andrejcove mame Bog povrni vsem, ki ste jo obiskovali na domu in jo pospremili na njeni zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo dr. Drašlerjevi za osebno skrb, župniku g. Janezu Očkonu za večletno redno duhovno oskrbo na njenem domu ter za lepo opravljen obred in g. Jerneju Lenarčiču za poslovilne besede. Vsi njeni V Bevkah, januar 2018 Ni res, da je odšla - nikoli ne bo! Ujeta v naša srca z najlepšimi spomini bo vsak naš korak spremljala v tišini. ZAHVALA Za vedno nas je zapustila naša draga mama, tašča, babica in prababica ANA MEDEN, roj. Podržaj, z Zavrha (14. 7. 1925 - 24. 1. 2018) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče in darove za svete maše. Iskreno se zahvaljujemo gospodu župniku Janezu Šilarju, osebju Patronaže Vrhnika, ambulanti dr. Majde Žagar, Pogrebni službi Pieta in pevcem za lep obred. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (Svetlana Makarovič) ZAHVALA Tiho se je od nas poslovila mama, babica in prababica MARIJA PETROVČIČ (rojena Dolenc) z Lesnega Brda (1922-2018) Hvala vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, pevcem, trobentaču, kaplanu, Pogrebni službi Vrhovec, hvala za darovane sveče in maše ter vsem, ki ste jo pospremili v zadnje bivališče kljub slabemu vremenu. Sinova Tone in Janez, hči Marija ter vnuki in pravnuki Lesno Brdo, februar 2018 Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega nasmeha, utihnil je tvoj glas le bolečina in samota ostali sta pri nas. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta RADETA SVILARJA z Vrhnike se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vsem tistim, ki ste bili ob nas v našem najtežjem trenutku. Hvala vam za vsak stisk rok, topel objem in tolažbo ter za darovane rože in sveče. Hvala veteranom NK Vrhnika in nogometni ekipi Baybook. Posebna zahvala našemu prijatelju Jožetu Čamerniku, ki nam je pomagal pri izvedbi obreda. Še enkrat hvala vsem, ki ste naše veliko srce pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Milka, sin Goran, hčerka Nina in vsi njegovi Wasoasopis RAZVEDRILO 26. februar 2018W 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Nagradna križanka S U D O K U KRIŽANKA 2 - 18 KRIŽANKA N A Š ČASOPIS LEPO ČUSTVO DO DRUGE OSEBE KRAJ PRI ŠENTILJU V SLOV. GORICAH LJUBLJANSKO PIVO BREZ ALKOHOLA ČRTE NA KARTI Z ISTO NADMORSKO VIŠINO DUŠEVNO UGODJE , NAKLUČJE PRIPADNIK PEMENANA SLONO -KOŠČENI OBALI DRAGI MOJ POGOSTO MOŠKO IME, VALVAZOR UTAK -NJENO URINJENO ZNAK ZA BERILIJ VELETOK V SIBIRIJI ERICK HECKEL DVA DELA CELOTE ROČNO PISANO BESEDILO INICIALKI NAMIZ. TENISAČA VECKA PLOŠČATA MORSKA RIBA SODNIK V GRŠKEM PODZEMLJU 12. MARCA IMA GOD , KO SE PTIČKI ŽENIJO KOLEB, NIHAJ ZAČETNICI SKLADAT. ČAJKOVSK. SLAD -KALEN ZMERJAČ, GRDO GOVORI STVAR , BESEDA SPOJ ROKE S TRUPOM PTIČEK V KLETKI POJE PRIPO -VEDNA PESEM ZACETNICI OBTOŽUJEM, NANA , TUNEL , PREDOR ZAČETEK BESEDE ZA CIGARETNI OGOREK 22 FR. PISCA GERMINAL, 1840-1902 AMERIŠKA KUKAVICA ČLAN STARIH GERMANOV TRAV -NAT SVET , VRATI ZA OBRAČANJE PLUGA NA KONCU NJIV Navodila za igranje: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka ali barva se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Za pomoč pri reševanju si lahko pomagate z zaznamki, ki jih vpišete v prazna polja. 6 3 4 1 5 3 4 8 2 5 6 7 8 7 4 2 3 9 7 2 5 1 3 2 7 6 7 5 8 5 9 1 JUNIOR i ¿j —m i ™ " T r _ 'mm* I p- j K 'J i ROMAN SOYINKE, SKAN.M.IME ŠPICA , KONICA AMERIŠKA IGRALKA WEST ZNAK ZA FOSFOR SOGLAS -NIKA V ŠAR I TRGOVSKI CENTER ZNAK ZA MOLIBDEN ASIRSKA, BABILON. BOGINJA ČRPALKA ZA KRI, LECTOVO AVTOR JAKOB SUSMAN I J i R i T 1 ■ 1 i T- i h 6 3 V 0 J 1 t 1 i 1 L) 3 L j * J * ■ ■ * T i 1 ■■ H J P G B i S ■ 3 j 1 T T S t i 1 3 I 2 » 1 i 3 E: * RESI ME Nagradno geslo pretekle križanke, ki je potekala pod pokroviteljstvom Zavoda Ivana Cankarja Vrhnike, se je glasilo: »Cankarjeva bela krizante-ma«. V uredništvo smo prejeli ogromno pisem z rešitvami. Praktične nagrade, ki jih podarja zavod so prejeli: Marjan Plestenjak iz Polhovega Gradca, Andrej Korenčan iz Horjula in Zvonko Šporar iz Zaplane. Rešitve (nagradno geslo) za tokratno križanko pošljite najkasneje do 12. marca na naslov Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, s pripisom »Nagradna križanka«. Trije izžrebani bodo prejeli praktične nagrade, ki jih poklanja Zavod Ivana Cankarja z Vrhnike. PRIIMEK IN IME: TOČEN NASLOV: TELEFON: -X Polž in koza Polž in koza sta stala pred davčno upravo in stavila, kdo se bo prej povzpel v prvo nadstropje. Koza se je začela vzpenjati po stopnicah, in ko je prilezla v prvo nadstropje, je bil polž že tam. Veselo se je nasmehnil in ji dejal: »V davčni upravi z me-ketanjem ne prideš daleč. Tu se moraš znati sliniti.« Ločitev Danica potoži prijateljici: »Moj mož je nečloveški. Že dvajset let sem nesrečna z njim.« »Ja, zakaj pa se ne ločiš?« »Ločim? Naj ga po vsem tem še osrečim?« Polž »Očka, očka,« je zavpil Andrej sredi kosila. »Med jedjo se ne govori,« ga je ustavil očka. Ko so pojedli ga je vprašal: »Kaj si mi hotel povedati prej?« »Zdaj je že vseeno, polža, ki je bil na solati si že pojedel.« Prepozen Klemen je zamudil pouk. Ko se je vzpenjal po stopnicah, je srečal ravnatelja, ta pa je pogledal na uro in jezno rekel: »Deset minut prepozen!« »Jaz tudi!« mu odvrne Klemen. Zgubana Učitelj glasbe sprašuje: »Tilen, povej mi, kateri instrument je najstarejši?« »Harmonika.« »Po čem sklepaš?« »Ker je tako zgubana kot moja prababica.« Nakup Pridejo Italijan, Nemec in Slovenec v nebesa do sv. Petra. Ta vpraša Italijana: »Kaj delaš tukaj?« Odgovori mu, da je kupil Ferrarija, zletel z ceste in umrl. Naslednji je bil Nemec, ki ga sv. Peter ravno tako povpraša kaj dela tukaj. »Kupil sem Por-scheja, se zaletel v zid in umrl.« Zadnji pride Slovenec in sveti mož tudi njega povpraša, zakaj neki se tu nahaja. »Kupil sem najboljšega Audia in umrl od lakote!« Dober razlog Jezna žena je pred vrati pričakala svojega moža. Domov je prišel z alkoholnim zadahom in šminko na ovratniku. »Predvidevam,« je zarenčala, »da obstaja zelo dober razlog, da takole priplešeš domov ob šestih zjutraj?« »Ja, obstaja,« je odgovoril. »Zajtrk!« Pozor! Pred šolo je bil na cesti napis z opozorilom: »Pazite, da ne povozite otrok!« Z otroško pisavo je bilo pod napisom pripisano: »Počakajte raje na učitelje.« Shirani Se srečata siva in bela miš, obe shirani. Bela miš pravi sivi: »Ti si pa najbrž revna cerkvena miš?« Siva miš malo ogleduje belo in potem reče: »Ti si pa najbrž miš iz laboratorija?« Bela miš pa nazaj: »O ne, ne! Jaz sem v bistvu polarni medved, ki je preživel Cerarjeve reforme.« Wasoasopis Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. Urednik: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote ča sopisa za objavo v drugih medijih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon uredništva: 01 7506 638, telefon tajništva: 01 7506 630. elektronski naslov nascasopis@zavod-cankar.si. Celostna grafična podoba Našega časopisa: Studio OKUSI - Vrhnika, oblikovalec Jani Govekar. Grafična realizacija: Tomograf, Tomo Cesar, s. p., naklada 13 640 izvodov. Lektoriranje: Marjetka Šivic in Anja Sedej. Cena zahvale: 68,72 evra. ISSN: 2536-4073 b 7 4 5 4 7 Wascasopis OGLASI 26. februar 2018W 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ¿ ilS«^ fEU GOSTOVANJE ______ ae 4,4« OO KLICI OO unifi fSftvei. na mesec A Pooblaščeni prodajalec: Telemach Vrhnika, Molek.si d.o.o., Vrtnarija 3 / Telefon: 070 26 44 44 Iftprtm ÉW^ ■■ n - *t*vMiPci?» --r-H-« ■, 11; N .--rinn !■ «M u ■ ■ ■ mr~>tK *«■*! rtWr-ri-»' r- ■. , x>%.nbv «tít> hw«< M tac-» v. t^n-ric» m stm -, ■■>■■ H F'""" ■ -r trm ttr- r . w i- K-mi- -.u ■ ■ -^pvumi ■ • -*> ■■ m V -■ : /»-■ trnS' - i: -HI :L. e-a P S-™» l- ^ F. . b cTu¿r íji j- I i «i ■ -Laju te-- i>. K-Jvu- x .-■-■ «m,ji ■ a .■ ■. ■■■. ■ i ■ iti^-Jin :.- tam* -:■ H--.4flx-i rv m¡v irm &sí h ur# u >j i-j--- . - hmuaii'i a ■iiia rlí'M^h-. H I ■. É r /¡TJ!! jÍP W tr»-fc . £úfE+i i -j:-1.- :■> >■:. a L I.1 -. H J .-' r ■■ lib3jC«_i H ilt- -r- - . . f-Vv." ■_ .-¿-H j«.+ j M ■irJi'.-i r rl-J-- j- r L-U0OÉUCTOT : 7u.Ti_ i -+-|W. ]jb tifqEÉB I-I la n-iaH^r' J- - i _s,ú „i .p^r. rtAvfi -«n iiiijAK.i .■■■_■■■■ i." "i- Kf^ j l trv_vn j .■.-..■ i nm ¡ t:.-! .-ik-j. "-r: a|ff «Avli i r-r-"¿íi a:jn# inu ll>i ¡.- ■-,■■: i ■.-■■.- ™j«.^ i«». M ■■ V. .I-, - ■ . k .-i/ .. r.V.M.* -iVu-^-.', J.- art- j.M-.rr« 'wü- i..- Hi-- .1 . I ^ - - - ■« . :-rrJ ■■ : , .1 i. ...... : »Jprf h r-^T- «fe )rir "i jl.rin lUr» rj ..X ^/.,.1 .«r'.T IMj£+m fl S ' fcU M d „v t^» -4—M.'-^l F r»."1? ! ' ^ ■■ Mfr. l ■ .J . .-.T-i.." -.1 T-3 ■■ - .-«i J ■ r, IV .- U"-J . .■ :iif. -J -r(« ¡ r" 1 ■■ j .--■. b - - ■ ILTT. v r u * ,--r¡.---- iban -»--T. ¿J . 1-Z V. "Trt tfr P+Í ■ -T- : -M L0*l •>■ fr^F -p-i^-Js-Sa-. -®T0*4 ri vir:'.. vsm -iHif, '■«■u^f- KBthi.n I C* H-inu n H-.isat-m ra hv-s-p-snK. ■■ tu>™t Arc-5^:'™ J- -axijčj-j- ■ K-^harusj o» r m ■■ 3 I1Z1V iTUi U1 pi-r^B 'U Liti' If.- 1 v: ■ -ji niaia MhVd 1 KJLE t- ViuMlNi' iM tf. '"irLi' . ■ i ■ 1 - ■ j >j.-j n r w • rTl-n: ■ iri '-■ . _ Vm .K-t ■ 1 ^VsH ■^ÜppH^lhiWf^lfrMM^^i^ lli WHi^^túli-ÉLil M HI ir m-*m Vm-f^ II PhúrüOBW MV T^' r* H rj MH< IB Él iJM -6*013 H telemach mob.