KRANCE PT ANINA REKA SORA. NJENO POREČJE IN NJEN REŽIM loško ozemlje obsega porečje Sore, ki odvaja vodo z Loškega in sosednjih pogorij- Sorsko polje in sleme od Šentjošta preko Sv. Mohorja do vzhodnega obronka Jelovice tvori razvodje med njo in Savo: Jelovica z Ratitovcem in krajiii greben Bohinjskih gora jo ločita od Save Bohinjke; preval Petrovo hrdc). Hoč in Porezen od Bače: vrhovi med Poreznom in Blegošem ter sleme od Robidniškega brda čez Škofje do Kladja so razvodje proti Cerknici, Idrijski hribi z Bevkovim vrhom in Praprotnim brdom proti Idrijci: pri Rovtah teče po stiku alpskega in kraškega sveta, kjer je soseda manjših ponikalnic in pritokov Ljubljanice; glavno sleme Polhograjskih hribov od Lučin preko Pasje ravni in Tošča do Grmade jo loči od Gradaščice. Tako posega Sora v rob JeloNicc in Bohinjskih gora, v Cerkljansko in Idrijsko hribovje, v zaplansko planoto in Polhograjske hribe. Najvišji vrhovi Loškega pogorja — Blegoš, Ko[)rivnik, Mladi in Stari vrh ter Lubnik — delijo njeno ozemlje v porečje Poljanščice in Selščice. Štirje kraji, ki imajo po Sori ime. zaznamujejo njen začetek in konec: to so Sorica ob izviru Selščice. zaselek Sovra in vas Sovra pod izvirom Poljanščice in Sora malo pred njenim izlivom v Savo. Ime Sora ni povsem jasno. Franc Bezlaj. avtor dela Slovenska vodna imena, pravi, da je »prvotna oblika nedvomno Sovra« in ni to le poljanski izgovor imena Sora. V Danici iz leta 1863 je prvič zapisana razlaga, da ime prihaja od glagola sovreti, t. j. zavreti, vzkipeti, kar označuje hudourniški značaj reke. Drngi pa domnevajo, da je predslovenskega izvora in se je ver- jetiH) glasilo Savara, kar so pozneje Slovenci spremenili v Sovra. \ečji pritoki Sore imajo svoja posebna imena, kakor n. pr. Ločivnica, DaSnjica. Plenšak. Mnoga imena so v zvezi s kraji, bodisi da se imenujejo enako kot naselje, n. pr. Sopotnica, Račeva, Biikovščica, Davča, bodisi da imajo ime po kraju. n. pr. Trebijski poiok. HotiSveljščica, Studenski potok. Največ potokov je imenovanih po kmetijah, n. pr. Jakopčev potok. Pavlinov potok. Tisti, ki tečejo po tesnih stranskih dolinah in imajo večji strmec, so imenovani »grapa«, enako kot dolina sama. Naziv je izpo.sojen iz .stare ba varske besede »grapo« in je im loškem ozemlju .sinojiiui za dolino in potok. Grape so imenovane po posestnikih kmetij ali po naseljih, n. pr. Krnišnikova grapa, Brojska grapa. Nekako polovica vseh vodnih imen na loškem ozemlju je v zvezi z imeni naselij in kmetij. Na tleh nemške kolonizacije so se ohranila tudi za potoke popačena nemška imena, posebno okrog Sorice, n. pr. Biukel- pali. Kirhpoh. Vse porečje Sore, razen majhnega dela ob izlivu, je spadalo celih 830 let pod loško gospostvo. Sovodenj Poljanščice in Selščice je odločilno vplivala na postanek in razvoj Loke same. Njuni strugi sta ji olajšali obrambo, njene 57 ^ terase so ji dale prostor za stavbe in trge. njuni dolini pa sta ji dovajali promet iz obsežnega zaledja, da sta se tu razvili obrt in trgovina. Tudi danes spada večji del Sorinega porečja pod skupno upravno enoto — loško komuno. Le Kranj je s svojo močno industrijo posegel na njeno staro ozemlje in ji odvzel vasi v severnem delu Sorskega polja. Zirovsko kotlino so pa, kljub na ravni gravitaciji k Loki. pri ključili logaški občini. Poljanščica ima za 45 % večje porečje od Selščice. Vodo zbira s površine okrog 320 km^. Njen izvir je prav na meji alpskega in kraškega sveta. Potoki, ki izvirajo on stran ozkega in razmeroma nizkega razvodja, kot n. pr. Rovtarica in Zejski potok, so prave ponikalnice. Sovra iz vira kot neznaten studenec v zarasli grapi na severoza hodni strani Gradišča (770 m) vzhodno od Rovt, v višini pri bližno 680 m. Sprva teče po skrilavi, težko pristopni gra pi, imenovani Pekel, a kmalu stopa na ozke, mokrotne trav nike. Prva hiša, mimo katere hiti kot majhen potoček, je Kuhinja, ki nosi tablico Rovte 125. Pri sosednji hiši — pri Cornu — že dobiva prvi pri tok, neznatno Grapo (1) iz pod prevala, kjer se ozemlje prevesi k naselju Podpesek nad podlipsko dolino. Malo niže stoji na desnem bregu zaselek dveh kmetij, kakor potok imenovan Sovra. Z na sprotnega brega priteka Galetova firapa (2). Ob vznožjii Praprotnega brda prihaja do ceste, ki se spušča iz Rovt skozi Osredek in skozi smrekov gozd nad potokom iz Kržajeve doline (3). Na njunem sotočju žene osreški mlin. Od tod dalje spremlja cesto. Pri Popitu, kjer je bila včasih strojarija, dobiva Sovra z desne Žuštooo grapo (4). Dolina se zavije proti zahodu in je zajedena med strma bregova; osojnega pokrivajo temni gozdovi, po prisojnem so nameščene kmetije Hlevnega vrha, iznad katerih se dviga Vrh nad Logatcem (prej Vrh Treh kraljev) s cerkvijo. Na velikem ovinku stojita majhno podjetje za pro izvodnjo smrekovega olja in žaga. Pod Hleviščem zadržuje vodo betonski jez za elektrarno neke kmetije. Sovra je tod že kar precejšnja. Takoj zatem se Popitova grapa odpre v Sopot in doseže cesto Logatec-Ziri. V Sopotu sta dve hiši in mlin, ki spadajo pod Rovte. Sovra obdrži svojo smer, z juga pa obenem s cesto prihaja prvi večji pritok Rovtarska grapa (5). Tudi ta je zajezena in Poljanščica pod zirovsko cesto pri Fužinah (Foto Fr. Planina) 59 žene sopoški mlin. Rovtarska grapa izvira Pri bajerju tik ceste nad Brnikom in je pravzaprav drugi krak Sovre. V Sopotii imenujejo Sovro Popitooka, to pa Rootarica (prava Rovlarica je ponikalnica onstran razvodja!). Izpod raz- vodnega slemena, po katerem gre lepa cesta skozi Dole v Idrijo, sprejema Rovtarska grapa tri grape: Trtoosko (6) izpod Trat, Laneosko (7) izpod Stim- berka in Jakobnik (10) izpod Zavratca. Ob teli grapah so bili nekdaj zadnji grunti loškega gospostva. Lanevska grapa se imenuje po I.anevšu. nekdanjem velikem posestvu, ki je bil pa nedavno razdeljen na tri dele. Hiša je najsta rejša v tem delu, zelo stara je tudi Kamenikova kmetija na nasprotnem bregu. Pod Zvirškovo domačijo se z I.anevsko steka Zoirškova grapa (8). Jakobnik teče po tesni debri z zahoda: od Zavratca gor. kamor priteka z juga, mu pra vijo Potok (9). Nad močvirnim sklepom doline so razpostavljene kmetije vasi Potok. Od Sopota dol je Sora že prava rečica. Stisnjena je v apnenčasto korito in .se preliva med skalami iz tolmuna v tolmun. Ob njej so komaj našli prostor za samotno cesto, ki so jo zgradili leta lO^^ in dobiva sedaj poseben pomen, odkar veže Ziri s sedežem občine v Logatcu. V navpičnem skalovju na levi strani Sore zijajo pri drugem zavoju vhodi v podzemeljske jame. po kmetu Matjažu imenovane Matjaževe kamre. Pri Podklancu, kjer prečka dolino proga wcrfen.skega peščenjaka, se dno nekoliko razširi, bregovi so manj strmi. Z leve se izliva iz gozdnate grape Črna. Sora teče zdaj po naplavinah in ima manjši padec. Nato dobiva večji potok Žirovnico z leve. ki ima začetno deber izpod Razpotja usmerjeno v dinarsko smer in se je prvotno po vsej verjetnosti odtekala proti Logaški planoti, a jo je Sora pritegnila k sebi. Ob iztoku Ži rovnice stoji vas Sovra. prvo večje naselje ob zgornjem toku reke. Druge vasi so postavljene na ravnik nad dolino. Z desne teče Martinjščica (11) izpod Martinj vrha. Pred Žirmi dobiva Sora še Osojnico, ki ima globoko zajedeno dolino med Vrsnikom in Ledinsko planoto. Po njej gre cesta v Idrijo, razvodje doseže na Razpotju v višini 704 m. Pri Žireh se dolina Sore razmakne v Žirovsko kotlino. Ravno dno se čisto odrezano prislanja k hribom. Videti je, da je bilo tod nekoč jezero, ki ga je s severne strani zapiral prag med Žirovskim vrhom in Ermanovcem. Ravno dno kotline je mokrotno in pokrito skoraj s samimi travniki. Strmec Sore se zniža na manj kot 3 "/„„. Pri Žireh je postavljen v strugo vodomer. Z vseh strani .se izlivajo večji in manjši potoki. Največja je Račeva. ki izvira pod Vrhom (12) in izpod Lesca (15) ter zbira potoke z Zirovskega vrha. i. s. To- mincovo (14), Snopkovo (15). Melcooo (16). ^pehovo grapo (17) in Jezernico (18). Račeva ima značilno dinarsko smer in loči hribovje dveh formacij — mlajšega werfenskega peščenjaka na jugozahodu in starejšega permskega peščenjaka v Žirovskem vrhu. Njeno ime je staro in je verjetno nastalo iz imena nekega Radka — Radčeva. Nad njenim izvirom leži pod Smrečjem majlino Račevsko jezero. Njen dolnji tok skozi Staro vas so pred kratkim regulirali. Rokol- ščico (19). ki ima ime po zaselku Rokolkti. prihaja izpod Brone in daje vodo žirovskemu vodovodu, so speljali skozi Dobračevo tako, da se ne izliva več v Račevo. ampak teče kar v Soro. Po posebni strugi se cepi k zgradbam lesne industrije. Na Selu priteka še Zahrežniščica (20) z desne in Dovcarska grapa (21) iz Jarčje doline in skozi Dovče z leve. Od Scla dalje se Sora žariva v mogočen prag iz permskih peščenjakov. Čeprav itnajo reke na peščenjakastem ozemlju navadno širše in zložnejše doline, je tukaj dolina tesna in strmec zvišan na več kot 13 "!„„. Po tem je 60 soditi, du se perniski prag še vedno polagoma dviga in voda sproti zajeda ozko dolino vanj. Svojo moč je reka prepričljivo pokazala leta 1924 in 1925, ko je dvakrat zapored odnesla jez nove hidroelektrarne pa še cevi. po katerih je bila voda speljana na turbine. Morali so zgraditi nov. trdnejši jez, ki sedaj zapira strugo in je visok 52 rn. Ob njem je zgrajena betonska ribja steza, da prehajajo ribe izpod jeza v jezerce nad njim. Iz jezerca so spet speljane široke cevi k elektrarni. Pri Fužinah preide struga na karbonske skrilavce. V tesnem grhi stranske doline, iz katere se izliva SooddnjUa. stoji nekaj nadstropnih, Zajezena Poljanščica na Visokem. (Fofo inž. Tone Mlakar) zidanih hiš in žaga. ostanek nekdanjega fiižinarskega naselja, ki je bilo mnogo bolj živahno, ko so v sosednjih ITobovšah kopali železovo in bakrovo rudo. Dolina Sovodnjice se odpira z zahoda. Skoznjo je speljana cesta na Cerkno, ponekod je vsekana v skalo. Grapa je tesna iti senčna, po bregovih se kaže v golicah rdečevijoličasti peščenjak. Vas Sovodenj po pravici nosi ime, saj se sredi vasi pod spomenikom NOB stekajo kar trije potoki: Jaoorščica (22) z juga, Podosojnica (23) z zahoda in Podjelovščica (24) s severa. Prva ima ime po Javorjevem dolu, druga po hribu Osojnici, tretja po Podjelovem brdu. V Podjelovščico teče izpod 787 m visokega prevala Kladja Podlaniščica (25), imenovana po raztresenem naselju Podlanišču, h kateremu spadajo tudi štiri hiše na Kladju. Ob zavoju ceste, ki gre proti Ccrknu. priteka izpod Cerkljan skega vrha Jakneoa grapa (26). nasproti podlaniSkega mlina pa s severa Podrohoia (27). Z vzhodnega dela Podjclovega brda dobiva Podjelovščica Zakoparsko grapo (28). Ker prihajajo potoki v Sovodenj z različnih plasti, imajo ob velikem deževju vsak svojo barvo. Domačini pravijo, da so kakor 61 trobojnica. Niže doJi imenujejo .Sovodnjico tudi Hobooščica po Hobovšali. Ime Hobo vše je Luka Pintar izvajal iz »hudo olšje<, Bezlaj pa dopušča možnost, da izvira iz starega osebnega imena Hotebod. Pred Trebijo pride Sora na mlajša dolomitna tla. Pod Staro Oslico je zarezana grapa Trebijskega potoka. Ob tolmunu pri dolomitni skali je v Sori urejeno trebijsko kopališče. Z obeli strani visijo strme senožeti. Reka hitro teče mimo Pogare. v Celih pred Hotavljanii tvori globok tolmun pod skalnim bregom. Pri Hofavljah sprejema po Hotaoeljščici (29) vodo z obsežnega ozemlja pod Biegošem. Hotaveljščica se imenuje v zadnjem delu pri Hotavljah. prej ji rečejo Volaičica (pišejo tudi Voljaščica). Blaznik je mnenja, da izvira ime naselja od besede Vlahi, s katero so slovenski naseljenci označevali prebivalce, ki so bivali tod pred njimi. Nekateri pa ime izvajajo iz besede lokva. Vola- ščica zbira grape z leskovškc strani Blegoša. Iz grape južno od vasi Debeni dobiva Deben.ico ali Debemik (30). Pod Volako priteka vanjo Logarjeva grapa, imenovana po kmetu Logarju, la izvira visoko pod Črnim kalom. Do zaselka Suša ji pravijo KarloDŠčica, tam je tudi Karlovčanova domačija. Tavčar jo v Cvetju v jeseni takole označuje: »Takoj pod Jelovim brdoni (t. j. pod Ze- tino. op. pis.) izvira Karlovščica v precej mogočnem tolmunu. \ nji se zrcalijo jeseni in nekaj drobnih macesnov, ker je čista kakor kristal. Nato pa šumi po bregii. napravlja majhne šumeče slapove, ki se zopet nabero v tolmune, dokler ni Jiied šumom in penami dosežen globoki dol. Po vseh tolmunih živi množica črno-zelenih postrvi, da voda kar zatemni. kadar pred tabo švignejo pod skal nati rob.« Izpod Zetine dobiva Poiočnico (31), ki vanjo teče Slatuška (32). Pod prevalom Brdom med Koprivnikom in Mladim vrhom pada Slatuška tik ob poti s Podvrha v Zetino v finem curku čez skalno steno. To je slap Pod Rancko. Pri mogočnem zadružnem domu v Hotavljah se z VolaSčico steka z desne Ko- pačnica, po naselju Kopačnici imenovana tudi Kopaščica. Vodo zbira po SaDinški grapi (33), Hleonici (54) in potoku izpod Lajš (35) s hribovja pri Robidnici in Leskovici. Iz soteske na zahodni strani, kjer poteka stara upravna meja, dobiva Jezbircovo grapo (36), v to pa prihaja izpod 814 m visokega prevala Vrliiilce Podplečnik ali Podpleščica (3?). imenovana po naselju Pod- pleče. ki je raztreseno po južnih obronkih Škofjega 974 m. V Podpleščico tečeta pri Kumru potok Marinkovec (38), pri Joškovčevi gostilni pa Mrav- IjoDa grapa (39). Kopačnica sprejema Se Bovčanooo grapo (40) s Polhouico (41), pri Topličarju pa Ouliško grapo (42). Ob Osliškem potoku izvira pod bregom nasproti Topličarjcve domačije hipoteruialni vrelec s temperaturo 21—22" C. Včasih je bil speljan v betonski bazen pod leseno lopo, zdaj lope ni več, bazen pa je razdejan. Višja temperatura vode se blagodejno občuti v zimskem času. HolaveljSčici se v Hotavljah priključi še Vranškova grapa (43) izpod Vran- škove kmetije na Slajki. Do Hotavelj teče Poljanščica v glavnem proti severu, tam se pa obrne proti vzhodu in stopa v nov svet. Na levem bregu se že pojavlja karbonski skrilavec in ozemlje dobiva milejše oblike. Skrilavci ne prepuščajo vode. zato se deževnica skoraj vsa odteka v dolino in povzroča hitro naraščanje Sore. Dolina je nekaj časa še utesnjena. Izpod Hlavčih njiv priteka Vršanjska grapa (44) in se izliva v Vršanju v Soro (izgovarjajo: Varšajn in Varšajnska grapa). Pri Gorenji vasi se dolina razširi v trikotno, naplavljeno. nekoliko mokrotno ravnino. Strmec znaša le nekaj nad 3 m na 1 km. Južni vogal trikota sega v dolino Brebovščice, ki priteka izpod apnenčastega lučenskega ravnika. Na ravniku je razvit kras — vrtače in stiha dolina, po kateri ima ime vas Suhi 62 dol. Cesta, ki gre iz Gorenje vasi po Brebovnici, se vzpenja v Lučne in pre korači v višini 68'3 m razvodje med .Soro in gradaško Malo vodo. Brebovščica in vas Brebovnica imata ime iz izraza brebcr, kakor so v starih časih imenovali bobra. Na Slovenskem imata takšni imeni še zaselek Brebrno pod Kumoni in Brebrovnik pri Ormožu. Izpod Žirovskega vrha sprejema Brebovščica Žalski potok (45). v Todražu z desne Kremenški potok (46). pri Dobravi pa z leve Dršak (47). Pnljanščiiii v icMicjii ilcIil ilolini' pri i/Ii\ii Sc>|i()Iiii(c. (Fcilo Fr. rluniua) Od Srednje vasi, kjer teče v Soro Srednjevaška grapa (48), do ovinka pod Poljanami je dolina nekoliko zožena, vendar so še na obeh siranch reke trav niki in njive. Reka ima mirnejši in širši tok. Na mnogih i)litvinah jo poletno sonce znatno segreva in je znana kot ena najtoplejših in za kopanje najpri- pravnejših rek. V Gorenji vasi in v Poljanah .so ob njej postavili preprosti kopališči s kabinami. Pri Žabji vasi priteka izpod Vinharjcv Grapa (49). V Poljanah se izliva Ločivnica, ki odpira s svojo dolino dohod v skrilavo pokrajino pod glavnim grebenom Loškega pogorja. Ločivnica sama izvira pod Predolami, njen pritok Sennica, s katerim se združuje pri Podobcnem, pa zbira potočke izpod Mladega in Starega vrha in se v zgornjem delu pod vasjo Mu- rave imenuje Muranšek. Izpod Malcnskcga vrha priteka po Medvedovi grapi Kebronec (50). izpod Gornjega brda pa Jazbica ali Platišooa grapa (51). Ob l.očivnici gre lepa cesta v Javorje, ki jo bodo verjetno podaljšali do blegoške ceste. Skozi Predniost prihaja z desne Potoček (52). malo niže pa Hotovelj- ščica. Ta izvira pod Brdarjcm in dobiva izpod Drnovška potok Zoirnšek (53), 63 izpod Hotovnika pa Soopat (54). Svet ob Hotoveljščici je apnenčast in pust. Iz Divjakovega mlina v llotoviji izhaja rod slikarjev Šubiccv. Od ovinka pod Poljanami je dolina spet tesnejša in ima Sora večji strmec. Medtem ko med Gorenjo vasjo in Poljanami naplavlja, v tem delu spet zajeda in poglablja strugo. Pas hribovja, ki ga prečka, še ni ustaljen, ampak se še dviga, seveda ne s hitrostjo človeških časovnih meril. Ob reki stoji nekdanji dvorec pisatelja Tavčarja, ki sedaj počiva v grobnici na rečni terasi. Pri podrtem mostu na A isokem priteka z Gabrške gore Smoldniška ali Potoška grapa (55), pri Krnišniku pa izpod Bukovega vrha Krniškooa grapa (56) ali Krnica, ki jo imenujejo tudi Zviršnik in Grapa pod Spilom. Majhne grape pač nimajo ustaljenih imen. ampak jih na različjiih kmetijah različno imenujejo. Nasproti Visokega teče z leve Visoška grapa, izpod sv. Volbenka pa Vrbanova grapa. Pri Logu dobiva Sora z desne strani divji potok Sopot. po poljansko SoDpat, ki v neštetih skokih hiti izpod Pasje ravni in tvori ponekod lepe sla pove; enemu pravijo Velika želita, drugemu Mala žehta. Ime Sopot označuje sopihanje, šumenje vode. ki v mnogih curkih skaklja po tesni kamniti gra])i. Pred izlivom je ob poioku kovačija, kjer kujejo sekire in drugo orodje. Terase pri Logu in pri Brodeli pričajo, kje je bilo v preteklosti dolinsko dno. Na njih se razprostira polje in vasi. S skrilavih bregov pritekajo krajši potoki: Petruzooa (57). Gabrxka (59), Janeževu (60) in 7Aipenkooa grapa (61) z leve, z desne pa Hriharnka grapa ali Strnca (58) od Vallarskega vrha. Mo- čilska grapa iz])od Stnniš in Brojska grapa (62). Njena izvira sta Javortiik (a) in pod Krganom (b). Pod šefrtsko žago se z leve izteka potok Sopotnica, ki ima njeno ime isti pomen kot Sopot, saj teče po podobni grapi izpod Črnega vrha za Gabrško goro. Potočki, ki jo sestavljajo, se imenujejo Nemec (izg. neme), Babja grapa, Potočnica z Beznakom, Končooec (izg. končuc). Žolčnik (izg. žovčenk) in Šembajkovec (izg. šcmbajkuc). Nad levim bregom Sopotnice se pojavlja permski peščenjak in na tem čepi propustna kopa školjkovitega apnenca, ki tvori Lubnikov vrh in njegovo vzhodno pobočje. S karbonskega hribovja na nasprotni strani dobiva Poljanščica Bnkoo potok iz Bodoveljske grape. V Bodovljah stoji ob potoku tovarna mineralne volne za toplotno izo lacijo. Pri Zmincn je postavljen v strugo Poljanščice Todomer. kjer že od leta 190" merijo vodno stanje. V Podpulferci se izliva v Soro Brezniški po tok (63) iz grape pod Sv. Lovrencem. Reka teče v plitvi in široki strugi ob južnem kraju naplavljene ravnice, ki se po nekdanjih njivah prosa (Ilir- sacker) imenuje Viršk. Nad ravnico se stopničasto dvigata po dve terasi, na njih so v Desni travniki. Za brajdo pa nastaja novi del Loke. V Viršku črpa črpalna postaja za mestni vodovod talno vodo. ki je v zvezi s Poljanščico. Na koncu Virška priteka z juga v Soro še Hrantnica in reka se obrne proti severu. Hrastnica dovaja vodo izpod Tošča in Ožbolta. V gornjem delu grape jo obdajajo hribi iz karbonskih skrilavcev, v dolnjem pa iz apnenca. Steka se iz Otoškega (64) in Mačkovega grabna (65). Pri Dolinskem mlinu priteka vanjo Upnik (66) izza Osolnika. malo niže se odpira Pasja oa.s- (67) izpod Ožbolta. Pred PiiStalom prihaja z desne Mala Hra.'^tnica (68), z leve pa Močilnik (69). Med predmestjem Karlovceni in Piištalom je morala reka prejesti sklad ploščatega apnenca. Na preostalo skalovje je oprta Puštalska brv, ki so jo včasih imenovali Kriva brv. Reko pregrajuje dolg jez. ki dovaja vodo inlinn, žagi in kovačnici. Naravne bazene nad jezom in pod njim uporablja mestno kopališče, ki stoji od lela 1927 in ima od leta 1954 novo. moderno stavbo. Pod razvaljeno fužino v Sovodnju se Poljanščica steka s Selščico. V gornjem toku 64 je menjala ime iz Sovre v Soro, pod Poljanami pa postane iz Sore Poljanščica, da jo Ločani krajše označujejo in razlikujejo od Selščice, to je od .Selške Sore. Poljanska dolina je še zelo neizravnana. Poljanščica teče mnogokje s pre cejšnjim strmcem in zarezuje tesno strugo v živoskalno osnovo. Ponekod je pa že odložila naplavine in se mirno pretaka po širnem dolinskem dnu med trav niki in njivami, ki so navadno dvignjene na njene terase. Tudi naselja stoje po rečnih terasali. najraje pod hribom na prisojni strani ali ob izhodu stranskih dolin. \ tesnili delih so nastala le rudarska in obrtniška naselja. Z osojami so se zadovoljile kajže. z ozkimi grapami pa žage in mlini, od katerih pa so mnogi Seli^čica nad mosioni v Dolenji vasi. (Foto Fr. Planina) v zadnjem času obstali. Hribovje na obeh straneh Poljanske doline je le po nekod apnenčasto, v bližini Sovrinega izvira in pri Lučnah celo kraško in na površju brez vode, sicer pa ležijo na površju večidel nepropiistni skrilavci in peščenjaki, s katerih se deževnica in snežnica izdatno in hitro odtekata. V glavnem kaže Poljanska dolina prijazen sredogorski značaj. Precej drugačen vtis napravlja Selška dolina, saj se nad njenim gornjim delom dvigajo krajni vrhovi Julijskih Alp. Selščica izvira v višini 940 m iz melišč, ki so se namlela z apnenčastega Travha in Donerskogla (v Sorici iz govarjajo iilnderškolel). Mlada Sora daje ime vasi Sorici, ki leži tik pod nje nim izvirom. Izpod melišč stopa na jurske zaliloSke skrilavce, sprejema že sredi Zgornje Sorice jmtoček Ron, nato izpod Lajnerja Globoko ali StonblgroD- bnno grapo (70). še dalje Kirhpoh (71) in hiti po grapi v dolino, kjer se zlije z Zadnjo Soro. Kakor v krajevnih in ledinskih imenih, so tirolski naseljenci zapustili sledove tudi v nemških imenih voda. Zadnja Sora izvira pod Petro vim brdoni. po njeni dolini se dviga cesta na višino 804 m. kjer se nagne T Baško dolino. Nad Sorico se pa združujeta novi cesti iz Podrošta in s Petro vega brda ter vodita čez Soriško planino in Jelovico preko višine 1287 m v - Loški razgledi 65 Bohinj. Zadnja Sora dobiva pritok Hopnpoh (72). ki zbira izpod Hoča Plašaj- farjeoo (75), Podhočarjevo (74) iji Majdlčevo grapo (75). Malo dalje se v Zadnjo Soro izliva l^tulcova grapa (76). Važno siekališče voda je pri Podroštii, kjer se s triadnega apnenčastega hribovja pod zahodnim grebenom Ratitovca izliva Danjan^ki poiok, ki izpod Zubrda sprejema 7,abrdarsko grapo (77). izpod Sorice ^sidrarsko grupo (78) in izpod Raven Ravensko grapo (79). Iz strme grape na nasprotni strani Sore pa priteka Črni potok (80). Skozi Zali log teče s strmin Binteka in Grebl vrha Potok (81). ki mu pravijo tudi Naglica. Niže Zalega loga se odpira z juga k Sori skozi ozko deber dolina Davče, ki zbira vodo s prostrane apnenčaste in peščeiijakaste Davče. Izvira pod Konjskim brdom v Poreznu (82) in dobiva izpod Porezna Podoelhnik (83) ii\ Črni potok (84). izpod Humov pa Jakopčev (85) in Pavlinov potok (86). Pod Cimprovko tečeta Vonkarica (87) in Čumarjeva grapa (88). Nato se izlivajo i z desne Titškooa grapa (89) od Jokelca in Košanova grapa (90) od Kende, '' z leve kratki Hlipova (91) in Javorova grapa (92), pa zopet z desne Velika grapa (93), ki teče med Kendo in Sorčanom. ter Zala (94) vzhodno od Sorčana. Ime Zala ne pomeni, da je to kaka lepotica, temveč nasprotno: to je zH potok, slab in hud. kakor ima tudi Zali log slabo in za obdelovanje hudo zemljišče. ,j Z Blegoša priteka v Davčo Farji potok. V odročnem kraju Potoku ob njem • je sredi 17. stoletja talila fužina bobovec s poljanske strani: 13. julija 1943 je bila tam nstatiovljena Prešernova brigada. Farji potok in MuStrova grapa (95), ki teče izpod Osojnika. odrivata Davčo in jo usmerjata k Sori. Čeprav je ob izstopu iz končne debri precej neznatna, se vendar po dolžini toka in množini vode kosa s Sorico in Zadnjo Soro, s katero teče nekako vzporedno po dolgi grapi, zajedeni v planoto. Nekatere davške kmetije imajo v grapi pod doma čijo svoje lastne, majline elektrarne. Tesna dolina se pod Sušo Se bolj zoži. Reka in cesta se v ovinkih zrineta med navpičnim apnenčastim skalovjem. Sora doseže tod 15 %o strmca. Z desne priteka iz ozke grape Zadnja Smoleva. z leve Plenšak. Ime Smoleva ima po Bczlajevem mnenju zvezo z izrazom smolje. kar pomeni brinje, Plenšak pa z besedo plent (proklet) ali plenčati, t. j. mešati prejo. Nad dolino se dvigata na severni strani Grebl in Štedl vrh, na južni pa Vancovcc s Plešenicami. Pod to ožino se začno že Iiiše Jesenovca, najbolj gornjega konca Železnikov. Želez niki so stisnjeni v dolgi vrsti po tesnem dolinskem dnu. Sora brzi pod mostiči in med podpornimi zidovT stavb in vrtičkov: okrog starega plavža so še ne- I davno stali številni vigenjci. V Gornji konec se izmed Kovaškega vrha in Špika izliva še Prednja Smoleva, v zgornjem delu imenovana Megu.mica. Tudi sedanjim gospodarskim obratom je voda potrebna, n. pr. usnjarni. Pri novi tovarni »Niko« se prične širši del doline. Hidrografsko središče doline je pri Cešnjici. V široko dno se stekata z apnenčastega ozemlja Dašnjica in Češnjica (Riidnica). Prva teče izpod vzhod nih pobočij Ratitovca in se steka iz Podlonške (96) in Prtovske grape (97). Bezlaj uporablja zanjo obliko Dašenca in misli, da izvira ime od glagola dah niti. Češnjica zbira potoke pod Jelovico okrog Dražgoške gore. V gori je več manjših izvirov: ob nalivih sta posebno velika Sušeč in Vrtačnik; izvir Močila ima pozimi tako toplo vodo. da ženske vso zimo lahko perejo. Po dolini Češ- njice je speljana cesta na Raztoke (1130 m) ter čez Jelovico v Bohinj. V pri sojnem bregu nad dolino se razprostirajo obnovljene Dražgoše. Z novo cesto je dobila večji pomen Češnjica. ki zadnji čas gospodarsko precej napreduje. 66 Rastoči jiromet in industrializacija poslavljala Cešnjico in Železnike pred Selca, ki so dala dolini ime. Med Špikom in Sv. Miklavžem teče izpod Martinjvrha Siuclenska grapa; v Selcih sprejema Selščica sestro po imenu — Selnico, ki je pa le neznaten potok izpod Slemena in Prevale. Potok izpod Slemena imenujejo Potok ali Sleme (98). Podobno kakor Poljane so tudi Selca potisnjena v ozko grlo stran ske doline Selnice. Od Selc do Bukovice leži ob Sori največji ravni del doline. Z obeli strani ga obdaja karbonsko skrilavo hribovje, podaljšek pasu. ki se vleče od Polhovega Gradca preko Poljanske doline. Sredi polja pri Dolenji vasi je .struga zajedena skozi naplavine do žive skale. A bližini je postavljen vodomer. Na Bukovško polje priteka izpod Topol in Pozirna Jablenovca. Hribovje med Sv. Mohorjem, Cepuljami in Planico odmaka Btikooščica. Kot Korenooa ^rapu ('>9) priteka izpod Strmice in dobiva z leve pnlok izpod Laoirmega vrha (100). izpod Krajca (101) in Pevnaško grapo (102), z desne pa Poioško grapo (103) in Sparavko (104). Pred Praprotnim dobiva Sora znaten pritok — Lnšo, ki dovaja vodo z ob sežnega skrilavega ozemlja pod Mladini in Starim vrhom. Po Bezlaju izvira ime Lnša najbrž iz starega osebnega imena s korenom Ljnbeš in bi bilo torej pravilno pisati Ljnša. Glavni dotok prihaja prav izpod Mladega vrha in ga imenujejo Črnski potok (105): nad njegovo grapo stoji kmetija Crnovec: izpod Starega vrha teče vanj Vrhovnik (106). Izmed Lenarta in Dragobačka priteka Dragohaška grapa (107). Drugi izvir Luše je pod Medvednikom in mu pravijo PuMolnica (108). V Pustofi je imel svojo bajto ljudski pesnik Pustotnik: tam teče vanjo Kališnica (109) izpod Krivega brda. V Zgornji Lnši se Črnski potok in Pustotnica stekata, pod sotočjem priteka še več manjših potokov. Bolj izrazita sta Ambrnški potok ali Grapa (110), ki prihaja izpod Stirpnika mimo rojstne hiše Lovrenca Koširja, očeta poštne znamke, in lldečkarica (111) od Lopatovca. Pred izlivom v- Soro žene Luša mlin. Pri Praprotnem zareznje Sora svojo strtigo spet A- živo skalo. V ovinkih se prerine skozi progo permskega peščenjaka, ki se vleče od Zminca preko Brez- nice in Zalubnikarja ter čez Hrastnik in za Planico proti Javorniku pod Šeut- jošlom. Onstran Praprotiiega naleti Sora na močnejšo oviro školjkovitega apnenca, ki sestavlja Lubnik in Križno goro. Zato se pri mostu zasuče v južno smer. Na zavoju sprejema Srednii^ko grapo (112) od zaselka Srcdnika. ki vanjo tečeta še Studencooa grapa (115) s pobočja Križne gore in Blažeškovcova grapa (114) s Hrastnika. Sora teče še kratek čas pod terasami, med katerimi se je bočno prestavljala, potem se pa zarine v Sotesko. Nad njo se vzpenjajo strmine Lubnika od reke naravnost do vrha. voda pa šumi čez skale in se za ustavlja v tolmunih ob prodovih. da se znova zaganja čez ovire. Soteska je značilna antecedentna dolina. To pomeni, da je reka starejša kakor gora. Ko se je gorsko sleme dvigalo, je sproti zajedala \anj dolino in jo v tekmi z ra stočo goro oblikoAala predvsem v globino. Zato je danes dolina tako tesna, pobočja pa tako strma in visoka. Pri VeStrn se Selščica reši tesnih objemov Lubnika. teče pa še ves čas ob vznožju njegovih obronkov in se mimo apnenčastih in konglomeratnih bregov bliža Loki. V Skalcah, kjer pada čez skalovje, je nekdaj delala žaga in parkctarna, sedaj stoji pod povišanim jezom loška elektrarna. Pod elek trarno je nameščen vodomer. Preden vstopa v mesto, sprejema še z desne Vincarški potok (115) in z leve Farški potok (116). Ta izvira pod Planico in '' 67 mu lam pravijo Planica, teče po Moškrinaki grapi in ga tudi tako imenujejo, dobiva izpod Križne gore Močihko grapo (117) in Virloh ali Piico (118). ki ima izvir Binkelpah, se stisne v obzidano strugo na Fari (v Stari Loki) in se v Podnu izliva v Selščico kot njen zadnji pritok. Rečno brzico čez skalni prag v tako imenovanih Benetkah sta uporabila Krevsova žaga in mlin. V mesto prihaja Selščica po globoki sirugi. Čeznjo je že v srednjem veku vodil promet Kamniti most. ob katerem so stala utrjena Selška vrata. Pod njim je skozi stoletju delal mlin Pod mostom. Pokojni slikar France Košir, ki je bil v mlinu doma, je Soro, most in jez upodobil na mnogih svojih slikah. Strugo v Skalcah pri Viiicurjih paHa Selščica čoz jez .škofjeloške elektrarne (Foto Fr. Planina) prečkajo plasti ploščastega apnenca, ki so se upirale erozijski moči reke. jez, ki je bil zgrajen na njih, je voda letos predrla, mlin pa že nekaj let ne obratuje več. Terase nad rečno strugo zavzema mesto. Z Mestnega trga gre pot za pešce čez visoko brv, ki je bila letos zgrajena. Nasproti stare Kašče stoji ob Selščici tovarna klobukov »Sešir«. Njeni prednici — tovarni sukna — je gnala reka turbino za prvo elektrarno, ki je dajala električni tok tudi mestu že pred potresom leta 1895. Nekdanja Primoževa žaga ob Kašči služi sedaj tovarni: v njej je delala med okupacijo partizanska tehnika. Breg ob njej je bil leta 1960 obzidan in tirejen. Na nasprotni strani izvira tik ob strugi studeiiček, a ga reka preplavlja, kadar naraste. Pod Lahovim in Suškim mostom teče Selščica k svojemu izlivu, a prav na koncu jo še zajema jez m^izarskega pod jetja, ki je nadomestil staro fužino. Od fužine je ohranjenega le nekaj zidu. Udarci velikega kladiva, ki ga je gnala Selščica. so se razlegali po spodnjem delu mesta od 16. stoletja do leta 1926, ko je velika povodcnj Poljanščice dne 27. septembra uničila fužino. V Sovodnju pod razvalino fužine se Selščica steka s Poljanščico v nadmorski višini 340 m. Od tod dalje tudi Ločani reko imenujejo Sora. 68 Značilno za Selščico je, da je njeno porečje manj obsežno (okrog 215 kni^), bolj visokogorsko in bolj aj)nciičasto, njen sirmec je večji in enakomernejši, dolina bolj enotna in voda hladnejša. Loka bolj izkorišča vodno moč Selščice kol Poljanščice. Od Loke se Sora obrne na vzhod in teče ob vznožju apnenčastih severnih pobočij Polhograj«kih hribov. Na obeh straneh jo siireniljajo diluvialne in aluvialne terase. Strupa je široka in do Gosteč precej premočrtna, pod Rcte- čami pa naj)ravlja velike okljuke. Nad njenim levim bregom se širi vrh teras Sorsko polje. Sestavlja ga prod. ki ga je nasula Sava in z njim odrinila Soro pod vznožje hribov. Ponekod je prod sprijel v konglomerat. Deževnica pro nica .skozi prod in konglomerat v globino, zato na Sorskem polju ni izvirov in ne potokov. I>e s hribovja med Planico in Sentjoštom prihajajo potoki ob z