zio. fttffiiin. ■ Lj ffljui, ? trtu, H. uptufcra m XLIX. lelo. ^^^^^^^_ ^^^^^ ^^^^ ^^^^__,^___ __i^^^^^ ^^B^ ^^^_» • — * "* 'j^^^M^^^^H ^^M»_ M—_l ^^^^M ««^M ^^^^^^^k. .^^^ ^^^^^^te. .Slovenski Narod* vtlfa po peitli za AvstroOgrsto: - za NernSJo: ce!o leto sknpaj o*pr«j • K 95**— I ce!o !«to tuprej . . . . K 30"— na mesec • » • . , 230 ■ ćelo leto oaprej • . # . K 35.— Vprašanjein glede Inseratov se naj priloži u odgovor dopisnici aH inatnka, UpraTHtttT© (ipodtj, dvorile levo), EaaflOTS *lt*a *L S, ttltloa ALSS. Ua|a vsak taa svtttr 1et*«m4I M«4elf« trn prasaik«. lasera ti veljajo: peterostopna petit vAta za enkrat po 20 vin., za dvakrat po 18 via, zi tri krit ali ve^krat po 16 vin. Parte in zahvala vrsta 25 vin. Poslano vrsta ZO vin. Pri večjili tnsercijah po dogovoru. UpiavniStvu aaj te pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t Einbros«, »Nea Himera in > Scrip^ izražajo sum, da so venizelisti organizirali napad na franeosko poslaništvo, da bi entento prisilili k intervenciji. Demisija Zaimisa je brez dvoma sprejeta, uradno pa to Še ni raz-glašeno. Rimska poročila pravijo. da bo Zaimisovemu kabineta sledil narodni kabinet, ki bo moral odločati o vpra-šanju, ali vstopi Grška v vojno ali ne. Zaimis vztraja pr! svoH demisiji. Kaag, 13. septembra. (Kor. ur.) Reuterjev biro poroča iz Aten, da ministrski predsednik Zaimis vztraja pri svoji demisiji. ENTENTNE ČETE V ATENAH. »Gaulois« piše, da je dal atentat na franeosko poslaništvo v Atenah povod, da je v Pireju izkrcano moštvo ententnih ladij takoj odšlo v Atene, kar je znatno ohladilo ljudsko jezo proti ententi. Tuđi razomženje lige rezervistov je atentat omoffočiL Nota entente. Nota, izročena Zaira>su. ni hnda oblike ultimatuma, pač pa je bila zek> kategorična. ^ Franeosko poslanstvo. Grške oblasti so postavile, ker se boje nadaljnjih napadov na franeosko poslaništvo, v blizini poslopja stražo 120 mož. Tuđi pred atentatom je tam stala straža, atentat pa je bil izvršen tako hitro, da straža storit-cev ni mogla aretirati. Vso stražo so zaprli. Kontrola entente. »Temps« poroča, da so se za-stopniki entente v Atenah zedinili. da se bodo od si ej vozili z vsako grško ladjo kontrolorji, ki jih bosta iz-brali Francoska in Angleška. Aretirani avstrijski legacijski tajnik. Rezervisti. Grška združenja rezervistov se upirajo razdružitvi. Ker so oblasti zaprli njih zborovalnice so se v Atenah in predmestjih začeli zbirati rezervisti na trgih in ulicah. Avstiijskega legacijskega tajnika, barona Freudenthala, ki so ga bili med avtomobilsko vožnjo areti-rali in spravili na angleško poslaništvo, so Angleži na intervencijo grške vlade zopet izpustili. LISTEK. Kmetje. Rusko spisal Anton Cehov. Poslovenil V. V. (Dalje.) »Tuđi brati zna!« se je pobahala Olga, ter hčerko ljubko pogledala. »Beri nekaj, srček!« 'je rekla ter vzela iz svoje ćule evangelij. »Ti boŠ brala in tile verniki te bodo po-slušali.« Evangelij je bil star, težek, v usnje vezan, z oguljenimi robovi ter se je dvigal iz njega duh, kakor da so vstopili menihi. Šaša je povzdignila obrv] ter začela glasno brati s poio-čim glasom: »In ko so odšli, se je prikazal Jožefu v sanjah angelj in je rekel: Vstani, vzemi dečka in mater . . .« »Dečka in matera je ponovila Olga in je vsa zarudela razburje-nosti. ^>In zbeži v Egipt . . . in ostani tam tako dolgo, da ti bom ukazal.. .* Pri besedi »tako dolgo« se Olga ni mogla več držati in je začela jo-kati. Tuđi Marija je začela jokati m potem sestra Ivana Makariča. Stari je začel kašljati in je hotel dati neća- kinji darilo, ker pa ni našel ničesar, je samo namignil z roko. Ko je kon-čala brati so odšli. sosedi ginjeni in zadovoljni z Olgo in Sašo domov. Zaradi praznika je ostala družina ves dan doma. Stara, ki so io kli-čala brati, so odšli sosedi ginjeni in nečaki in nećakinje babico. se je trudila, da bi opravila vse sama. Sama je zakurila v peči. sama skuhala čaj ter celo opravila najtežia dela in nato godrnjala. da mora storiti vse sama. In vedno je pazila, da ne bi kdo preveČ jedel in da stari in snehe nišo mogle mirno sedeti. Zdaj se ji je zdelo, da se bližajo gostilničarjeve gosi njenemu vrtu in je stekla ven z dolgo palico ter vpila pol ure pri svojem kapusu. ki ie bil ravno tako zvenel in suh, kakor ona sama: zdaj se ji je zdelo, da hoče vrana napasti njene piščance in je kregajoč se stekla proti vrani. Kregala se je in godrnjala od jutra do večera in vča-sih vpjla, da so se ljudje ustavljali na cesti. S svojim starim je bila nepri-jazna, imenovala ga je zdaj lenobo. zdaj kolero. Rekla je, da je nezna-čajen. nezanesljiv kmet, da ga je treba vedno priganjati, sicer bi ne de-lal, mar več sedel na peči in se pogo-varjal. Pravil je svojemu sinu, da ima sovrainike. da mu delajo sosedi dan na dan krivico, a dolgočasno je bilo ga poslušati. »Tako. tako,« je pripovedoval roke v bok. »teden po velikem tednu sem prostovoljno orodal seno po trideset kopejk pud . . . Tako . . . Dobro . . . Nekega jutra odpeljem svoje seno prostovoljno, nikomur ne storim nič žalega, pa ti stopi k ne-sreči najstarejši Antijep Sjedelnikov iz gostilne. »Kam pelješ?« zavpije nad menoj ter mi da zaušnico.« Kirjaka je po njegovi pijanosti bolela glava in sram ga je bilo pred bratom. »Kaj vse stori žgajne. — moj bog!« je godrnjal ter majal s svojo bolno glavo. »Odpustita mi, brat in sestra, v božjem imenu, žal mi je*« Prazniku na čast so kupili v go-stilni slanfk in skuhali juho iz glave. Okrog poldneva so začeli vsi piti čaj in pili tako dolgo, da jim je pot tekel s čela in da so bili vsi videti napihnjeni. Potem je prišla juha in vsi so jedli iz enega lonca. Slanik je babica shranila. Zvečer je žgal lončar na strmini lonce. Spodaj na travniku so rajala dekleta in pela. Tuđi na harmoniko je nekdo igral. Na onem bregu je tuđi gorela lončarsHa peč in so dekleta tuđi pela. Ker je prihajalo petje tako od dalec, je bilo stišati harmonično. V gostilni in okrog nje so razgrajali , kmetje: bili so pijani, vsi so peli vprek in se zmerjali tako, da se je Olga vsakikrat zganila in zaklicala: »O. moj bog! . . . Čudila se je. da so se neprestano kregali in da so bili najbolj glasni starci, ki bi morali misliti na smrt. In otroci in dekleta so vse mirno poslušale. videlo se je, da so biJe od rojstva sem na to navajene. Pol-noč je minila, na tej in na oni strani so ugasnili ognji, spodaj s travnika pa se je še glasilo petje in v gostilni so še pili. Stari in Kirjak, ki sta bila oba pijana, sta se približevala roko v roki skednju, kjer sta bili Olga in Marija. Zibala sta se in zdaj pa zdaj trčila z rameni drug ob drugega. »Daj ji mir,« ga je nagovarjal stari, pusti jo. Mirna ženska je ... Greh ie. ... »Marija-ja« je zaklicai Kirjak. Pusti jo ... Greh je ... Dobra ženska je . . .« Oba sta se za trenutek ustavila pred skednjem, potem sta šla naprej. »Ljubim cvet-ljice na po-lju!« je začel naenkrat peti stari z visokim vreščečim glasom. »Trgam, na-biram si jiji!« Potem je pljunil in ostudno za-klel ter vstopi! v hišo. (Dftlje prttodBjM.) Stran 2. »SLOVENSKI NAKOO\ dne 14 septembra 1916. 210. Siev. Boji z Romuni. NEMSKA LETALA KAD RISK1M ZALTVOilL Wolffov urad poroča: Berofin, 13. septembra. (Kor. «.) Dfl» 12. septembra i* izvršilo vec naši* ftotfij hidroplano* napad v Rtškem zaiiTH na sovražM pomor* ske vojne sile. DognaS smo aeizpat-bitno, (ta smo rečkrat zadeM ter sat potopili sovražsi niiHec. KHub sat-sHflejšemn obstreljevanm ^o se v«i letala nepofkottorana vnilfcL BOLGARSKO URADNO POROCILO. 13. septembra. Romanska fronta, Ob Donavi mir. Naše čete nadalje prođi rajo v Do-brudžo. Poveljnik III. armade poroča v dopoinilo: Naši častniki, ki so se včeraj vrnili iz Silistrije, Tutra-kana in okolice ter so bili priče tamošnjih dogodkov, poročajo, da so romunske čete med svojim neslavnim umikanjem izvrševale never-jetne grozovitosti na mimem in ne-oboroženem bolgarskem prebival-stvu. Našli smo na dva kosa rastrgano truplo nedoletne deklice. Oro-zodejstvo je bilo najbrže izvršeno, ko je bila deklica posiljena. Teh grozovitosti poraženih rormmskih čet so se udeležili tuđi posamezni niski od-delki, ki so se nahajali v Silistrifi. ROMUNSKO URADNO POROCILO. 11. septembra. Severna In severo ■ zaoadna fron-t a. Zapadno od gornjih dolin Maro-ša in Alute se sovražnik nadalje umi-ka. Vjeii smo 3 Častnike in 106 mož. Jugo - vzhodno od Sibinja smo za-sedli Sellenburg. Konstatirali smo. da se poslužuje sovražnik krogel dum - dum. V dolini Strigija. zapadno od Menisorja, smo zavrnili več sovražnih napadov. Naše čete, ki so prešle v napad, so vplenile 2 topa, 2 strojni puški in več vozov za municijo: vjeli smo 3 častnike in 302 vojaka. 11. septembra. Južna fronta. Ob vsej fronti ob Donavi praske. Na fronti v Dobrudži trajajo operacije. 12. septembra. Severna I n severo - zapadna iron-t a. Sovražnik se nadalje umika zapadno od gornjih dolin Maroša in Alute. 12. septembra. Južna fronta. Plovba po Dona\i Je za sovražne trgovske ladie popolnoma zaprta. Ob fronti v Dobrudži se vrše operacije. Sovražni letalci so metali na mesto Piatra Neamtu bombe, ki so ubi!e enega starca ter težko po-šVodo'vale dva otroka. Letalski napad na Konstanco. Iz Sofije: Letalski napad na Konstanco so izvršila 3 nemška in bolgarska letala. Konstatiralo se je. da sta bila dva ruska ruŠilca petkrat zadeta. Tri druge ladje so bile močno poškodovane. OPERACIJE OB BOLGARSKI OBALI. »Morning - Post« poroča: Sko-raj vse rusko črnomorsko brodovje je dospelo v Konstanco. da prične skupaj z romunsk'm brodovjem z operacijami ob bolgarski obali. ROMUNSKA FRONTA. Iz Sofije: Romunske in ruske čete drže po svojem porazu v južni Dobrudži samo še crto Crna voda-Medžidije - Konstanca, ki ni daljša kakor 30 kilometrov. Najbrže bodo Romuni tam Še enkrat obupno po-skusili se držati, ker je posest te crte silno važna za vso DobrudŽo. Povelinik niske antiade v Dotrudžl. »Tageblatt« poroča iz Stockhol-ma: Poveljnik ruske armade v Dobrudži je 54 let stari general Zajač-kovskrj. Japooskl topovi v Dobrudži. »Russkoje Vjedomosti« poročajo, da so japonski državni arzenali dobavili za rusko balkansko armado veliko število najtežjih topov. Mo-štvo pri teh topovih in častništvo Je izključno Japcmsko. Take Jonescn o romuosktb porarih. Take Jonescu je napisal o bitkah pri Dobricu in Tutrakanu članek. v katerem pravi, da bosta obe bitki trajno vplivali na prihodnjost Bal-kanskega polotokau Tutrakan bo ostal za Romunsko skeleča rana. Pri Bazardžiku so se borile ruske čete z boigar*imi vojaki, katerim so pomagali Turki. Boteari in Turki tvo-rijo redko zvezo, kateri v zzodovini ni najti primere. K padcu Sfflstriie. Iz Rotterdama poročajo: Bolg»-ri in Nemci so napadfi Siiistrtlo s šte-yilnimi 30*5 in 42ceottmetrsk4mi to* pg*t ki so t pu- uraft razdtftf vae torte. Ker * Bntorešta trdnjarm, so začeli vse t*)ce In nataralziraBt Ro-mamc iz mesti krganjalL Ntatirt ▼ BuUi^d. Iz Bertiaa poročajo: Nedakc od kraljevske palače v Bukarešti Je pri-flo v Ljudskih VTtovih do revoimcijo-nanah zbiranj kake tritisočglave množice, ki je hotela prodreti proti palači, kjer je bil krali. Vojaštvo ie nastopilo ter streljalo v množico. Več oseb je bilo ustreljenih. V mestu je vsied tega nastala silna zmeda, ki so jo Ie z največjo težavo vdušili. General Ivanov " Bukarešti. »Russkoje Slo\o« piše: General Ivanov, bivši poveljnik ruske iugo-zapadne fronte, je bil v zelo važni misiji poslan v Romunijo. Baje naj vzdržuje zvezo med ruskim in ro-munskim generalnim Slabom, Dospel ]e ba]e že s 5 višjimi častniki v Bu-karešto ter bil od kralja sprejet. Pogromi na Romunskem. »Lokalanzeiger« poroča, da je prišlo na Romunskem do strahovitih pogromov proti Zidom. V Jassvju in Botošanih je ljudstvo oropalo vse 2ide. Udeležili so se pogromnov tuđi orožniki. V Jassyiu so demolirali dve sinagogi. V Galacu, Brajli in lzmajli so se pogromov ndeležili tuđi ruski vojaki. Mnogo 2idov. moških in žensk. je bilo ustreljenih, češ, da so vohuni. Romuoska napaka. »Temps« pravi, da bi bila morala poslati Romunija vse svoje čete proti Bolgarski. ker Avstro - Ogrska ni nastopala ofenzivno. Morda se posreći bolgarsko - nemškim četam ćelo priti z levim krilom čez Dona-vo in zasesti Bukaresto. Potem pa so čete na Seo-srečilo. zbrati premoč na strategično važnih točkah. Carp in Margfclloman. »Russkoje Slovo« poroča. da je Peter Carp interniran v Jassvju, Marghikman pa je smel ostati v BukareŠti. Besnost Bolgaror. »Novoje Vremja« piše: Besnost bolgarskih vojakov, s katero napa-dajo ruske čete, je nepopisna. Doslej ni bii še noben Bolgar vjet. Zdi se, da bi bilo lažje Bolgare sesekati na drobne kosce. kakor da bi se dali vjeti. Poslanik!. Avstrijski pos!dJiik v Bukarešti z osobjem poclaništva in konzulatov na Romunskem Je na poti v domovino dospel na Švedsko mejo. Osobje se vozi v štirih vlakih. Svica hi Roraunska. Švicarski zvezni svet je sklenil, ustanoviti svoje zastopstvo na Romunskem. Boji na morju. NAŠI LETALCI NAD ITALIJO. V noči od 12. na 13. t. m. |e floti-Ha hidroplanov dobro obložila s Ste-vilnlmi bombami kolodvorske naprave in TOjaške obiekte y Cervfaiiana. Doscidl smo dva več|a požara, eno silno eksplozik) v nekem objektu ter večkrat v polno zadeli kolodvorske naprave. Druga flotilla hidroplanov )e napadla isto noš voino pristanBče Benetke. Opazovall smo, da smo z nattežiiml bombaši ▼ potao radell prf arzenalu, v ladf^detaicah, pri sa-rotnetrih, v fortu Afberoo« in ▼ lad-»•delnlikfli sapravah v Chlozzt v Chiozzl smo opazovall tadl več po-iarov. Obe fKHUI hJdrooianov sta aa kljuub naisflneiiemu obatral|i>¥aaki vrnili Depoikodovaai Brodarilo poveljnlštvo. PRESENETENJA ANOLESKEOA BRODOVJA. »Novoje Vrsmja« poroča. \t Londona zelo tajinstveno. da mora pri-Cakovati svet v kratkem velika pre-seitetenja s strani angteikeea bro-dovja. Vsekakor v anrteSki ladjedd-nicah mnllčno đetajo. V nekaterib ladledrtoicah taMoMo popotaoma Iaaajo haaatrnjraiia vnifta laaHet Ipjia feMviai raafikuMO1 6al dosotenA. timmčm se ne bo doigo več sotaćila v slavi svojih podmorskih trgovskih ladil. plovtozaafftL Aadaike prfatanflke oblasti aa-znan]aio» da je aevtralnim ladjam prepovtdano od 12. septembra na-prej pristajati v MiglcJkih prtstani-ščih. Vsi nizozemski pamiki, ki so hoteli odpiuti na Angleiko, so morali vsled tega ostati na Nizozemskenu Rattardam, 13. septembra. (Kor. urad.) Pristanišdnik v Rotterdama je đobil včeraj obvestflo, da od nođ od ponedeljka na torek dalje so zaprta vsa angleška pristanišna za ne-vtralno plovbo. Anglesko poslanici vo v Haagu potrjuje to porodilo. Vzrok ni znao. BiMfrrtim, 13. septembra. (Kor* ■rad.) Vse ladje v Rottendamu in Maashtrstt, ki so hotele odphiti na Angieško« so bile obveščene, da je Bjttov dohod v awgWBfili prtstanitCih Paatnl pnmet i Aat0o oslavfiaa. bostala brzoitvke. Haac 13. septembra. (Kor. nr.) Generalni poštni ravnatelj naznania, da Je poštni promet na AngleSko in preko Angleške do preklica ustav-ljen. Amstardam, 13. septembra. (Kor. urad.) Reuterjev biro poroča listom, da ni dobil od poi jedne zjutraj nika-kih brzojavk iz Anglije. Izostale so tuđi ameriške kurzne note. Kakor je agentura izvedela, tuđi sicer n\ do-Šio nikakih brzojavk iz Londona, akoprav je brzojavna zveza z Londonom normalna. Vojna z Rusijo. Ruski uspehi zadnjih tednov se ouiejujejo kljub silnim naporom samo na majhno pridobitev tal vzhodno od Haliča. Odločilnega nišo dosegli Rusi ničesar. V Karpatih so se vršili hudi bo|i med Smotrecem. 12 kilometrov jugo - zapadno od Žabja, južno od Stepanskega, in Zlato Bistrico. Boji se vrše v gorovju Czorae hore na višinah ceio nad 2000 metrov. Vrh Smotrec sam je 1905 m visok. Vojni poročevalci poročaio: Rusi poskušajo od 10. julija sem zaman pridobiti prostora ob dolenjem Sto-hodu. Od 18. avgusta sem so preložili pozorišče teh poskusov bolj proti severu, iz okolice železniškega mostu železnice Sami - Kovel proti Rudki Cerevišči in Tobolu ob dole-niem Stohodu. V teh bojih so se že silno menjavali načini ruskegra bo]e-vanja. Orr.enjeno je že bilo, da so ob-streljevali svoja lastna izhodišča in položili zaporni ogenj za svojo last-no fronto. Strasna je ljutost bojev v tem odseku, vedno pa priđe zopet nekaj novela. V ponedeljek so Rusi naskocili več pozicij. ki so jim bile na poti. nišo jih pa skušali prej z artiljerijskim ognjem Doškodovati. Zdi se. da ie Rusom že zopet zmanjkalo municije. Seveda kliub silnim ma-sam. ki so jih pošiljali Rusi v boj zopet ni nobeden prodrl v naše jarke. m. NEMŠKA LETALA NAD KONSTANCO. Berofin, 13. septembra. (Kor. u.) VVolffov urad poroča: Dne 11. septembra so napadi! nemški hidroplani pred Konstanco hi južno od tam ruske pomorske bojne sile. Neizpodbitno smo kon§tath*all, da smo zadell eno liniisko Isdjo, en podmorski čoln in neVaj mšilcev, Vsa letala so se vrnila nepoškodo-vana. RUSKO URADNO POROCILO. 12. septembra popoldne. V pokrajini ob Bjalem Čeremošu so zasedle naše čete več višin. Sovražni poskus nam jih zopet iztrj^ati je ostal brezuspešen. V g"ozdnatih Karpatih so zasedle naše čete v okolici gore Capula ves visinski greben severno od te gore ter iztrgale sovražniku na zasledovanju goro Capul, pri čemer so vjele 13 častnikov in 900 mož ter vplenile 7 strojnih pušk, 3 metala bomb in en reflektor. OFENZIVA ENTENTE ZA 1916 USTAVLJENA. Iz Stockholma poročajo: Menči-kov piše v »Novoji Vremji« članek, v katerem namigava, da se je ofenziva entente za Ieto 1916 zlomila in preložila na prihodnje Ieto. Menči-kov pravi, da je vseeno, kdo prične z ofenzivo, Nemčija ali Rusija. Ker ovira jesensko vreme vsako aktivno gibanie, je treba bolj računati z defenzivo. Letni čas je tuđi neugoden za napade in juriše, zato bodo glavni boji na glavnih frontah prenehali. Će se do 8. septembra (21. septembra po naše) ne bodo boji odločijno razvili, se mora vojna za Ieto 1916 na vseh frontah smatrati za ustavljeno. Pregrupiranje ruske fronte? Iz Petrograda poročajo preko Stockholma: Nenadno sklicanje iz-rednega ruskega vojnega sveta* pe-trogradskih vojaških krogov nikakor ni presenetik), ker je bilo že več dni znano, da je rusko vrhovno vodstvo presenećeno vsled romanskih pora-zov v Dobrudži ter se boji slabih po-sledic na vsej ruski fronti. Romun-skemu vojnemu ministrstvu očitajo, da je slabo pripravilo armado za vojno, dasiravno je imelo za to do-volj časa. Tuđi se poroča iz Petrograda, da bodo poslali ruske čete iz Kavkazije na rusko zapadno fronto, kjer se bodo izvršile velike pregru-pacije. Vsled tega bodo operacije v iMali Aziji za nekaj časa ustavljene, ker bo ostalo tam samo toliko čet, kakor je treba za morebitne turske napade. Vesti iz Haliča. Iz Lvova poročajo, da je bilo vsled blizine bojne fronte treba mesto Halič delorna izprazniti prebival-stva, kar se je izvršilo povsem mirno in v redu. Od prebivalstva, ki je štelo kakih 4000 oseb, je ostalo v mestu nekako 1000 oseb. Oni, ki so ostali v mestu, so se že tako nava-dili na grmenje topov, da se zanj niti ne zmenijo več. VoM svet v Petrogradu. Dne 11. septembra so dospeli franeoski ministrski predsednik Briand, vojni minister Roques in ne-kateri častniki v Kodanj na potu v Petrograd, kjer se bo vršil vojni svet.____ Bitka obSommi Strašna bitka ob Sommi gre z nezmanjšano silo naprej. Zdajpazdaj preneha za en dan najstrašnejše klanje, da drugo jutro oživi še bolj krvava. Neverjetni so napori, ki jih mora vzdržati nemška fronta, a šc nepri-merno hujši so franeoski napori, priti na Iastni zemlji naprej. Vrsta za vrsto pada, požeta od topov in strojnih pušk, a franeosko armadno vodstvo noče ovideti. da so vsi napori zaman. Tu in tam se posreći Franco-zom kak majhen uspeh in to jih pod-žiga v upanju, da bodo mogli v kratkem izsitrti bitko na odprtem polju. Taka bitka Je nlih namen, ker upafo, da bodo potem mogli uporabiti vso svojo in angfeško pretnoC. Zadnje poročflo nam prinaša vest da so Prancozi zavzeli Bouchavesnes. Ta kraj leži 5 kftaTOtrov severno od PeroTme, 3 klkrnietre vzliodno od Le roresta in ta 4 km jugo - zapadno Comblesa. • • • FRANCOSKO URA0HO POROCILO. \Z. septembra popoldne. NemSki napad vzhodno Đeflovla Je W i ročnimi granatami bm težaiv odbit KoMncno uudlotti le gočilo Francozom, zasesti nem§ki jarek južno pokopališča v Bemyju. Sicer povsod navadno streljanje s topovi. V noči na 12. september je bombardiralo franeosko zračno brodovje tabor v Linoncourtu, kolodvor v Metz - Šablonu in vojaške delav-nice v Dillingenu. Franeoski pilot je odstrelil nerrrSko letalo vzhodno Rancourta (na fronti ob Sommi). — Orijentalna armada. Na fronti ob Strumi so imeli Angleži hu-de boje, tekom katerih so z jurišem zavzeli vas Nevoljen. V okolišu jezera Uiojnin se Je nadaljeva! ljuti artiljerijski boj. Francoske baterije so uspeSno obstreljevale bolgarske naprave v odseku pri Magakovu. Zapadno Vardarja je krepka ofenziva aliirancev dosegla odlične uspehe v odseku Majadagh. Zavzeti so bil! vsi boigarsld jarki na fronti treh kilo-metrov v globočhii 800 metrov. Ali-iranci so napravili vjetnike. V okolišu pri Baniki jugo - zapadno jezera so delna podjela prinesla aHiran-cem nekaj koristi. Naš ogenj Je odbil bolgarski napad z znatnknl izgubami za sovražnik^. 12. septembra zvečer. Bitka severoo Sodom m li dimi nadaljevak. Naia infanterija je napravila na 6 kilometrov dolgi fronti od južne strani Comblesa do reke, krepko ofenzivo. Napad, ki se ie za-čel proti pol 1., se je hitro razvll, za kar gre zahvala odličnemu duhu na-ših čet, ki so v maci kakor pol uri zavzeli ćelo prvo nemško linijo jar-kov in potem z isto silo prodrli naprej proti vzhodu. Naša infanterija je zaporedoma zavzela višavo 145 in dd ceste Bethune - Persnne, kjer se raztezajo naše pozicije od južnih ro-bov Rancourta do južne strani Bou-ehavesnesa. Dalje proti jugu smo svoje linije pomaknili na višavo 76 vzhodno Feuillaucourta. Doslej smo vjeli 1500 mož, med njimi mnogo oficir jev. Južno Somme ljut artiljerijski boj v raznih odsekih in niČ infan-terijskega delovanja. Na drugih frontah časoma streljanje iz topov. ANGLESKO URADNO POROCILO. 12. septembra. Uradilo po-ročilo iz Soluna dne 12. septembra: Oddelek ki je včeraj pri Nehoviju prekoračil Strumo, je zavojeval jarke na vzhodnjem bregu. Franeoski oddelek, ki je postopal skupno z an-gleškim. je zavojeval vas Fcnemah in vjel 30 mož. Sovražnik je imel v teh bojih vsled ognja pušk in artiljerije pri svojem protinapadu in pri svojem umiku težke izgube. — Urad-no poročilo z zapadne fronte: Včeraj je naša artiljerija povzročila dva velika požara v sovražnem municij-skem skladišču Grandcourt. IZREDEN VOJNI SVET V PARIZU. »Le Journal« poroča, da se je vršila v Parizu popolnoma nepriča-kovano seja vrhovnega sveta narodne obrane (Conseil supćrieur de dć-fence nationale) zaradi dogodkov v Atenah. Joffre in Castelnau sta bila poklicana v Pariz, Verdun ie rešH entento. L!oyd George se je baje izrazil v kasematah v Verdunu, da Verdun ni rešil samo Francoske, marveč vso skupno stvar zaveznikov in vse Člo-veštvo. Letalski napadi na nemška mesta. Berolin, 12. septembra. (Kor. u.) Dne 9. septembra zvečer je priplul sovražni Ietaiec, ki se je očividno iz-gubil nad okolico Rottweila ter vrgel tri bombe, ki so padle, ne da bi bile eksplodirale, na neobdelano zemljo. Enako brezuspešen je bil dne 10. septembra izvršeni napad več letal na vojaško brezpomembno mesto Saar-burg. Francoska zbornica. Pariz, 12. septembra. (Kor. ur.) Sejo poslanske zbornice je otvoril predsednik Deschanel z govorom ter nato prečital brzojavke med srbsko skupšeino in franeosko zbornico. Baje bo ministrski predsednik Briand v kratkem poročal o dogodkih med počitnicami zbornice. Zbornica je nato prešla na dnevni red. Turska vojna. TURSKO URADNO POROČILO. 11. septembra. Fronta F e 11 a h i e. Naša letala so provz-ročila z uspešnim metanjem bomb požare v nekem sovražnem taboru. — Kavkaska fronta. Na des-nem krilu smo zavrnili sovražen napad. V odseku Ognot sta bila zavr-* njena dva napada, katera je bil ponovno podvzel sovražnik#v noči 9. na 10. in na dan 10. t m. po artiljerijski pripravi, z našim protinapa-dom. Sovražne čete, ki so se skuša-le ločene približati našim pozicijam, so bile razpršene z ognjem naše artiljerije, pri čemur so vtrpele izredno velike izgube. Med plenom, ki smo ga napravili v boju 9. septembra v odseku Kighi, se nahaia velika množina municije in orodja, katerega še ni bilo mogoče sešteti. Število vjetih častnikov in vojakov se je zvišalo. Na levem krilu za nas ugodne praske. Napravili smo vjetnike in vple-nili orožje in druge opremne predmete. Z drugih front ni poročil o ni-kakem pomembnem dogodku. 11. septembra. Glavni stan poroča: Po poročilu. doslem zadnje dni, so naše čete na gališki fronti s protinapadi z bajonetom 7. septembra do večera zavrnili vse napade moćnih ruskih sil. Izgube sovražnika se cenijo na 8000 mož. Pri spopadih, v katerih je prišlo do boja nioža proti možu, so bili vjeti 3 oficirji in nad 300 mož in vplenjena jedna strojna puška. ULTIMATUM PERZIJL »Russkoje Slovo« poroča, da Turki popolnoma obvladujejo položaj v Teheranu. Baje bosta Rusija in Anglija že te dni izrodili perzijski vladi ultimatum, ki naj razbistri po-tožaj. Če Perzija ne bi stopila na stran entente, bodo ententni poslani-ki Teheran tako] zapustili ter izjavili, da nosi Perzija sama odgovornost za svojo sedanjo in bodočo nsodo. 210. ttev. .SLOVENSKI NAROD*, đae 14. septembra 4946. Stran 3. Vojna z Italije ITALUANSKO BOJlSĆE, Nikakih posebnih poročil ni % italijanskega bojišča, ne z goriške, ne s tirolske fronte. Z goriške se poro-ča o trajajočem artiljerijskem ognju. Čuli smo te dni zopet o napadu na tolminsko mostišče, kake večje akcije pa ni že dlje časa. Po zavzetju Gorice je bilo v prvem navdušenju izvršeno jurišanje na naše nove pozicije, ali takoj so morali izprevideti italijanski vojskovodje, da so tuđi te nove pozicije trd oreh, da je boj na Krasu izredno težak, povsodi, nad goriško ravnino pa vladajo avstrijski topovi ob straneh in po sredi. Zato pa vidimo le artiljerijsko tipanje se-daj na tej, sedaj na oni strani, itali-janska infanterija pa je ob novi crti doživela že tako občutne poraze, da se je italijanski naskok na nove pozicije hitro ustavil in sedaj najbrže pripravljalo Italijani napade večjega obsega. Znamenje za to bi bilo traja-joče delovanje njihove artiljerije. Obsedno stanje v provinci Reggio. Curin, 13. septembra. Kakor se poroca iz Milana, je bilo razglašeno v provinci Reggio obsedno stanje. Ne navaja se sicer vzroka za to, ali ni in neki vojak na dopustu mu je po-magaj. V boju je bil ta ustreljen, dezerter pa je pobegnil v gozi v ka-terem se skriva veliko število de-zerterjev. 40 dezerterjev iz Genza-11 e so aretirali v Rimu, kjer so bili skriti. Nova fznajklba *nOka naSe obj&m in industrijalne razmere, ta bolezen, ki ima dalje posebno ugodna tla v prenapolnjenih, slabo zracenih de-lavskih in kmetskih stanovanjih, ie bila že v mirnih časih ljudska kuga, ki se je, žal, le preveč razSirila. Tem večjo pozornost moramo nanjo obraćati tekom sedanje vo|ne, vsled ka-tere trpi tuđi prebivalstvo v zaledju marsikatero pomanjkanje. A tuđi od našiK junakov, ki stoje na bojnem pelju, se kakor razumljivo, marsikdo, ki je imel kal bolezni že v sebi, po-vrne bolan na pljučih in čim bolj je bilo pri naborih in pregledovanjih treba segati po novincih, tem večja je postala nevarnost, da se tuberkuloza med vojaki razširi. Nikakor nam tega ni treba prikrivati pred so-vražniki, kajti pri njih vladajo prav enake razmere. Pred kratkim sem imel priliko, obiskati več vjetniških taborišč in sem videl, da se vsled prestanih vojnih naporov tuđi med sovražnimi vojaki tuberkuloza v ve-likem številu pojavlja, čeprav je splošno zdravstveno stanje v teh ta-boriščih dobro in če prav se z vjet-niki prav Ijudomilo posiopa. Pri ogledovanju raznih zdravilisč in za-vetišč za tuberkulozne pa sem z za-doščenjem opazil, kako veliko število naših vojakov v kratkem času zopet ozdravi, osobito, če jim je bilo Dnevne vesti. — Že drugič je bil odlikovan 17\ 2 leta stari narednik domaćega planinskega pol ka Franjo Peneš, doma iz Radeč pri Zidanem mostu. — Padel ie na severnem bojišču pri Dubrovi - Pasički dne 30. julija 1916 c. in kr. praporščak v rezervi Janko Rohrmann, sin veleugled-ne in obče spoštovane ljubljanske rodbine. Znan je bil širšim ljubljanskim krogom kot resen in značajen mož ter izredno delaven na narod-nem polju in požrtvovalen telovadec in vaditelj ljubljanskega Sokola. Bil je uradnik »Ljubljanske kreditne banke«, kjer je bil med svoiimi tcva-riši priljubljen kakor malokdo. Bodi pad'emu junaku lahka tuia zemlja! Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje! — Osebna vest. Cesar je pode-lil pred^edniku okrožnega sodišča v Nov em mestu Franu Oarzarol-1 i j u p 1. Thurnbek takse prosto naslov in značaj dvornega svetnika. — Da rilo. Gospod Peter vitez Gr a s s e 1 i i in njegova soproga roj. Krisper sta izročila mestnemu magistratu povodom smrti gospe Hilde Tonnies roj. Krisper 25 K za podpor-ni zaklad vdov in sirot Ljubnanča-nov, padlih v vojni. — Namesto venca na krsto umrlemu gospodu Martin u Lampret je darovala prospa \ iktorija Panholzer znesek 20 za »Rdeči križ,<. — Vaieniška šola za gradbo le-tal. Na številna tozadevna vprasanja opozarjamo. da smo priobčili vse podatke v »Slovenskem Narodu« dne 11. septembra 1916 St. 207. — »Gospodarska zveza«. Pri okrajnem sodišču v Ljubljani je bila včeraj kazenska obravnava proti »Gospodarski zvezi« zaradi navijanja cen pri moki in pri klobasah. Državno pravdniŠtvo je inkriminiralo ćelo kalkulacijo elede cene rnoki. ker tiči že v tej kalkulaciji navijanje cen. Toženi odbornik? »Gospodarske zveze« so bili oproščeni. prokurist Palme pa obsojen na 400 kron glohe. Proti obsodbi sta se pritožila obso-jenec, pa tuđi državni pravdnik. — Elektrika! Pri nekem gospo-darskem zavodu v Ljubljani so v kleteh napravili skrivaj zvezo z ži-cami mestne elektrame in rabili elektriko. ne da bi kaj plaćali. Kleti so vlažne in lahko vhaja mnojrn elektrike. Kriv bo morda kak vaje-nec. Naučil pa se je tega najbrž pri tistem somišljeniku, ki je časih na žice mestne napeljave privezal drugo žico in na njen kanec pričvrstil kronof ki jo je položil na cesto. Nekaj žensk Je hotelo to krono pobrati, pa jih je elektrika tako pretresla. da so kar cvilile in poskakovale. Moža je to tako veselilo, da je mestno elek-tiiko napeljal še na kljuke v svojem stanovanju in se potem divil, kako je elektrika sukaia in zvijala njegovo drago taščo. — Cevlfl % leseniinl pođplatl. Spričo občutnega pomanjkanja usnja za podplate, zadobivajo čeviji z le-senimi podplati vedno večji praktični pomen. Kupčijski interesentje na Kranjskem lahko dobe pri trgovski in obrtniški zbornici seznam firrn, ki iaielujcjo lesene čevlje in čevlje z le-senimi podplati v Avstro - Ogrski. Cevije % lesenimi podplati razpro-daja tuđi organisadja »Lederbe- ■L fc. Hm m Dunaju, Hegelgasse 13. Vodja Obrt-nopospeševalneija zavoda na Stajer-skem je izumil podplate iz lesa, ki so vix)gijivL Taki podplati se naročaio pri »Wirtschaftsabteilung des Steier-markischen Gewerbebe!orderungs-institutes« v Gradcu. Vpogljiv pod-plat te vrste je kupčijskim interesentom na vpogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. — Zaplenjeno ^remožanje. De-želno sodišče v Graiju je odredilo zaplembo premoženja Petra Panja-na črnovojnika in posestnika v So-devcih št 6, občina Radence, okraj Čmomelj, zaradi hudodelstva dezer-tacije k sovražniku. — Izdaja konj za poljedelska 111 gozdarska dela se je podaljšala do konca žetve. Vpoklicali se bodo ti konji samo če bodo to vojaške razmere neobhodno zahtevale ter si pri-držuje vojno ministrstvo pravico, določiti ta čas. Konji ostanejo torej do preklica pri poljskih delih, tuđi če bi bila žetev že končana. Na meščanski soli v Postoini se prične redni pouk dne 16. septembra 1916, vpisovanje pa se vrši dne 14. in 15. septembra. Zatekla se je lovska psića svetio - rjave barve (nemško - kratko-dlake pasme). Čuje dozdevno na klic >Fiora«. Nahaja se v Spodnji Šiški, Aprovizacija. -r Prodaia moke in zdroba. Do-* datno k vćerajšnji notici se stranke opozarjajo, da bodo za sedaj proda-jali moko in zdrob vsi tišti trgovci, ki So jo prodajali do sedaj. Jutri se bode objavila lista trgovcev in koliko moke so isti dobili. Opozarja se pa že sedaj, da dobe večji prodajalci l/3 bele, 2/3 koruzne moke in 1U ko-niznega. zdroba, odnosno manjši trgovci 1lt bele in 1/2 koruzne moke, oziroma zdroba, ker razpoložljivo množino blaga ni mogoče drugače razdeliti. -h Nakaznice za krompir. Jutri dobe stranke hkrati s krušnimi iz-kaznicami tuđi nakaznice za krompir. Razlikovati je dvoje nakaznic, rjave in bele. Rjavih se izda toliko, kolikor je strank, oziroma rodbin, belih in rjavih skupaj pa toliko kot oseb, ki prejmejo krušnree. Rjave nakaznice bodo služile obenem za legitimacijo. Vse nakaznice bodo za-znamenovane z rimskimi številkami od I. do IX., ki značijo krušne komisije ozir. okraje. Rjave izkaznice imajo razvemega še zaporedne šte-vilke, ki začnejo v vsak^m okraju s številko 1. Kdor bo hotel dobiti krompir, se bo moral pred vsem iz-kazati z rjavo izkaznico. Da se prepreci naval in čekanje pri razdelje-vanju krompina, se bodo določili za posamezne okraje posebni dnevi, za posamezne številke v okraju posebne ure. Vsaka nakaznica ima po 60 oddelkov, na katere je mogoče dobiti 60 kg krompirja. Krompir se bo dobival po velikosti dovoza in raz-položljive zalome. Začetkoma se bo oddajalo le množine za sproti. Po-zneje se bo skusalo strankam oddati vso do 1. aprila 1917 nanje pripada-jočo množino, to je za osebo okroglo 60 kg. + Mast in alfe na karte. Spod-njeavstrijsko namestništvo je uved-lo mast in olje na karte. Naredba stopi v veljavo dne 17. t. m. Vsaka ose-ba dobi 100 g surovega masla alt 120 g maščobnih izdelkov ali pa 144 gramov surove maščobe (špeha) ali olja na teden. Delavstvo s težiimi deli 150 g maščobnih produktovali pa 180 g surove maščobe (špeha) na teden. -f Pritožbe v aprovizačnih za-devah. Mestni anrovizačni odsek je v svoji seji dne 11. septembra 1916 sklenil ustanoviti na magistratu posebno pisarno za vse pritožbe oziroma ovadbe občinstva v aprovizačnih zadevah. Ta pisama začne poslovati v petek dne 15. septembra 1916 in sfeer v prostorih mestnega popi-sovalnega urada (bivša Oaletova hi-§a, pritličje), kjer bo mestni uradnik vsak delavnik od 3.—5. popoldne sprejemal na zapisnik želje, pritožbe in ovadbe občinstva. Pripominja se pa, da se bodo sprejemale le take izjave, katere bo stranka s svojim polnim imenom podpisala. Kazne stvari * jDoklade na davke je vlada uvedla laRO, UU Jft! t)U irctia plaćati že letošnje leto. Samo od tantijem, ki jih dobivajo upravni svetniki delni-ških družb. ne bo za leto 1916. plaćati novih doklad. Ti upravni svetniki, ki dobe samo pri Alpinski monV tanski družbi na tantijemah pol drugi 4 * mnfrn v strelskem Jarko. Pet nemških vojakov je na Francoskem v strelskem jarku izkopalo tružicg, v kateri je bilo za en milijon frankovj vrednostnih papirjev. Vojaki so trun žico in vsebino oddali svojemu po-« veljst\-u. Lahko si je predstaviti, kan ko veselje jih je prevzelo, ko se je( dognalo, da je med vrednostnimi papi rji tuđi oporoka, doloČujoča, naj dobi najditelj zaklada 100.000 fran-« kov. \'sak omenjenih pet vojakov jel dobil 20.000 frankov. ♦ Političen skandal v Petrogra-du. Iz Stockholma javljajo: Areta-f čija urednika »Novega Vremena* Manujlova postaja velik politični skandal, ki kompromituje naihuje mn nistrskega predsednika Sturmerja. Manujlov je bil Stiirmerjev privatni tajnik in je prodaja! uradniška mestai in premeščenja, Ker je natančno po-znal Stiirmerjeve nepoštene manipu-( lacije. je nastopal proti njemu kot iz-» siljevalec. Zdaj, po aretaciju }e Ma-< nujlov izročil oblastim brezprimerno obtežilen materijal proti ministrske-mu predsedniku. V Petrogradu se že govori, da odstopi ministrski pred-e sednik. ♦ ^Bolgari na RomunskeitL *Zna^* no je.^'uarje^TJTTa. siarosro^CTTSCinal I dclga stoletja cerkveni jezik vseh Romurov. Iz tega cerkvenega jezika ha Romunskb. Mesto Braiiaie^ld pravo zavetišče za Bolgare in od tam se je začelo tuđi delo za bolgar-ski ljudski poduk. A ne samo bolgar-i ska intel^genca. tuđi boTgarski kme-tov?lci so se radi selili na Romunsko in jih živi še danes tam precej mno-£0, dasi so se večina sčasoma poro-munili. Tuđi sedanji romunski ministrski predsednik Bratianu je bolgar-skega pokoljenja; njegov oče je bi! doma v Gornji Orjahovici na Bolgar-skem in ;e sploh najraje bolgarsko govoril, dasi je svet ime po romunsko popačil. Iz istega kraja so tuđi predniki romunskega generala Hies-cu, ki se je prej imenoval lijev. Takih slučajev bi se dalo še dosti navesti. Nasprotle med Romuni in Bolgari se je razvilo z tistanovitvijo bolgarske države, ker so bili s to ustanovitvijo prekrižani romunski nacrti na raz-< širjenje do Egejskega morja. * O romunskem kralju In kraljici. Dopisnik monakovskih »Neueste Naehrichten«. ki se je že pred 25. leti seznanil s sedanjim romunskim kraljem, piše med drugim: Pravzaprav sem se čudil. da je kralj toliko časa kljuboval nisko - franeoskim zapelje-vanjem in da se je po tolikem odpo-ru končno vendar vdal. Kralj ni moČ-r.ćga značaja. Tišti, ki so v Bukare-štu okrog njega zlasti kraljica, so bili od začetka vojne na strani nasprotnj-kov. Kraljica je brez dvoma močnej-ši značaj, kakor kralj. Videl sem jo kot mlado princezinjo pogostoma, sem iz neposredne blizine videl, ka* ko je bila vzgoiena in ko se je leta! 1S93. poročila s princem Ferdinandom romunskim. sem si takoj rekel, da bo v tem zakonu ona »hlače nosila« in tako se je tuđi zgodilo, če' se kralj vzlic temu ni tako dolgo od-ločil, je vzrok to, da je vzlic svojemu slabotnemu značaju svojeglaven. Znano je. da je razmerje med kra-* ljem in kraljico postalo sčasoma pre-r cej hladno in da ni imel simpatij bu-kareškega prebn-alstva kralj, nego kraljica. Kralia Ferdinanda so vedno smatrali za nekakega tujca na Romunskem, dočim je kraljica, dasi V svojem srcu Angležinja, vsaj na zir^ naj spretno igrala navdušeno Ro-mnnko. Kraljica se je dobro zave-dala. da je v nrimeri s kraljem večja moe in gospod Bratianu in stranka sovinistov nišo bili v dvemih, kako močna podpomica jim je kraljica. Romunski vladar je vsled tega živel zadnji čas v strahu, da ga pripravi kraljica, če bi še dalje odlasal z od-ločitvijo v njenem smislu, ali s silo do takega sklepa, ali pa ga sploh na stran potisne. Darila. Popravek daril. V včerajšnjeiri izkazu »Darila« je pomotoma izostao Io zaglavje: »Za vdove In sirote v vojni padiih domačih vojakov«, vsled tega je izkaz zgrešen in se mora glasiti nastopno: Za »Goriške begunce«: Milkaf Sliber iz Sele nad Skofjo Loko 2Ki vzeti iz gramofona. Za »Vdove in sirote v vojnj padlih domačih voiakov«: Milkć* Sliber iz Sele nad skofjo Loko 2 K. 210. Stev. Zamahe nove ia stare, kapi vsako mnoiiao vrdka n Ljubljanska industrija •rebkorth samaikov JELAĆIK lb Ko. Ljubljana. 2925 Zbiratelj kupi stare podobe, stare okvirje ia druge stare umetnine in jih plača po dobrih cenab. Ponudbe z navedbo predmeta, naslova in stanovanja, se prosi na upravn »Slov. Naroda« z zainamkom ,, Stari ne 2965". ri ima veselje d^> modistovske obrti n zna nekoliko šivati se sprejmo modni salon Alojzija Vivod Mozetič, Pred Skofijo St. 2, II. nadstropje, Ljubljana. i 2962 j za rejo, je na prodaj. *^M I Ogledajo se v Spodnji ^iškl, Cclov-ska cesta Stev. 22. 2964 Suhe gobe trten med, blmel, uosek ln]onež,P30}orcu,kupule tvrdbC MAKS LA0REHC1C 0radecf Elisabethstr. 22. WI|H Wl«l U 2 dl|aka. Naslov pove upravn ištvo »Slov. Naroda«. 2950 Odda m ltpti »•*■#, ■MtUorano 'HM SObO 1: soliđnem« etapa**- s :%o ; Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. Učenka viŠjih ali nižjih razredov %% aprofmO [ na hrano In stanovanje. 2944 Ljubljana, Hilserfeva ulica *t. 5, I. nadstropje. == Tnko] to proda = iViLAz vrtom. 1 Cesta na Botnik it 41, Ljubljana. • 2Q37 j Sprejme se \ brivski pomoćnik. 1 Vstop takoj. 2943 Brivnica se tuđi odda. In5. JCirinič, Sp. Siska It. 63. i---------------------------------------- i B^T* Malo Dtkltfuo *^M $tein©i>anje 1—2 sobi in kuhinja, eventualno tuđi prazno ali 1—2 sobi z uporabo kuhinje Ii6e mala mirna dmtina sa 2957 1. oktober. Cenj. ponudbe pod „Državni uradnik/ 2957* na uprav. »Slovenskega Naroda«. Zahvala. Za mnoge dokaze iskrenega sočutja povodom smrti naše nepozabne, srčnodobre soproge, ozir. sestre in svakinje, gospe B li! ni. KiH za krasno darovano cvetje, za mnogobrojne, v ta namen poklonjene dobrodelne darove, kakor tuđi za veliko udeleibo pri pegrebu. izrekam tem potom v svojem in v imenu vseh ostalih sorodnikov mojo globokočutečo, iskreno zahvalo. finstar TSnnla*. 50 I^ron onemu kateri preskrbi stalni stranki brez otrok ■ifil ataMvaaie v ijaMfii obstoječe iz dveh sob in pritikltn sa oarteaer. 2945 Ponudbe na : Ptatal eOel|al ftOUt, fffI ulica coreiuo št. Zl 1 lfcll (ei kazališče Mi nerva) velike aakaaovalae skladliee enaj, kapale enn|e, pregrUMaU volneaa ta bos- toet^v«, po dnevni ceni Zunanje ponudbe je pošiljati istotam na ime J966 fiaspari A Perlmutep. po$c$tuo s 65 oralov ztm\\e z velikim sadonosnikom, ki se pripravi do 26 polovnjakov pijace. Redi se lahko po 10 giav goveje živine. Poslop-je vse v dobrem staru 2 oneko krito, 10 minut od velike ceste, voda pitna Cena stinnaistti^oč kron. 2972 Franc Dobič9 p. Jazbine, p. Dramlje pri Celju, Štajersko. izur,ene^a v trgovini z mel blagom, v slovenski in nem^ki korespondenci, ter trgooskegn vojenen sprejmeM. OSET, trfovec, Mntn- ttaiorskO. - Vstop obeh takoj-2^67 IM. lim \l\\M In dru§e poliodolfake produkte v Tsaki mnotint knpn|e L UOMB. trgovina s mm, Dnnajsko Novomesto, Spodnjo- avOtrilskOs 2968 500 kron! Vam plaćam, ako moj uni-čevalec korenin 111 bmlsaat ne odrravi v 3 dneh brez bolečin Vaših k«r)lh otB9, bradavic, obtličancev. Cena lončku z jamstvenim pismom 1.50 K, 3 lončki S 4—, 6 lončkov K 5.50. Na stotine zahvalnih oisem in priznanj. Poteafe aoa, rok. pesAoke naglo oderavi Ita-prašek. Cena IV2 krone, 3 škatljice Zxli krone. Kemeny, — Soiice (Kassa) I Postfach 12 S24V Ogrsko. 193u Suhe gobe vinski kamen, med, vosek, kum no in janei ter splob vse deželne pridelke kapi veletrgovina 2267 Anton Kolenc, Gelfe. Istotako tuđi vsako množino raznovrstnih oraznih vreč in sodov. Dobivali smo zaporedoma vojnopoStne đopianice, naslovljene na našega ljubega, đobrega Jankota, vrujeue iz Volinije, z opazko: „pogrešan". Domnevali smo in se tolažili, đa se nahaja v vjetništvn Sinoči prejeli smo pa v največjo togo oficijelno, grozno obveatilo, da je naš ljubljeni, dobri »in, oziroma brat, bančni urađnik, gospod Janko Rohrmann c. in kr. praporščak v r. dne 30. jnlija t. 1. pri Dabrovi - PaaiČki padel in bil ondot Utega dne pokopan. Bodi uzornemn sinu in bratu hvaležen spomin! Prosi se tihega sožalja. 3%9 V največji tugi: Viktor in Basa BohrouUHi ▼ tvojom imenu in imenu tvojih otrok. LJUBLJANA, dne 14. septembra 1916. , Iitca Indu IT ototopl OttfltOlMMMI fl#0a#4H OBO VO^I# prazno sobo? Kdo, pove upravn »Slov. Naroda«. 2940 (lit ii hike (tepkf) za kuhanje, kup: vsako množino. Veležganjarna sad ja M. Rosner i Co., Ljumjono. Trgavski sotrodnlk l vojaščine prost, toli SltttbO prO-■lOniti. Vešć samostojnega vodstva. Cenj. ponudbe pod rpr¥S moć/ 29O71' na upravn. »Slov. Naroda«. lićom sa ivo|oga Blatnoga slaa Teičoga, vostaoga iongi oijlelj] sigurnoga nastopa. 2946 Ponudbe na upravn. »Slov. Naroda« pod „Zagrob 2946". ,SIngeru in ^Kmjner*1 s podolgastim, QkrogHm čolničkom, Central- Bobbin za dom in rokodeljstvo se kapljo najbolje in naj- cenefe pri lirmi A. WEISSBERG9 tvorniška zaloga 3unaj II., Untere Donaustrasse 23 III. Hitro razpoSUjanje na vse železniške postaje. — Cenovniki v slovenskem jeziku zastonj. 2886 Velika kinematografija senzacija !! i duoaiske vojne razslavo v Llip !! V „Kino Centralu" v deželnem gledališču od jutri petka naprej nepreklicno samo štiri dni! Ha dnnajskl vojal raistavl ]o dolgo ¥rsio tedaov vsba}al nafvečjo pozornost film: DUNAJ V VOJSKL Ta film, katerega je pridobil za predstave v Ljubljani nKiH0 ContTml11 v deželnem gledališču je vsak dan napolnil kino gledališče dunajske vojne razstave. Ta film bo mogoče Linbljančanoin vldeti v petek 15.9 v soboto 16., v nedeljo 17. in v ponedel]ek 18. t. m. Dasi |o nabava tega filma zvezana z ogromnim! stroškl, „KINO CENTRAL" t đotelnom glođallftća sW ni povilal oene. Tuđi drugi film dunajske vojne razstave, izvrstno NostrO]O¥O barko je pridobil »KINO CENTRAL«! Naibolfia, naloonoUa zabava oatano torol v „Kino Centrala1* ▼ do-teinom gledallftčn, kl Ima tud! naludobnel&e prostore. Danes v cetrtek zadnjikrat: IzTrstna Tosololgra: in napeto zaniraiva detektivska drama Homo J8 tOkO hOtelU Doktor Burns. i------------------------r Perilo a gojeice zaiedov v zalogl. Izdelovanie netertinskiti oprem. Perilo za deteta v zalogl. UstanooUeno 1866. Mosko. damsko In otrosko perilo p^* lastnega izdelka ^BR dalcC znano zaradi izbomega kroja,, točnega dela, zmenriti cen prtporoća = C. J. HAMANN = dobaviielj perila ces. in kralj. Visokosti, častniSkih uniformirani, zavodow, sa* mosianov i. i. d. w LJUBLJANI. Perilo po meni se izgotavlja najhitreje. Istotam prva kranjska pralBln iy Ukalnica gerila. Ulotorni obrat. teinft nrnait perila. IliimeiSi rtroji. | s. e | m 4 M i «• •4 Q ■■ | i M Uliti Prizn&no nalaaitonolia poitreiba. PesteljM w\i pit ii kmi. a ? s- 1 I u p e ■a 3. 9 Mi i m Spsiiai pedietl