Poštnina plačana v gotovini. Posamezna Številka 1 Din. L/s/ za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto tU Uredništvo in uprava, Strossmajerjev trg 1 Tel. it. 73. Leto XXII. St. 34. Kranj, 20. avgusta Razgled po Evropi V dobi tiska, telefona in radia živimo. Čutimo, kako se ob iznajdbah moderne tehnike, ki zmagovito podirajo mej!e, dorlej postavljene po prostoru in času, svet in njega življenje neprimerno hitreje vrti. Dnevi so postali za človeka krajši, hitrejši se zdi potek poedinega življenje od rojstva do groba, z večjo naglico hiti mimo nas razvoj narodov in kontinentov. Tudi manjši smo postali v času, ko nas moderni aparati in časopisi in stroji vsak trenutek lahko povežejo s celo Evropo in z vsemi kontinenti. Ni več razdalje, dan na dan doživljamo, kako ozko smo povezani z usodo vseh delov Evrope in kako teži na nas breme celega sveta in njegovih ljudstev od vzhoda in zahoda, severa in juga. Kaj je danes Evropa, včerajšnja vladarica sveta in učiteljica človeškega rodu? Sama Sibirija jo prekosi po obsegu, iz perspektive daljnjega vzhoda pa je samo najzahodnejši in hkrati najbolj razriti in od morja razjede-ni košček azijskega velekontinenta. Na malem Niponu, večjem otoku Tihega morja, je pred mesecu govoril mož, da je treba Evropi in belemu plemenu iztrgati iz rok prvenstvo v svetu. Doslej nepoznani zvoki so Evropo začudili, a so kmalu utihnili in so danes spet pozabljeni. Ostal je le bled vtis, da je nekje še drugo barvano pleme in drug, tudi vladarstva željen svet. Kako se je spremenila Evropa po 19 letih, odkar je bilo končano svetovno klanje! Po zmagi antante se je čutila Francija upravičeno in poklicano, da organizira povojno Evropo in ji vtisne svoj pečat. Francoska diplomacija je hitela organizirat sistem prijateljskih držav po Evropi, ki naj bi si medsebojno jamčile varnost in pomoč. Prve je našla med tistimi, ki so se enako njej šteli za zmagovalce v svetovni vojni. Previdno je iskala in sondirala drugod, pri tem pa ljubosumno čuvala svojo predpravico izza svetovnega miru. A tudi premagana Nemčija ni mirovala, ker nikakor ni mogla prenašati, da bi se izid svetovne vojne ovekovečil za stoletja na njen račun. Pridobila je zaveznike v državah, ponižanih in razžaljenih po svetovnem miru, sklenjenem na Francoskem. Madžarska, Avstrija in Bolgarija so se v svojem večjem ali manjšem obupu pridružile življenja željni nemški prijateljici. Največja pridobitev za Nemčijo pa je bila Italija, ki se je izneverila svojim tovarišem v vojni in se pridružila nezadovoljnim državam. Komaj deset let je trajala tekma med Francijo in Nemčijo. Njen izid je določil v prilog Nemčiji kot državi z večjo energijo in silnejšo življenjsko željo. S tem je bilo izčrpana resnica, tolikokrat prezrta v malem in velikem življenju, da je namreč doslej še vedno našel močni močnejšega tekmeca. Temeljito in naglo so bile izbrisane mirovne pogodbe, mnogo-kod so padle po versajskem miru določene državne meje. Včeraj premagana Nemčija stoji danes v Evropi kot zmagovalec in je po obsegu svojega ozemlja ter po številu svojega prebivalstva močnejša in silnejša kakor sploh kdaj. Od Severnega do Sredozemskega morja stoji mogočen jez: Nemčija in Italija. Na zapadu samevajoča Anglija se odmika od Evrope in njenih dogodkov in želi zase samo mir in mirne poravnave. Simpatije nekaterih malih odločajo danes prej v prid silnima zaveznikoma kakor Izhaja vaak« »/boto. Naročaja: «elolotao 40.- Dio, polletno 90.- Din, fetrt)«t«e t« Din. pa za Francijo, za katero stoji boljševiška Rusija. Morda je največja tragika povojne Evrope, da je z Rusijo izločen iz evropskega življenja in trenja domala vsak slovanski vpliv. Od boljševizma notranje razkrojena velika slovanska Rusija je izločena od sooblikovanja povojne Evrope. S svojim strašnim, krvavim režimom se je Rusija sama potisnila iz Evrope v Azijo. Z njo je prizadeto vse slovanstvo in je takore-koč brez vpliva na evropski razvoj. Danes je germanskih narodov v Evropi 149 milijonov, Romanov 212, Slovanov pa 226 milijonov, o usodi Evrope in mejah njenih držav pa vsled krivde ruskega boljševizma odločujejo slovanski narodi v najmanjši meri. Na tem so sokri-ve tudi zapadne sile, ki so zbog trenutnih go- spodarskih interesov s pogodbami in posojili podprle boljševizem, da je krvavo zagospodoval v veliki in bogati Rusiji, in iz nje sedaj skuša osrečiti ostale narode z ljudskimi frontami. Življenje hiti tudi v Evropi. Za kar so bila nekoč potrebna deset- in stoletja, za to zadostujejo sedaj leta. Povojna tekma med Francijo in Nemčijo se je zaključila v prilog Nemčiji. Realno-politični borbi, katero so odlikovala in označevala bolj dejstva ko misli, sledi sedaj borba za novi, duševni obraz Evrope; njen potek in izid bo koval in izkoval novo Evropo in tedaj se odloči tudi končnoveljavna usoda Evrope v krogu ljudstev našega, danes že tako izoženega, malega planeta. Lepa proslava 700-letnice v Velesovem Majhna in skromna je naša fara, ali kadar gre za božjo čast, tedaj se ne ustrašimo nobenih žrtev, da čim lepše in dostojneje proslavimo svoj praznik. To se je pokazalo prav dobro letos, ko praznujemo 700-letnico tukajšnje božje poti kako se je vsa fara strnila kot en mož, da čim lepše proslavi ta jubilej. Fantje so postavljali mlaje, med katerimi je največji visok 45 m; dekleta pa so pletla vence ter z njimi zelo okusno ter v baročnemu slogu prilegajočemu se stilu okrasila cerkev znotraj in zunaj. In to je bilo treba vršiti večinoma ponoči, kajti čez dan je dela na polju več ko dovolj. Nemirno in s težkim srcem smo pričakovali v nedeljo, 14. avgusta začetka slovesnosti, ker so se neprestano podili po nebu težki oblaki ter vsak hip napajali zemljo s pohlevnim dežjem. Prve gruče so že prihajale, priprave za igro so se vršile v polnem teku, ali nebo je še vedno kazalo svojo čemerno lice. Ali vse to nas ni oplašilo. Ljudje so kljub vsemu tru-moma prihajali in kmalu se je obširni prostor pred cerkvijo' docela napolnil. In glej čudo! Nenadoma se je zjasnilo in nastala je lepa mesečna noč, kakršne ni nihče pričakoval po prej tako muhastem vremenu. Slovesnost se je začela z uprizoritvijo verske igre Slehernik, ki se je vršila na prostem pred cerkvijo, za katerega scenerijo je skrbela lepa okrasitev cerkvene zunanjosti. Igra — ki se je vršila s pomočjo reflektorjev in zvočnika _ se je izborno posrečila. Igralci so brez izjeme svoje vloge prav dobro rešili za kar gre največje priznanje ge. Čebulj-ovi, ki se ni ustrašila tega odgovornega dela ter sprejela režijo in jo nad pričakovanje dobro izvedla. Po igri je bilo v cerkvi nočno češčenje sv. Rešnjega Telesa ter govor, v katerem je župnik g. Pfajfar povedal kratko zgodovino vele-sovske božje poti. Za tem se je razvila iz cerkve mogočna procesija z bakljami, ki je šla mimo podružnice na Trati ter po travnikih nazaj po nekdanji samostanski posesti. Pobožno se je pomikala po polju procesija kot goreča reka, molitev in pesem pa je skrivnostno odmevala v nočno tišino. Po procesiji je bila ob 2. zjutraj sv. maša, pri kateri je več sto ljudi pristopilo k sv. obhajilu. Se po sv. maši je ostalo mnogo ljudi v cerkvi, ki so pri najvišji Priprošnjici iskali pomoči zoper tuzemske nadloge. Na praznik je bila oh 10. slovesna sv. maša, ki je daroval g. superior Flis, popoldne pa so igrali ponovno Slehernika ter zopet dokazali svoje igralske sposobnosti. Po igri nas je počastil s svojim obiskom tudi belgrajski nadškof g. dr. Ujčič, ki je prišel v spremstvu dekana g. Skerbca. Vsa slovesnost je zelo lepo potekla in ljudje se kar niso mogli ločiti od Veltesovegal; šele proti, večeru se je. začelo prazniti in vas Adergas se je zatopila zopet v svojo samoto ter še ponoči sanjala o lepih, nepozabnih dneh 700 letnice. Slovesnosti se bodo vršile vse nedelje do Malega Šmarna. V nedeljo 21 avgusta bo služba božja ob 6. in 10., popoldne pa govor in slovesne litanije. Dne 28. avgusta je dekanijski shod za žene, 4. septembra pa bo cerkveni koncert, pri katerem sodeluje 9 pevskih zborov, zaključna slovesnost pa bo na Mali Šmaren s škofovo mašo, popoldne pa bo lurška procesija. Pohitite te dni v Velesovo, da čim dostojneje proslavimo 700 letnico tukajšnje božje poti. Zgradarina Prve dni tekočega meseca je kranjska davčna uprava razpošiljala obvestila in plačilne naloge hišnim posestnikom za zgradarino. Ob času, ko čita naš bralec te vrstice, ima gotovo že v rokah, če je hišni posestnik, tudi davčni predpis zgradarine. Prav stori, če posveti nekaj misli temu davku, ki je za kranjskega meščana in hišnega posestnika brezdvomno v zadnjih letih postal glavni davek Ker služi zgradarina tudi za podlago avtonomnih doklad, je važen za občinsko gospodarstvo, v enaki meri kakor pri-dobnina in za kranjskega meščana pri današnji davčni razdelitvi še veliko bolj. Ko so bili pred tedni javno razpoloženi davčni predlogi za pridobnino, smo opozarjali, na/ si jih davčni obvezanci ogledajo. Od tedaj so davčni odbori svoje delo končali in četudi rezultati še niso podrobno znani v javnosti, vendar nas uči praksa, da so končni predpisi navadno le nekoliko nižji, kakor predlogi. Za občinsko gospodarstvo pa je važno dejstvo, da plačuje industrija nad 80% vse pridobnine, in le ostanek odpade na vse ostalo prebivalstvo. Drugačno je razmerje glede zgradarine, katere industrija skoraj nič ne plača, ker so vsi tovarniški objekti in tudi delavske hiše zgradarine proste. Ker imajo tudi vse nove hiše 10 ali 20 letne davčne olajšave, po katerih plačujejo sicer znižano zgradarino, ne plačujejo pa nobenih avtonomnih doklad, odpade glavni delež zgradarine v Kranju le na stare hišne posestnike. Zgradarina pa se odmerja v zgradbah, ki so oddane v najem, po najemnini, pri stanovanjih, v katerih stanuje hišni lastnik sam, g primerjavo z drugimi stanovanji, ki so dani v najem, ali pa jih odmerja davčni odbor. Ker ima finančn« oblast strogo kontrolo glede resnične najemnine, ker imamo v Kranju poleg tega precej razvito davčno denunciantstvo, kije obenem tudi dobtčkanosen posel, je napoved zgradarine skoraj vedno popolnoma resnična. Kakor pri pridobnini, tako tudi glede zgradarine določa davčni zakon, naj se ta zelo občuten davek predpiše tudi ob popolni kontroli javnosti. Zato mora davčna oblast, čim je zgradarino predpisala, javnosti predložiti celoten predpis na vpogled, da vsak lahko primerja svoj predpis s sosedovim i. t. d. Ker je davčna uprava v Kranju plačilne naloge že odposlala strankam, moremo vsak čas pričakovati, da bo zgradarino stavila javnosti na vpogled. Zato opozarjamo že dane; naše čitatelje, pa tudi one demagoge, ki tako radi govore o plačevanju davkov drugih, da si tudi te davčne predpise podrobno oglodajo, čim bo tudi zgradarina javno razpoložena in bomo imeli o njej take podatke, kakor smo jih dobili glede pridobnine, potem bomo o teh dveh davkih spregovorili končno besedo. Kmečki praznik škofjeloškega okraja Pozivu svoje stanovske organizacije Kmečke zveze je sledil tudi škofjeloški okraj, ki priredi na jutrišnji dan t. j. 21. avgusta svoje zborovanje v Škofji Loki. Drugi stanovi so že večkrat javno nastopili in zakaj naj bi bilo zborovanje in prva večja organizirana manifestacija kmečke zavednosti v okraju, kjer je kmečko ljudstvo skoraj v pretežni večini, odveč' Četudi je ta zemlja, na kateri prebiva, zelo trda in ne dobiva iz nje toliko kolikor ob mnogo manjšem trudu dobivajo drugod, pogosto niti za vsakdanje potrebe ne, vendar naš kmet čuti potrebo po višjem kulturnem življenju, po nedeljskem branju, po prosvetni in politični izobrazbi, po izboljšanju v živinoreji in po izboljšanju v poljedelstvu, zlasti pa po strokovni izobrazbi. Vse to izboljšanje na njegovi trdi zemlji pa mu je onemogočeno, ker sredstev zato sam nima, samo z dobro voljo in z besedo pa ne more ustvariti napredka na njegovem posestvu. Zato pa hoče tudi naš kmet nastopati sam, toda združen po močni organizaciji in govoriti sam, ter kot enakopraven stopiti k drugim stanovom, katerim prav tako priznava njihove življenjske težnje. Organizirani kmetje hočejo, da bi vsi kmečki ljudje, tudi oni, ki mislijo, da otrokom za kmetovanje ni treba večje izobrazbe kakor jo imajo očetje in so jo imeH dedje in pradedje, in tudi vsi oni kmetje, ki mislijo, da kmetu ni treba posebne organizacije, sprevideli, da le kmečko zavedno ljudstvo, ki 1» dovolj poučeno, lahko pribori stanu enakih pravic kot jih imajo drugi stanovi. Naši kmetje pa se v mnogih krajih v marsičem držijo starih navad in se za kmečko organizacijo ne zmenijo dosti,, kakor tudi ne za nove pridobitve v vseh panogah kmetijstva in živinoreje. Ta posebna konservativnost, ki ima svoje vzroke v zgodovini škofjeloškega okraja, v naseljevanju tujih kmetov, narekuje stanovsko organizacijo med kmečkim ljudstvom. Kljub temu je uspelo zavednim kmečkim ljudem organizirati tabor v večjem obsega z željo, 21. avgusta 1938 v Kranju Začetek ob 3. uri popoldne. MLADINSKI NASTOP NA ..PLANINI" Bogal srečolov! Nastopa mednarodna vrsta na orodju. Bog živi! »GORENJEC« da jame pokažejo potrebo take organizacije, da budijo Ser nadalje kmečko zavednost in da tudi javno iznesejo potreb«? naše kmečke organizacije in škofjeloškega okraja. Nastop krfžke mladine V nedeljo 14. t. m. smo doživeli v Krizah pri Tržiču prisrčno in lepo popoldne. Fantovski odsek in Dekliški krožek sta priredila svoj prvi letni nastop. Ugodno vreme je privabilo v ta lepi gorenjski kraj mnogo prijateljev križke mladine ne samo iz domače občine, temveč tudi iz Tržiča, Kranja in celo iz Radovljice so prihiteli. Križka mladina je priredita svojim gostom zelo lep sprejem. Pri dohodu opoldanskega vlaka so goste sprejeli prav svečano. Tr-žiška cerkvena godba je marljivo igrala koračnice, križka dekleta so pripenjala gostom pristne gorenjske šopke in slavnostne značke. Živahnega pozdravljanja ni bilo ne konca ne kraja. Formiral seje sprevod, kateremu na čelu so bili križki konjeniki v narodnih nošah in z državno zastavo. Za njimi se je zgrnila vsa mladina, mladenke z zastavicami, mladci, narodne noše. članice D. K. v krojih, tržiška godba, 5 društvenih zastav, in močna četa članov F. O. Za njima pa več stoglava množica. Ves sprevod je bil nad pol km dolg, saj je bila od postaje do farne cerkve v Krizah občinska cesta polna udeležencev sprevoda. Ves sprevod je korakal mimo novega prosvetnega doma, s katerega okna je gledal sprevod domači gospod župnik Hartman, ki je bil deležen prisrčnih ovacij. Ravno g. župnik Hartman ima največ zaslug, da imajo Križani tako lep nov prosvetni dom. Ves sprevod je korakal po vasi in se nato vrnil v župno cerkev, kjer so se vršile slovesne litanije, ki jih je opravil domači g. župnik. Vsem gostom je zelo ugajalo lepo petje, ki so ga ob tej priliki slišali. Po litanijah se je vršil na lepem telovadnem prostoru za novim prosvetnim domom nastop križke mladine. Ob tej priliki je nagovoril vse zbrane, ki jih je bilo vsega skupaj okoli dva tisoč, najprej čg. župnik Hartman. Pozdravil je vse goste, posebej pa križko mladino in se zahvalil vsem onim požrtovalnim križkim sodelavcem, ki so pripomogli do glavne dovršitve doma. Ko je gospod župnik povdarjal, kakega velikega pomena so za naš narod prosvetni domovi in pri tej priliki omenil velike zasluge našega narodnega voditelja dr. Korošca, ki jih ima za naš narod in državo, je vsa množica pričela burno vzklikati kralju Petru II., knezu namestniku Pavlu in svojemu narodnemu voditelju dr. Korošcu. Nato je tržiška godba zaigrala državno himno. Sledil je lep in jedrnat narodno obrambni govor g. dr. Albina Šmajda iz Radovljice, kuteremu so zborovalci živahno vzklikali, saj so izklesane besede govornika navdušile vse zborovalce. Pričel se je telovadni nastop križkega FO in DK. Obširni prostor ni mogel zajeti vse udeležence ;n so gledalci oblegli vse vzvišene prostore okoli telovadišča, tako tudi sosedno obzidje. Mlajši so kar zavzeli vrhove dreves, ki tako lepo zaokrožajo telovadni prosior. Vsi so bili navdušeni nad uspelim nastopom križke mladine, ki je s tem nastopom pokazala, da sc pravilno vzgaja. Ne samo proste vaje, tudi o-rodna telovadba je bila lepo podana, pri kateri so nastopili tudi člani FO iz Sent Vida pri Ljubljani in ponos kranjskega FO Kermavner Franc. Komaj 12 letnega križkega mladca, ki je nastopil na drogu in dokaj dobro izvršil svojo vajo je množica posebno nagradila z- živahnim aplavzom. Po dovršenem nastopu se je razvila .prav prijetna in dostojna zabava pri pogrnjenih mizah, kjer je tržiška godba prav marljivo igrala in pripomogla, da se je vsa prireditev tako lepo vršila. Križka mladina pa se naj z vso ljubeznijo in z vsem veseljem oklene novega prosvetnega doma, katerega so zidali njih duhovni voditelj in starši v trudu in znoju za blagor naše do movine in države. G. Brodar Janez Častni brezjanski občan Dne 31. julija se je vršila na Brezjah v občinskih prostorih seja celokupnega odbora občine Brezje. Na tej seji je občinski odbornik g. Langus Jakob predlagal, da se načelnika Kmečke zveze in bivšega narodnega poslanca g. Brodarja Janeza izvoli za častnega občana občine Brezje. Svoj predlog je podprl z dokazi resnega in premišljenega dela za kmečki stan, ki ga opravlja g. Brodar kot javni kmečki delavec. G. Brodar je s svojim delom priboril že veliko koristi kmečkemu stanu, zato je tudi pruv, da ga občina Brezje, ki je izrazito krneč, ku, imenuje za svojega častnega občuna, kar bo v prvi vrsti tudi v njen ponos. Vsi odborniki so z navdušenjem sprejeli predlog g. Langusa, g. Brodarja pa so o izvolitvi obvestili ob priliki tabora Kmečke zveze na Brezjah. Tedaj so ga po končanih slovesnostih obiskali v samostanski dvorani brezjanski župan g. Marčun z odbornikom Langusom in Globočnikom ter mu izročili krasno izdelano diplomo, delo slikarja Pengova. G. Brodar je bil neizrečno vesel in obenem počaščen s to izvolitvijo ter se je vidno vzhičen vsem od srca zahvalil. Z bojevniki na Brezje! Morda niso imele vse letošnje prireditve na Brezjah pri Kraljici Slovencev takega značaja, kot ga bo imela letošnja bojevniška prireditev. Ravno v sedanjih časih, ko je po vsem svetu ozračje, iz katerega se prav lahko porodi novo svetovno klanje, je potrebno, da se spomnimo vseh grozot zadnje vojne, da oživimo spomin na tisti» nesrečne dni. Kdo pa je najbolj upravičen, da zbudi pred nami spomin na grozote vojne, ki je spremenila obraz cele Evrope? Nihče drug ni toliko poklican za to. kot rovno oni, ki so vse grozote sami doživljali. Vprav bojevniki so oni, ki imajo največjo pravico pokazati vsemu svetu na nevarno pot, po kateri hodi. Ko se bo letos blagoslavljal preurejeni prostor pred cerkvijo Marije Pomagaj na Brezjah, nam bodo vsem stopile pred oči žalostne slike naše zgodovine, ko so slovenski možje in fantje krvaveli po bojnih poljanah. Saj bo ta prostor posvečen njihovem spominu, posvečen spominu onih, ki so največ žrtvovali za našo narodno državo. Zato je prav, da se v soboto in v nedeljo 27. in 28. avgusta zberejo na Brezjah prav vsi možje in fantje, posebno pa še oni, ki so sami bili tolikokrat v vojni zapisani že smrti, pa jih je največja Priprošnjica varovala, da so se srečno vrnili med svoje drage. Prvo bojevniško romanje k Materi božji na Brezje je bilo ravno v zahvalo za srečno vrnitev iz vojne, pa naj bo to tudi letos, toda še z večjim povdarkom in geslom: za mir, svobodo in pravičnost! Kot uvod v celo prireditev bodo v soboto zvečer uprizorili člani trboveljske skupine na prostem igro iz življenja v svetovni vojni ..Njega ni..." V nedeljo dopoldne pa bo blagoslovitev sedaj že preurejenega prostora, na katerem bo spomenik v svetovni vojni padlim Slovencem, in sv. maša. Po sv. maši bo bojevniški tal)or in pa odkritje spominske plošče. Upamo, da se bodo tega dne zbrali na Brezjah zopet vsi stari vojni tovariši, da vsi skupno manifestirajo za medsebojno tovarištvo in svetovni mir. Tedenske novice OPOZARJAMO na cerkveni pevski koncert, ki se vrši dne 4. septembra 1938 ob 15. nri v božjepotni cerkvi v Velesovem. Pri koncertu nastopijo okoliški cerkveni pevski zbori, sam koncert pa se bo vršil v okvirju proslave 700 letnice velesovske božje poti. Pesem „Bog živi", ki jo obiavljamo danes, je spesnila mlada pesnica Marija Brenčič, doma iz Podlipe pri Vrhniki; nalašč za mladinski nastop v Kranju. Hotela se je osebno udeležiti nastopa, kjer bi prodajala svojo zbirko pesmi, ki jo je pred kratkim izdala. Ker pa ji je sedaj nemogoče priti v Kranj, prosi, da si prijatelji mladine naročijo njeno zbirko po pošti na naslov: Marija Brenčič, Podlipu, p. Vrhnika. Cena knjižici je 4.50 din. Zbirko mladega kmečkega dekleta prav toplo priporočamo. Kakor je že znano je kr. ba ska uprava kupila v Čirčičah pri Kranju okrog _l''O00 m2 sva, ta za zgradbo moderne mlekarne, ki naj bi služile skoraj vsej Gorenjski. Zvedeli smo, da je sedaj potrebni svet že plačan ter se bo v kratkem začelo z izvedbo nove mlekarne. Na kupljenem svetu se bodo postavile potrebne stavbe za obratovanje Gorenjskih mlekarskih zadrug, kakor se bo imenovala nova zadruga, ki bo poslovala za ves kranjski in škofjeloški okraj ter dele radovljiškega, kamniškega, ljubljanskega in logaškega okraja. Kot člani te nove zadruge bodo mogle nastopiti samo zadruge — mlekarske — ter je za ponedeljek 22. t. m. sklican že informativni sestanek vseh zadrug z omenjenega ozemlja. Tednik „Sobota" ustavljen. Ministrstvo notranjih poslov je pod št. 28816 z dne 10. avgusta prepovedalo na osnovi čl. 14. zakona o tisku nadaljnje izhajanje lista „Sobota". „Njega ni..." Tako je naslov igri, ki jo bodo vprizorili v soboto 27. t. m. ob pol 9. uri zvečer na prostem pred Marijinim svetiščem na Brezjah. Iz Kranja bo odpeljal k predstavi poseben avtobus, če se prijavi dovolj udeležencev. Odhod bo okrog pol 8. ure povraiek pa okrog polnoči. Cena vožnji tja in nazaj 12.— din. Prijave sprejema naše uredništvo. Himen. Na Veliki Šmaren se je poročil ugledni kranjski advokat g. dr. Megušar Anton z gdč. Majdo Muri z Jezerskega. Uglednemu paru želimo obilo sreče in mnogo božjega blagoslova! Tekstilni delavci. Zveza združenih delavcev v Kranju ima na razpolago nekaj služb za iz-vežbane tekstilne delavce. Člani, ki na to re-flektirajo, naj se oglasijo v njeni pisarni v „ljudskem domu" v Kranju. Tujsko-prometno društvo priredi v nedeljo, dne 21. avgusta t. 1. ob 10. uri v parku pred Narodni«' domom promenadni koncert. Igra godba Kranjskega glasbenega društva. Dirigent g. Ivo Gruden. Po kratki bolezni je umrl v sredo 17. avgusta na Golniku 23 letni prometni pripravnik g. Egon Koreti. Pokojnika so pozncli Kranjčani kot postrežljivega in prijaznega uradnika pri železniški blagajni v Kranju, zato je njegova prezgodnja smrt vzbudila mnogo pomilovanja Truplo pokojnika so po odrebi njegovih staršev prepeljali v Kranj, kjer je bil v četrtek popoldne pokopan na farnem pokopališču. Pri tatvini so ga zmotili. V sredo 17. t. m. okrog 1. ure popoldne je vlomil 30 letni brezposelni ključavničarski pomočnik Albin B. doma iz Stare Loke, v trgovski lokal g. Drag. Schillinga. Ko je imel vlomilec že precej materiala pripravljenega, med drugim tudi hranilno knjižico z večjo gotovino denarja, je nenadoma vstopil v lokal elektrotehnik g. Vovk Aleš, uslužben pri g. Schillingu. Takoj ko so se vrata odprla je skušal tat zbežati pri zadnjih vratih na prosto, pa ga je g. Vovk trdno prijel Novi zvočni kino „Kino Šmartinski dom" v Šmartnem pri Kranju Poročnik injuste brigade V GLAVNI VLOGI : Erol Flinn in Olivia de Havilland. PREDSTAVE s V petek, dne 19. uvgu3ta ob 9. uri zveč. V soboto, dne 20. avgusta ob 9. uri zveč. V nedeljo, dne 21. avgusta ob 3. in 6. uri popoldne ter ob pol 9. uri zvečer. Mimica Zagorska: Pod Triglavom (»Zgodovinska povest iz 1. 1415. v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem.) (Dalje) ,.Ne. Hočete, da vam kaj preberem?" Viljem je razgrnil pergamente, vzel enega v roke in začel brati. „Anno domini 1348. V čudni dolri živimo. Nikoli nisem mislil, da bom dočakal kaj tukegu. Potres je podrl del mojih gradov, le dva sta ostala nepoškodovana, ker nista stala na skalah. Radovljica jo še zdaj kup ruševin, le polagoma mesto vstaja nazaj, ker delo vedno znova rušijo potresni sunki. Le cerkveni stolp se ni podrl, to je pravo čudo. Potres mi je pobil pol služinčadi, mene je udaril padajoči strešni tram in se še zdaj nisem pozdruvil. V novem letu obetajo samo zlo. Videli bomo, kaj nam prinese." Na drugem pergamentu je bilo zapisano: „Anno domini 1349. — Kuga — črna smrt! Strah in trepet po vsej deželi. Oh, žalosti na moje srce. Sam sem ostal, samo sin, ki se mudi v daljnih nemških deželah, mi je po selu sporočil, da je živ, da se ga je okrutna morilka izognila. Hvala Bogu tudi za to grenko tolažbo. Preden se je dvakrat luna pomladila, so zakrinkani možje šiloma odnesli črna, gnojna in smrdeča trupla treh sinov, ženino in edine hčere. Vasi so izumrle, le redkokje sameva preplašen tlačan. V gradu sem sam, samo enega starega služabnika imam in še ta je sam sebi nadležen. Z bolnim srcem zrem v leto 1350 in se z grozo vprašujem, kaj mi prinese." „Anno domini 1373. Grof Gotfried Ortenburški darujem Bogu na čast in v zveličanje svoje duše radovljiški župniji svobodnjaški dom Srnjak na Lancovem, ki je ostal brez potomcev. Gotfried grof Ortenlmržan." .To stoji pisano na teh pergamentih, na drugih treh je zgodba mladega valpta, ki sem vam jo že povedal." Friderik je vstal od mize. „ Vil jem, povelje imam zate!" .Jasni grof, kar želite, se bo nemudomu zgodilo. Beseda mi je očistilo glavo vinskega duha." .Napiši povabila za vso gospodo v soseski, naj se čez tri dni zjutraj zaruna zbere na mojem gradu. Prirediti jim hočem velik lov in slavnostno pojedino, preden grem nazaj domov." .In preden jaz odpotujem nazaj v Tevtoburški les" je pridejul Arnulf in tudi vstal od mize. „Torej nikakor 'nočeš izpremeniti svojega naklepa?" ..Ne. Arnulf Nemški ni še nikoli preklical svoje besede, čeprav je bilo treba zato potegniti meč." Pisar je uprl roki ob boke in se klanjal. „Nupišeto pisma, ki bodo razveselila srca vsej plemeniti gospodi in se vašemu vabilu gotovo odzove." ..Dobro je. Žiga naj ponese listu Gašperju Landbergarju na Kamen in drugi gospodi naj on sam določi poslance." ..Vse se bo zgodilo po vašem naročilu," je rekel pisar in se spet globoko priklonil. ..Pojdiva!" je velel Friderik Arnulfu. Grofn sta izginila skozi vrata, pisar se je zasmejal za uhqmcir bolečini drugili, sama odhajajočih vitezov in njima. ..Norca! Poslušala bi zgodbe o se pa ne znata nositi." Po hodniku so odmevali koruki pisar je spet s posmehom rekel: Norca!" Potem pa je segel s suho, prosojno roko po vrču. nalil si vina v mujolko, vzdignil in zapel: „Kaj bil bi pač ta revni svet brej žlahtne vinske trte! Le tebe ljubim, trte cvet, ki misli oživiš potrte." Friderik in Arnulf pa sta šla na dvorišče. Hotela sta videti, če je valpei dobro izvežbal nove lovske pse. Čez dvorišče jima je prišla nasproti Jelena. Že oddaleč se jima je ljubeznivo smehljala in ju pozdravila: ..Iščem vnju, pa sem vaju le našla. Kje sta se mudila ob tem lepem jutru?" ..Bi I u sva pri pisarju Viljemu," je rekel mož. ..O, tam?" se je čudila. ..Vama se zdi vredno poslušati čvekanje vedno pijanega čudaka?" Arnulf se je nasmehnil in je bistro pogledal grajsko gospo. ..Čudak je samo za onega, kdor ga ne razume On ima v sebi več življenjske modrosti, kakor vsi plemiški dvori." „Morulu sva mu naročiti, naj napiše vabila za sosednje plemiče. Čez tri dni bo veliki lov, ker pojdeva potem midva odtod in tudi Arnulf odpotuje." jelena je srepo pogledala moža in nato obrnila oči v Arnulfu. „Vi tega ne mislite zares." ..Čisto resen sklep imam, gospa," je pritrdil. ..Kaj smo vam storili napak? Ali vas je kdo žalil? Morda se dolgočasite?" ..Ne, gospa. Prav prijetno življenje je tu pri vas." ..Zato ne smete odtod!" ..Moram." ..In kaj vas sili?" ..Hrepenenje." Jelenu ga je gledala z velikimi, ognjevitimi očmi. ../. numu pojdete, z numa. Domov ne smete!" ..In ostuti ne morem več," se je otresal Arnulf. »Morate!" je trdo povdarila Jelena in šla hitro Čez dvorišče v grud. Valpet Žiga kliče hlapce, jim ukazuje, naj sedlajo konje in se oblečejo v pražnja oblučilu. Ko so hlapci stali poleg osedlunih konjev, je dal vsakemu zvit per-g amen t in jim naroČil nuj se spodobno Obnašajo pred gospodo. Hlapci so se zavihteli na iskre konje in hiteli čez ravnu polja in gozdove s pismi pisarju Viljema, potom katerih vabi Friderik grof Ortenburžan vso jasno gospodo, vse čustite viteze na veliki lov in na slavnostno gostijo, s katero bodo proslavili odhod junaku vseh junakov, Arnulfa Nemškegu. Potem je pa Žiga tudi sam planil na konja belca in zdirjal čez Savo, skozi Radovljico in po beli cesti do gradu Kamna, ki mu leži pod nogami vsu pokrajina, od Triglavu do Košute in od zelene Be-gunjščice do škofjeloških hribov, od Podgore do Ljubljane. Drugo jutro so pa jezdili vitezi bro: oklepov in šlemov, v lahki lovski opravi, proti VVuldenburgu. ..Sprejmite goste, ki prihajajo v imenu božjem!" so klicali došleci stražarjem in zadrževali nemirne konje. ..Kdo ste m odkod?" so po šegi spraševali stražarji. ..Ponižni ljudje smo in zle misli ni v nas, le ustavili lo se radi pod streho vašega gospoda." >GORENJEC« in poklical še g. Skalar Mirkota, ki je bil v bližini, nakar sta ga oba odvedla na kranjsko policijo. Albin B. je pri zasliševanju povedal, da je bil že trikrat predkaznovan in da ni mislil več krasti, ker pa je bi! sedaj brezposeln in že dva dni ni ničesar zavžil, ga je lakota spet zapeljala na krivo pot. Vlomilca je policija oddala V zapore okrajnemu Sod^ču v Kranju. So lea krema in milo je najboljše priporočilo za Vaš obraz. Krajevna protituberkulozna liga v Kranju se najiskreneje zahvaljuje za požrtvovalno sodelovanje vsem, ki so na kakršenkoli način sodelovali in pripomogli k lepemu uspehu letošnjega protituberkuloznega tedna. Zahvaljujemo se zlasti g. sreskemu načelniku, prosvetnemu oddelku sreskega načelstva, vsem upraviteljem ljudskih šol, vsemu učiteljstvu, drž. gimnaziji, občinskim uradom, nuraščaju obrtne šole, cenjenim nabiralkam, delavstvu, trgovcem, meščanstvu, nameščencem okrožnega urada; go-stilničarski zadrugi in vsem ostalim posameznikom. V svrho pregleda prinašamo kratek izvleček obračuna in sicer: Dohodki: 1.) Nabiralni listki in cvetlični dan din 7.800___: 2.) Posebni listki za gostilniške račune din 250.— ; 3.) Preplačila nabiralnih listkov din 856.75; 4.) Tablice »Ne pljuvaj na tla" din 350.— ; 5.) dr. Neubauerjeve brošure T.B.C. din 500.— ; 5.) Koleki din —.—; 6.) Glasila —.—;8.) Kartoni din —.—;9.) Nabiralne pole pri meščanih din 2.760__, nabiralne pole pri tovarniških delavcih din 4.584.25, nabiralne pole pri tovarniških nameščencih din 2.046.—; 10.) Razni dohodki din 516.—, skupaj dohodkov din 19.663.- Od skupnega zneska dohodkov so znašali stroški din 783.25; Zveza v Ljubljani je prejela din 5.078.50: krajevni ligi v Kranju pa je ostalo din 13.801.25. Solea krema 5.-, 5.-, 10.-, milo 750. Za trgovce po orig. tovarniških cenah. Glavno zastopstvo za Gorenjsko: HINKO PODJAVORŠEK - KRANJ. Zahvnla. Odbor strelske družine v Kranju se najiskreneje zahvaljuje vsem dobrotnikom, ki so ob priliki zadnje strelske tekme darovali bodisi v denarju ali darilih in to v taki meri, da so bili skoro vsi tekmovalci bogato obdarovani. Naša zahvala velja predvsem g. tovarnarju Horaku, ki je tekmovalcem poklonil skoro polovico daril, dalje tovarni Jugočeška za znesek din 200.—, g. Mohorju in g. Prahu za zneske po din 50.—, g. Sircu za din 50.— in lep dobitek, gg. Hoffmann, Klasiku, Bohu, dr. Fajdigi, Gregoriču, Hani Sajovčevi, Rantu, Pollaku, ki so darovul po din 20.—, g. Marušiču za din 30.— in vsem ostalim darovalcem, posebno g. Hlebšu za lep servis, g. Halki Ker-novi in vsem, ki so dali lepe dobitke. Prosimo jih, da nam s svojo naklonjenostjo ostanejo zvesti tudi v bodoče. Strelci kranjske družine pu zagotavljajo, da se bodo na vseh strelskih popriščih izkazali, kakor se pač spodobi „bo-jevitim Gorenjcem". Mladinski list ..Vrtec". Mladinski list „Vrtec" je znan že mnogim rodovom Slovencev, saj izhaja že 69. leto in je zato najstarejši slovenski mladinski list. Z letošnjim letom je prešel v druge roke, vendar bo ostal zvest svojemu dosedanjemu programu, da bo vzgajal dobre Slovence, zveste državljane in verne božje otroke. Po njem bodo, kakor do sedaj naši otroci spoznavali lepoto slovenske zemlje, materinega jezika, narodnih običajev, velike može in žene v domačiji in domovini, katere lepoto jim bo prav tako kazal v besedi in sliki. Najodličnejši sotrudniki so že obljubili svoje prispevke; v besedi in pesmi, skici in sliki bo seznanjal mladino z domačimi kraji in jo vodil po prelepi domovini Jugoslaviji, da jo še bolje spoznajo in ljubijo. Vanj pa bodo dopisovali tudi otroci sami, da jim bo ..Vrtec" nekaka vez, četudi jih, slovenske otroke, ločijo hribi in doline in celo široko morje. Opozarjamo na ta naš edinstveni mladinski list in ga toplo priporočamo staršem in mladini, da ga naroče, ker prva številka izide že 1. septembra. Naroča se >po dopisnici: Uprava Vrtca, Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna, ali pa pri g. učitelju(ici) — poverjeniku(ici) na vsaki šoli. — Naša mladina bo v nedeljo prvič v letošnjem letu javno nastopila na ..Planini" ter nam do-kuzala, kako upravičeni smo v nadah, ki jih gojimo do nje. Člani našega Fantovskega odseka ter članice Dekliškega krožka bodo javno polagali račun svojega dela. Upamo, da bodo luhko s ponosom gledali na svoje uspehe ter tuko dokazali, da so vredni zaupanja in ljubezni, s katero jih spremlja naša javnost pri njihovem nesebičnem ter požrtvovalnem delu. Nastop mednarodne telovadne vrste na orodju kakor toto je naše mesto doseglo zopet novo stopnjo v svojem razvoju. Zvečer so namreč prvič zagorele nove obločnice po Spodnjem in Mestnem trgu. S tem je naše mesto storilo velik korak naprej. Želeti bi bilo še, da bi čimprej dobila enake luči tudi kolodvorska cesta. NAKLO Naša skupina bojevnikov se pridno pripravlja za bojevniški tabor, ki bo 27. in 28. t. m. na Brezjah. Nekaj jih je. ki hočejo na vsak način gledati igro iz življenja svetovne vojne, ki jo bodo izvajali tovariši bojevniki iz Trbovelj, v soboto 27. t. m. na Bre/jali. Pojdimo vsi možje in fantje ta dan na Brezje, da tako počastimo spomin vseh v vojni padlih tovarišev. Na svidenje pri Mariji Pomagaj na Brezjah! Mesto žganja pomotoma spil pol kozarca raz-stopine amonijnka. V sredo zvečer je pil v neki hiši v btrahinju žganje okrog "5 letni brezposelni krojač Jožef Sušnik. Ko se je vrnil domov se mu je še zljubilo žganja, pomotoma pa je vzel mesto steklenice z žganjem steklenico sal- mijaka in si ga natočil pol kozarca. Ko je spil to količino je seveda začutil v grlu in želodcu silne bolečine, zato so ga takoj nrepeljali k zdravniku v Kranj'. Zdravniku, ki mu je nudil prvo pomoč je povedal, usodno pomoto, nakar so nesrečneža takoj prepeljali z rešilnim avtomobilom v ljubljansko bolnišnico. Ko so nesrečneža pripeljali v bližino Ljubljane so se šele bolečine pojavile v polni meri. Usta ima vsa opečen in iz želodca krvavi, tako da je njegovo stunje skoro brezupno. TRŽIČ Za letošnjo bojevniško prireditev dne 27. in 28. avgusta na Brezjah je pri nas veliko zanimanje. Zopet se bodo našli skupaj stari bojevniki ter obujali spomine na čase grozot svetovne vojne, obenem pa se spominjali svojih padlih tovarišev. Upamo, da bo naše mesto na tej mogočni manifestaciji tovarištva častno zastopano. Dne 1. 'avgusta t. 1. se je vršila seja občinskega odbora. Kot prva točka dnevnega redu je bilo imenovanje častnim članom občine notr. min. dr. Antona Korošca in bana dr. Marka Natlačena. Zupan je v govoru povdarjnl zasluge, katere imata ta dva moža za ves slovenski narod vsled česar je naša dolžnost, da se vsuj na ta način oddolžimo tudi v Tržiču. V znak hvaležnosti in spoštovanja je občinski odbor stoje glasoval za predlog, za kar se je župan odlioru zahvalil. Kot druga točka dnevnega reda je bilo poročilo župana, iz katerega posnemamo to-le. Oddala so se še razna dela za adaptacijo obč. doma. V kolikor je bilo mogoče, so se dela oddala domačinom, t. j. tržiškim obrtnikom, kateri so dobili vseh del za vsoto 6O0.OO0._ din. Gotovino odobrenega zadnjega posojila je SUZOR nakazal začetkom julija. - Les iz občinskega gozda cca 750 ma se je prodalo baronu dr. Bornti. — Uprava je imela od zadnje seje obč. odbora štiri seje. —' V občinskih gozdovih so nekateri preveč samovoljno delali škodo Za. to se je pričelo odslej strožje postopati proii škodljivcem. S sekiro hoditi v gozd je prepovedano vsakemu, če ni navzoč gozdni čuvaj. -Prebivalstvu se znova priporoča, naj kupuje na občini listke za reveže, ker se je to izkazalo do sedaj kot najboljše sredstvo za omejitev neupravičenega beračenja. Vsak pošten revež dobi na občini sigurno denar. Razumljivo pa je, da se občine izogiba, kdor nima čiste vesti. _ Na ferijalni koloniji na Rakitni je imela podružnica Rdečega križa 22 otrok. Za to kolonijo občina prispeva 4000.— din letno. Zupan si je kolonijo ogledal in se zelo pohvalno izrazil o oskrbi otrok. — V meščanski šoli se vršijo večja popravila. Strop v drugem nadstropju je v enem razredu popolnoma odpovedal. Bila je že nevarnost, da se udere. Tekom par let bo treba izmenjati vse strope drugega nadstropja. To dokazuje, da je bilo premalo nadzorstva pri nadzidavi mešč. šole. Ta nadzidek se je vršil pred 14 leti. Prepleskalo se je vsa zunanja okna in preslikalo več učnih sob. zbornica in ravnateljeva pisarna. — Z iz-dražitelji Setinčevih parcel so se napravile kupne pogodbe. — Stavbno posojilo 300.000.—-din je bilo 1. julija v celoti vrnjeno Mestni hranilnici v Kranju. — Sestre Mally so prejele končno vsoto od občine kot odkupnino za razširitev Blejske ceste. Odbor je ukrepe župana in občinske uprave soglasno odobril. Ostale točke dnevnega reda so bile formalnega značaja. Perilo je dražje kot milo Ne varčujte pri milu - v Ikodc perila! Vzemite Scriichtovo terpenfinovo mito, Id pere zares temeljito in varuje tkani« no. Zasluga Schichtovega terpentinovega mila bo, če bo perilo bolj trpežno iti vedno bleščeče belo. SCHICHT pere bleščeče belo uspeh in bo mogoče kriti večji del stroškov za predstavo, kar je povzročalo največje skrbi. Na splošno željo se bo predstava ponovila v nedeljo, dne 21. avgusta ob pol osmih zvečer. Dobro ohranjena bakrena kopalna banja se ugodno proda. Poizve se Kranj. Tavčarjeva 14. Prodam vitel — gepel — na konjski pogon, obrat 45. Mali Janez, Letence 3. KULTURA Služkinjo za vsa hišna dela za gostilno v Kranju iščem za takoj. Prednost imajo one, ki so že služile. Naslov v upravi. Velesovo — zgodovinski in cerkveni opis. Pod tem naslovom je izšla knjižica v obsegu 65 strani v založbi župne cerkve v Velesovitn, ki popisuje ustanovitev — gospodarsko stanje in zgodovino velesovskega samostanu in Marijine božje poti. Članke za to knjižnico so spisali univ. profesor dr. Milko Kos. dipl. phil. Marija Verbič in /upnik Jožef Lavtižar. Knjijro krasi 12 slik, med temi so fotografije vseh oltarnih podob, katere slove kot znamenita dela slikarju Kreniser-Schmidta. Nakup te knjižice priporočamo. Knjige, mape, bloke, albume, odjema In e knjižice, kaširanje slik in zemljevidov, itd. izvršuje po izredno ugodnih cenah n Knjigoveznica TISKOVNEGA DRUŠTVA V KRANJU (za farno cerkvijo) Prodam dinamo za polnjenje avtomobilskih akumulatorjev. Naslov v upravi. 2 dijaka sprejmem na stanovanje in hrano po zmerni ceni. Kranj, Klane 68. Javna zahvala. Podpisani se zahvaljujem Vzajemni zavarovalnici, oddelek Karitas, ki mi je ob nesrečni smrti mojega sina izplačala podporo, čeprav še nisem bil z ženo končno-veljavno zavarovan ter je vsakomur priporočam. Franc Stefe, Orehovlje 6. p. Kranj. VINO Vsa dela se izdelujejo elegantno, trpežno in ceneno. Javne knjižnice imajo popust! „V času obiskanja" na Brezjah Gregorinova pasijonska drama ,.V času obi-skanju". ki jo je dne 13. in 14. avgusta t. 1. uprizorilo Prosvetno društvo Kropa, pred cerkvijo na Brezjah, je nadvse veličastno uspela. Trud in delo, ki ga je v pripravo in študij drame položil režiser g. Gregorin in tudi igralci, ni bil brezploden in je pokazal uspeh, ki je zadivil vse občinstvo, ki ni moglo verjeti, da v drami nastopajo igralci diletantje. Kdor je občudoval sijaj in gladki potek predstave, si pač ni mogel misliti koliko truda, požrtvovalnosti in skrbi je bilo treba za tak nastop, ki zado-bi svoj pomen in vrednost zlasti še ako predo-čimo naše krajevne razmere. Kropa ima ca 600 prebivalcev. Od teh jih je v drami nastopilo čez 130, pri vodstvenih delih, režiji in med reditelji pa tudi ca. 40 oseb, tako da je bilo v celem zaposlenih s predstavo ca 170 ljudi. Poleg teh pa se je predstav udeležilo še kakih 80 oseb iz Krope. Vse te pa je l>il° treba oba dneva prepeljati v 16 km oddaljene Brezje in po predstavi nazaj v Kropo. Vse delo je le lep dokaz, kaj zmore kraj, kjer vlada razum in smisel za ljudsko izobrazbo. Obeh predstav se je udeležilo ca 20()() oseb. Reditelji so komaj vzdrževali red med občinstvom, med katerimi je bilo dosti zastonjkarjev ¡11 pobalinov. ki so skušali predstavo motiti. Vsaj v glavnem pa je dosežen tudi primeren gmoten m u l i Za vsako besedo v malih oglasih se plača 0 50 D. Najmanjši znesek )e 6 Din Važno! Modroce, otomane, spalne divjine i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik Na skali 5 (v hiši g. Šipica). Pošteno dekle — predvsem kongreganistinjo — se sprejme v službo za hišna opravila, potrebno nekoliko znanja šivanja. Kje pove uprava. pristno, po konkurenčni ceni. dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani Fran-kopanska ul. 11. Vedno v zalogi žive ribe in raki. Hotel „Stara pošta", Kranj Toči se PILZENSKO PIVO. l/.delujem umetni kamen, kakor stopnice, spomenike, nagrobne ograje in okvirje, okvirje za vrata, bal ust rade, kun de bi lire, vodomete, terazzo tlak, stensko oblogo, vaze, krogle, vrtne ograje i. t. d. Imam na zalogi večjo množino vsakih cementnih cevi. Zahtevajte ponudbe! ANTON MOHORIČ cementni izdelki STARI DVOR 16 P. ŠKOFJA LOKA. Za ženine! Za neveste! Ure, zlatnina, ln druga darila pri Rangusuv Kranju se bodo dobila I B. RANGUS zlatar in sodni cenilec v Kranju T!«iA In srebro kupujem po najvišji dnevni ceni! Za urednika in izdajatelja odgovarja Vertovšek Milan v Kranju. Tiska tiskarna Tiskovnega društva v Kranju.