FRANCE PLANINA IMENA NASELIJ V LOŠKI OBČINI Vsakega pametnega človeka zanima ime njegovega rojstnega kraja ali kra ja, kjer živi •— odkod ime, kako je nastalo, kaj pomeni. Navadno si najde raz lago v kaki podobni besedi, največkrat mu do razlage pomaga domišljija, s či mer pa velikokrat ne zadene pravega. Znanstveno se z zgodovino besed, tudi krajevnih imen, ukvarja etimologija, ki ugotavlja njihov izvor in njihov pomen. Imena naselij marsikdaj razodevajo njihove značilnosti, na kakšnem kraju in v kakšnih okolnostih so nastala, kakšen je bil njihov pomen ob nastanku in podobno. Krajevna imena so pogosto že sama po sebi jasna ali se vsaj zdijo jasna. Imena drugih pa so zagonetna in jih morejo bolj ali manj zanesljivo razložiti le strokovnjaki. Zgodovinarji najdejo v starih listinah, posebno v urbarjih, prvotne oblike imen, kakor so jih pred mnogimi stoletji zapisali tuji pisarji, ki so jih slišali iz ust tedanjih domačinov. Jezikoslovci, ki poznajo zaklad starih besed in zakonitosti, po katerih se jezik razvija, proučujejo osnove imen in iščejo potrdila v podobnih imenih pri nas, pri drugih slovanskih in tujih narodih. Zemljepisci ugotavljajo skladnost imena z lastnostmi terena. Kolikšen študij in kolikšno znanje je potrebno za razložitev takih krajevnih imen, nam pokaže primer študije L. Sušnika »Šefert in Zminec« v 11. letniku Loških razgledov, str. 162—174. Med Slovenci je etimologija še zelo mlada in neznatna. Do zadnje svetovne vojne so le nekateri pisatelji tu in tam zapisali razlago posameznega krajev nega imena in še to le neznanstveno, večinoma po svojih domnevanjih in do mišljiji. Šele po zadnji vojni se je začelo sistematično znanstveno etimološko raziskovanje na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, oprto v glavnem na enega znanstvenika, prof. dr. Franceta Bezlaja, ki se je v svojem prouče vanju dotaknil tudi nekaterih krajevnih imen v naši občini. V temle članku skušam ugotoviti, za katera naša naselja sta že dognana izvor in pomen imena, katera imena so že etimološko ugotovljena in katera so še nejasna. Pri tem se skoraj ne morem izogniti — čeprav nepoklican — da za nekatera imena, ki zanje ni še znanstvene razlage, napišem svojo domnevo z zavestjo, da mogoče ni pravilna in jo bo strokovni študij prej ali slej popravil. Predvsem pa razvrščam imena, ki so kolikor toliko dognana, v skupine po vidikih, odkod izvirajo. Nekatera imena imajo kar splošni pomen naselja; mnogo je takih, da označujejo obliko površja ali okolje, v katerem je naselje nastalo; spet druga naselja so imenovana po rastlinstvu, ki je bilo za kraj zna čilno; nekatera so ime povzela po patronu cerkve; druga imena kažejo na gospodarsko dejavnost, nekatera na način, kako so doseljenci pripravili teren za obdelovanje in za naselje; nekaj imen izvira od nemških priseljencev; mnogo pa je takih, da se njihov izvor skriva v tej ali oni besedi ali pa je še nedognan.* * Do zdaj je veljalo pravilo, da pri sestavljenem krajevnem imenu pišemo do- ločilni pridevnik z veliko začetnico, občno ime pa z malo, npr. Stari dvor, Malenski 207 Imena z besedo, ki pomeni naselje Nekaterim krajem so dali kar najbolj splošno ime. ki že samo pomeni na selje. To so v naši občini: Selo (v žirovski kotlini), Selca. Staniše (v Poljanski dolini), kar pomeni isto kot naselje, Dolenja vas (v Selški dolini). Srednja vas in Gorenja vas (v Poljanski dolini) z ozirom na medsebojno lego, Stara in Nova vas v Zireh z ozirom na zapovrstnost nastanka, Stari Dvor, nekdanji loški dvorec, izpričan že 1. 1074. Imena po obliki površja in po okolju Cela vrsta naselij z imeni razodeva, na kakšnem kraju ali v kakšnem okolju so nastala. Beseda -loka« označuje nekoliko močvirnat travnik ob vodi.2 Ce je tak travnik deloma porasel z drevesi, ga imenujemo »log«3 Od takšnega sveta imajo imena Škof j a Loka, Stara Loka, Log in Na Logu v Poljanski dolini in Z a 1 i Log. Prva se je dolgo imenovala samo Loka, potem so jo začeli imenovati po škofih iz Freisinga, katerih gospostvu je pripadala 030 let, za razliko od prvotnega dela, ki je zato dobil pridevek stara. Naselji Log in Na Logu se takorekoč držita skupaj, vendar ju ljudje ločijo po župnijski pri padnosti, ker Log pripada loški, Na Logu pa poljanski župniji. Zali Log ni zal v pomenu čeden, ličen, temveč v slabem pomenu hud, zli. slab,4 ker stoji v tesnem gornjem delu doline, obdan s samimi bregovi in je malo obdelovalnega sveta. Istega pomena je tudi ime naselja Zala,5 ki šteje eno samo domačijo med vrhovoma Plestenjak (1259 m) in Kovkom (996 m) v hribovju severozahod no od Blegoša. Podobne logom so »dobrave«. To je valovit ravninski svet. deloma porasel z drevjem, verjetno je nekdaj prevladoval hrast, dob.6 Po Bezlaju je to gaj, listnat gozd.7 V Sloveniji je dvajset naselij z imenom Dobrava. Dobravica, Dobravlje in Dobravšce, istega izvora so tudi Dobrova, Dobrovo. Dobrovnik in Dobrunje. Na loškem ozemlju so Dolenja in Gorenja Dobrava in Dobravšce, vsa v dolnjem delu doline Brebovnice južno od Gorenje vasi. Svet je terasast. Cesta Gorenja vas—Lučne se iz močvirnatih Blat vzpenja čez nizko ježo na Dolenjo in nekoliko naprej na Gorenjo Dobravo, na zahodni strani pa so vrh višje ježe razprostrte Dobravšce. Jarčja Dolina in Javorjev Dol sta podolgovati globeli v hribov ju med gornjim tokom Poljanske Sore, Sovodnjice in Idrijce. Prva ima domačije razložene po bregovih potoka Jarešce v višini 480 do 680 m in ima pridevek v vrh. Čeprav je loka občno ime (označuje travnik ob vodi), smo vendar v sestavlje nem imenu Skofja Loka pisali to občno ime z veliko, ker je bilo prvotno ime samo Loka, Lonka, Lak in je bilo potemtakem lastno ime, ki pa so mu kmalu dodali določilni pridevnik »škofja« zaradi razlikovanja od Stare Loke. V listinah se prvič pojavi ime Skofja Loka 1. 1288,' i. s. v italijanskih, v urbarju pa šele 1. 1501. Leta 1972 so sodelavci Inštituta za slovenski jezik SAZU, Inštituta za geogra fijo SAZU in Geografskega društva Slovenije sklenili zaradi poenostavitve pisanja, naj se v sestavljenih krajevnih imenih obe besedi pišeta z veliko, z malo samo, če je samostalnik beseda: selo, vas, trg, mesto. Torej pišemo Stari Dvor, Malenski Vrh, a Gorenja vas. Čeprav ta sklep še ni bil uradno objavljen in v rabi splošno uveljav ljen, se ga Loški razgledi v glavnem držijo, prav tako se po njem ravna tudi Krajevni leksikon Slovenije, začenši s tretjo knjigo. Avtor naproša vse. ki poznajo kako novo ali drugačno razlago kakega nave denega imena ali drugačno rabo imen, da to sporoči njemu ali uredništvu LR. 208 Selca s Kuclja — Fot. P. Planina, 1972 imenu vzet iz ovčereje. Drugi ima domačije ob gornji Javoršci v višini 750 do 860 m, ime pa verjetno spominja na drevesno vrsto, ki je bila tod znatno raz širjena, ali na kakega naseljenca tega priimka. Lastna imena »ravan« in »ravne« označujejo manjše travnate ploskve v hribovju. Badjura pravi: Ravne so večinoma izrazite, nad dolinami v brežnato reber posajene police podolžnih oblik manjšega obsega, obdelan svet z njivami in bolj skromnim zaselkom ali vasico, tudi zgolj senožeti.8 Takšne so Ravne pod Gladkim vrhom v Ratitovcu v nadmorski višini okoli 1020 m. Površje je nagnjeno k Ravenski grapi, ki se malo nad Podroštom izliva v Dajnarsko grapo. Ravne pri Zireh zavzemajo nekaj nad 600 m visoki pomol med Sovro in vanjo z leve pritekajočo Žirovnico. Dolenja in Gorenja Ravan sta položeni v zahodni breg Malenskega vrha nad grapo Karlovšce nasproti vzhod nih bregov Blegoša. Domačini uporabljajo imeni v množinski obliki — Dolenje in Gorenje Ravni. Na poševni prisojni polici pod Starim vrhom leži ob poti iz Javor v Zapreval vas Četena Ravan, ki v določilnem pridevniku imena skriva način svojega nastanka (glej str. 213). Manjšo goljavo, ledino, pašnik imenujemo »trata«.9 Po tem ima ime vas Trata na južnem robu Sorskega polja zraven železniške postaje, zaradi česar so pravili včasih Ločani, da gredo na Trato, kadar so šli na vlak. Trata, v izreki domačinov Trate, je bil del sedanje Gorenje vasi, kjer stojita cerkev in nova šola. Po tem je gorenjevaška občina v stari Jugoslaviji nosila ime občina Trata.10 Ime vasi Draga ob vzhodni občinski meji označuje plitvejšo, kadunjasto dolinico,11 ki sega pod zahodni breg Homa. Lom nad Volčo izdaja s svojim imenom, da stoji na kraju, kjer se skoraj ravna polica lomi ali prevali v nagnjeno brežino.12 14 Loški razgledi 209 Krnice pri Novakih prav ob zahodni občinski meji imajo ime po legi v kotlasti globeli, odprti proti Leskovci. Badjura opredeljuje krnico kot okrogli skledi podobno vdolbino.13 Več naselij v našem hribovitem svetu nosi imena brdo, hrib. gora ali vrh. O brdih pravi Badjura: Izraz brda pri nas ne pomeni kakor pri Hrvatih in Srbih visokih gora, pogorij, temveč vseskoz nižje terenske vzvišenosti. Brdo povečini ni izrazit samostojen lik zase kakor gorica ali holm, marveč stegnjena, podolgasta gruča, kakor nagomiljena podoba skupaj zgnetenih goric, ki je le ponekod malo pretrgana in ima tu širši ali deskast, tam bolj stisnjen hrbet Druga značilnost brd je, da so povečini odprta, gola, travnata paševina, le borno z grmovjem ali šopi dreves porasel svet, prijetnega, očem dobrodejnega lica, ne pa teman, gozdnat, kakor so navadno vsi holmi.^* Na loškem ozemlju so naselja tega imena: Dolenje Brdo in Gorenje Brdo sta položena v hriboviti svet nad Srednjo vasjo v Poljanski dolini. Srednje Brdo ni med njima, marveč se tako imenuje, ker stoji na slemenu sredi med dolinama Kopačnice in Volašce. Ob njegovem vzhodnem vznožju je ob Volašci kamnolom hotaveljskega marmorja. Jarčje Brdo nad dolino Pustotnice v Luši s cerkvijo sv. Valen tina ima gotovo ime po nekdanji ovčereji. Njemu nasproti leži Krivo Brdo, a ne vem, po čem je krivo. Kako je bilo Lovsko Brdo povezano z lovstvom, ni jasno. Blaznik o tem ne piše niti v Kolonizaciji Poljanske doline15 niti ne v Urbarjih freisinške škofije.10 Podjelovo Brdo je nastalo najbrž pod vr hom z jelkami. Z imenom »hrib« označujemo vzpetine, ki so po višini nekako med brdom in goro. bolj košate nedoločene oblike in navadno gozdnate.17 Med našimi vasmi nosi to ime samo Hrib pri Zmincu, ki ima domačije raztresene v višini od 440 do 660 m. Pred vojno so to naselje imenovali Sv. Petra hrib po kapelici Gorenja vas z novo osnovno šolo Ivana Tavčarja — Fot. F. Planina, 1972 210 nad vasjo in so k njemu šteli še sosedne Staniše. Hrib pravijo tudi zaselku, ki je del Bukovščice.173 Ime »gora« nosijo v splošnem le bolj izrazite, v tem ali onem pomembnejše vzpetine, npr. Šmarna, Limbarska gora.1H Na ozemlju loške občine sta dve naselji tega imena. Križna Gora leži na slemenu hribovja, ki se razprostira od Soteske do Jošta in ima izven vasi stoječo, daleč po Ljubljanski kotlini vidno poznogotsko cerkev sv. Križa. Gabrška Gora ima domačije razložene po prisojnih bregovih čokate, 967 m visoke gore enakega imena nad Gabrkom in Logom. Ob vrhovih in po slemenih Loškega in Polhograjskega hribovja so razlo žena naselja z imenom »vrh«. Bukov Vrh je verjetno nastal, kjer so iztrebili bukov gozd. Prav na vrhu hriba stoji cerkev sv. Sobote. Kovski Vrh nad Visokim je v urbarju iz 1501 imenovan Kalechsernitzach.19 Druga polovica ime na je ohranjena v kmetiji Srnice-0 v vznožju ob Sori in jo zdaj štejejo k Viso kemu. Kaj pomeni Kalech, Kovski, ni jasno. Vzhodno od Kovskega Vrha on stran grape Sovpati je na podolgastem slemenu naselje Valterski Vrh s cerkvijo sv. Filipa in Jakoba, ki spada še pod loško župnijo. Ime je verjetno izpeljano iz osebnega imena. Koblar pa ga imenuje Valtarski ali Bajtarski Vrh, kar ne ustreza, saj je bilo to naselje gruntarjev.'-1 Goli Vrh nad izvirom Brebovnice ima ime po tem, da nima drevja. Ime Zirovski Vrh imajo tri naselja, razložena po bregovih istoimenskega slemena, ki obdaja Zirovsko kotlino z vzhoda. Kmetije po zahodnem bregu so še pred nekaj leti spadale z Zirmi vred k logaški občini. Vzhodne bregove, ki visijo v dolino Brebovnice, zasedata Zirovski Vrh nad Gorenjo vasjo (nekoč imenovan 2. V. sv. Antona) in Zirovski Vrh nad Zalo (nekoč 2. V. sv. Vrbana). Ime imajo seveda po Zireh. Zahodno od Zirovske kotline je na Ledinski planoti naselje Mrzli Vrh v višini od 600 do 860 m, ki mu je ime dalo ostrejše podnebje. V Sloveniji je več takih krajevnih imen — Mrzla Planina, Mrzlo Polje, Mrzla vas, Mrzli Log. Mrzla Luža, večinoma v višjih legah. V Loškem pogorju na severni strani Poljanske doline stoji vas Malenski Vrh (705 m), imenovana po malnu (mlinu). Mlin v bližini vasi je bil včasih za kmetijo veli kega pomena. Vas je položena na sleme, iz katerega se nad njo strmo dviguje gora Malenski vrh (1054 m) s cerkvijo malo pod vrhom. Vsi ti Vrhovi so na poljanski strani, na selški sta le dva — Martinj Vrh in Ostri Vrh. M a r t i n j V r h na osojni strani Koprivnika je naselje samotnih kmetij, ki so razložene v bregovih od 600 do 1000 m višine. Ime je najbrž od kakega davnega naselnika. Ostri Vrh je naselje na 875 m visokem prevalnem slemenu med Studensko grapo in Prednjo Smolevo. Nad vasjo se vzdiguje Strmec 954 m, ki že z imenom kaže, da je ostre oblike. Visoko pri Poljanah ima ime dozdevno izvedeno iz pridevnika vi sok, vendar je vprašanje, v katerem oziru naj bi bil kraj visok. Visoko pri Kranju je razvrščeno po robu visokega brega nad Kokro, kmetije, ki sestavljajo poljansko Visoko (Krnišnikova in dvojni kmetija nekdanjega Tavčarjevega dvorca), pa stoje v dnu doline ob Poljanščici. Blaznik sodi, da bi ime utegnilo nastati iz osnove »osovn« — osojno, kakor npr. Osovnik, kar bi bolj ustrezalo dejanski legi.21a S t r m i c a , gručasta vasica na prisojni polici pod Spičastim hribom (835 m), že s svojim imenom in imenom hriba izdaja, na kakšnem terenu stoji. 14* 211 Mnogo drugih naših naselij je še takih, da iz njihovih imen razvidimo nji hovo lego na terenu in v okolju. Sovodenj leži v kotlu, kjer se stekajo trije potoki — Podjelovšca, Podosojnica in Javoršca. Mlaka nad Lušo je verjetno dobila ime po mlaki, tj. stoječi vodi za napajanje živine, kakršno drugod ime nujejo kal ali lokev. Za vas Potok pod Malim Blegošem je značilno, da se v nji stekata potoka iz dveh grap in teče voda naprej v Davšco. Še sedaj je sli šati tu in tam staro ime Farji Potok. Sosedno naselje, ki sloni v osojnem bregu Blegoša, ima po tem ime O s o j n i k. V tesni dolini jugozahodno od Zirov ob cesti Ziri—Idrija leži vas O s o j n i c a v senci strmega brega Vrsniške planote. Nekdanje središče Poljanske doline Poljane imajo ime po polju. Postav ljene so namreč na kraju, kjer se dolina, ki je po večini tesna, toliko razširi, da daje več možnosti za polje, za njive in travnike. Značilno je ime gorske vasice P r t o v č pod Ratitovcem, nameščene na ozkem slemenu med Ratitovcem in Stedl vrhom. Ker sleme visi na eni strani v dolino Dašnice, na drugi v grapo Plenšaka. se gorska pot tukaj »pretolče« z ene strani na drugo in so kraju dali ime Pretovč, zdaj Prtovč.22 Ob razvodju med Poljansko in Selško dolino pod Starim vrhom je vas Z apreval, imenovana tako, ker stoji za prevalom Predole, pomaknjena na selško stran. Z a b r d o , vasica pod Ratitovcem, je sosedom videti kakor da stoji za brdom, ki se kot klin spušča z Ratitovca proti dolini in vas zakriva. Podobnega pomena je ime vasi Zabrežnik v severnem delu Zirovskega vrha, ki je dolincem za bregom. Zabrekve v zahodnem bregu hriba sv. Mo horja imajo ime po položaju za drevjem breke (Sorbus torminalis). Z a d o b j e blizu Lučen je verjetno stalo za drevjem doba (Quercus robur). Nekoč je imelo drugačno ime. V urbarju iz 1291 stoji Široki Dob, pisano Schirochidob, v urbarju iz 1501 pa Črni Vrh, pisano Tschernovrch.2:! Z a k o b i 1 j e k je za Kobilo, s čimer pa ni mišljena samica konja, temveč preval, čigar ime je posneto po kobili-kladi za ročno žaganje drv. Tako se imenuje tudi preval pri Loki, ki na njem pot od Grebenarja proti Gabrovemu doseže blegoško cesto.24 Imena, ki se začenjajo s predlogom »pod«, označujejo dosti natančno lego naselij z ozirom na druge objekte. Pod vrh stoji na prisojni polici pod Sta rim vrhom in je v urbarju celo imenovan Postoriverch. P o d 1 o n k je vas pod hribom Lonkom (786 m), Podporezen pa pod Poreznom, čigar ime pa je čisto osamljeno v Sloveniji in nepojasnjeno.23 Podpulferca, vas pred Zmincem, nekdaj del Zminca, je imela včasih stope za smodnik in so jo v 16. stoletju imenovali Pulferstamph.26 Podklanec je vas pod klancem ceste Žiri—Logatec. Predmost ima ime po mostu, ki ga veže s Poljanami. V urbarju iz 1291 nima imena in je samo njegova lega po latinsko označena »ex alia parte aque apud sanctum Martinum«,27 tj. z druge strani vode pri sv. Martinu. V urbarju iz 1318 pa je imenovan Primosti,38 kar je pravilno, saj za Poljane, ki so tod glavni kraj, ne leži pred mostom, temveč preko mosta ali pri mostu na drugi strani vode. Kdaj so Primost spremenili v Predmost, se ne ve. Dolenčice so imenovane po legi pod Javorjami in imajo to ime v vseh starih listinah, seveda pisano po nemško Tolentschitz in Dolentsehitsch.29 Imena po trebljenju terena Ko so se davni dedje naseljevali v dolino in okolne hribe, so morali odstra niti, tj. potrebiti gozd, ki je dotlej poraščal te kraje. Drevje so posekali, požgali 212 Zali Log — Fot. F. Planina, 1959 vejevje, odstranili štore in korenine, da so dobili svet za obdelovanje. Pogosto so kar gozd požgali ali pa so požgali štore tako, da so na njih kurili vejevje. Spomin na ta način kultiviranja zemljišč in na požigalništvo se je ohranil v mno gih krajevnih in ledinskih imenih po Sloveniji, ki vsebujejo osnovo »treb«, npr. Trebnje, Trebeljevo, Trbovlje, v Poljanski dolini pa Trebi j a.30 Po trebljenju so nastali lazi, ledine in rovti, kar se je tudi odrazilo v kra jevnih imenih, pri nas za vasi Laze, naselje med Leskovico in Robidnico. L e d i n i c a na zahodnem kraju Žirovske kotline pod Mrzlim vrhom in R o v t v Selški dolini zahodno od Lenarta.31 Taka imena razodevajo, da so ta naselja nastala na potrebljenem, s travo poraslem svetu sredi gozdov. Ker je laz samo stalnik moškega spola, bi se moralo ime v množini vsekakor glasiti Lazi in ne Laze. O požigalništvu je prav v gornjem delu Poljanske doline več sledov v ime nih naselij. Najprej omenimo vas Pogara, kakor jo imenujejo domačini in jo dosledno tako piše zgodovinar Blaznik. Ime je izvedeno iz osnove »pogor«. pogoreti. Uradno se zdaj imenuje Podgora in tudi v urbarju iz 1291 in nadaljnjih urbarjih stoji ime Podgor,32 ki pa je dvomljivo, saj tod ni tako izrazite gore, da bi naselju pod seboj dajala ime in se lega Pogare nič bistveno ne loči od lege drugih vasi v Poljanski dolini, ki bi enako zaslužile oznako »pod goro«. Morda že pisar prvega urbarja ni razumel pomena pogare ali jo je napačno slišal in zato bolj imenitno in po njegovem bolj smiselno zapisal. Badjura pravi, da so Pogaro nepoučeni zvrgli v Podgoro.33 Po požigalništvu imajo imena tri vasi Goropeke, Opale in Izgorje, ki se vrste po pomolasti planoti med 2irmi in Rovtami. S trebljenjem gozda je nastala tudi Četena Ravan, ki je kot ravan spredaj omenjena. To izpoveduje določilni pridevnik »četen«, ki mu je osnova glagol črtati, ki pomeni tudi krčiti, trebiti, iz česar sta besedi »črt« v pomenu 213 laz in »črča« v pomenu senožet na krčevini pa tudi krajevna imena Crtenica, Creta, Čretež, Cetež in naša Cetena Ravan. Tudi Badjura omenja besedo črt, ki pomeni krčevino, in navaja, da na črt posekati pomeni na čisto posekati. Ra zumljivo je. da so tam v 13. stoletju ali še nekaj prej. ko je v nižjih legah zmanj kovalo zemlje, na ravnici ob studencu Lipniku gozd iztrebli oziroma »črtali« in je nastala »črtena ravan«, ime pa se je sčasoma obrusilo, da je izpadel r in je ostal za njim samo polglasnik v besedi četena.34 Imena po rastlinstvu Več naselij je imenovanih po gozdovih, ki jih je bilo treba odstraniti, da so se tam naselili, ali po rastlinstvu, ki je bilo značilno za kraj in okolico. Brekovice ob cesti iz Zirov proti Logatcu in že omenjene Zabrekve imajo ime po breki (Sorbus torminalis). Breznica pod Lubnikom in Breznica pri Zireh sta imenovani po brezah; Bukovica v Selški do lini in Bukovščicav njeni stranski dolini po bukvi; Ziri in že omenjeni trije Zirovski Vrhi po bukvinem plodu — žiru; Cešnjica po češnji, verjetno divji; D o b j e pri Poljanah in že navedeno Z a d o b j e pri Lučnah po hrastu-dobu (Quercus robur); G a b r o v o pod Lubnikom, G a b r k v Poljanski dolini in že omenjena Gabrška Gora po gabru; Javorje in spredaj navedeni Javorjev Dol po javorju; Jelovica pod Blegošem po jelki, jeiovju; Jesenovec pri Železnikih po jesenu; Leskovica pod Blegošem po leski; Lipica pri novem loškem pokopališču po lipi, v urbarju je še ime novana Mala Zabnica,35 ker se pod vasjo izliva potok Zabnica v Soro, če se prej ne posuši, v Freverjevem seznamu je pa že imenovana Lipica ;36 S e v 1 j e v Selški dolini, kar je spremenjeno jelševje. po jelši, jelševju; T o pol je nad Selci po topolu, topolju; Koprivnik nad Sovodnjim po koprivi; Pra prot n o v Selški dolini po praproti; Robidnica na meji loške občine pri Leskovci po robidi; Trnje pri Stari Loki po trnju; tudi ime Mura ve, ki so vas pri Javorjah, se nanaša na rastlinstvo, po Pleteršniku je namreč murava mehka, zelena trava.37 tudi Badjura pravi, da je dobra, mehka, molzna trava;38 Hosta nasproti Suhe se imenuje po hosti, tj. po strnjeno rastočem drevju; Prilesje pri Lučnah se imenuje po legi pri lesu, pri gozdu, v urbarju je imenovano Prilesi,, Pri lezzi,39 sedanje uradno ime Prelesje je nesmiselno in na pačno ; Golica. Spodnja in Zgornja, južno od Selc ob Miklavški gori je po Badjuri travnati del brez drevja.40 Imena po živalih Manj krajev ima pri nas imena po živalih. V naši občini so to: Jazbine pri Malenskem Vrhu po jazbecih, pravzaprav po njihovih duplih; Žabja vas ob Poljanščici nasproti Srednje vasi po žabah; Volča pri Poljanah je ver jetno imenovana po volku. Bezlaj pripominja, da je beseda volk, vuk pogostna osnova za krajevna imena in navaja Volčo, Volčje, Volčno vas, Vučico idr.;41 že omenjena Jaršja Dolina in Jarčje Brdo po jarcih. ovcah. B r e - b o v n i c a , potok, dolina in naselje, imajo ime po starem izrazu »breber« — bober; podobni sta imeni krajev Breberno pri Litiji in Brebrovnik pri Ptuju.42 Imena po gospodarski dejavnosti Nekatera naša naselja opozarjajo z imeni na gospodarsko dejavnost, ki je botrovala njihovemu nastanku. Tako imeni Dolge Njive, vasi pri Lučnah, 214 in Hlavče Njive, vasi pri Hotavljah, opozarjata predvsem na poljedelski značaj kraja, L a n i š e pri Sovodnju na pridelovanje lanu in domačo obrt plat- narstva; Pungert (iz nemškega Baumgarten — sadovnjak)43 na sadjarstvo; V i n c a r j e , sedaj del mesta, (iz nemškega Weinzurl)44 na viničarje in vino gradništvo; Rudno in K nape v Selški dolini na rudarstvo; Papirnica nb Gorajtah severno od Loke na nekdanje izdelovanje papirja; Železniki na železarstvo, ki se je pričelo v 14. stoletju in kot posodobljena industrija še danes omogoča življenje temu mestnemu naselju. Fužine v Poljanski dolini so ohranile ime fužine, ki je v 16. in 17. stoletju tod izkoriščala vodno moč Ho- bovščice.45 Klad je ima ime iz gozdarstva. Po Badjuri je kladje kraj, kamor zvlečejo hlode in jih skladajo, da jih pozimi spehajo v dolino.46 In res je Kladje nad Fužinami v severnem delu Zirovskega vrha na takem kraju, od koder drže stime drče v dolino. Imena po cerkvenem patronu Po cerkvenem patronu se imenujejo: Andrej nad Zmincem, Flor jan nad Zmincem. Ožbolt nad Zmincem, Tomaž nad Pra prot n i m , ki so izgubili pridevek sveti, S v. B a r b a r a in S v. D u h , ki sta ga še ohranila. Tomaž nad Praprotnim je v urbarju iz 1291 in 1318 pisan po sta- rcnemško Pogsrukke,47 kar pomeni Kozlov hrbet, v urbarju iz 1501 pa stoji Koslemchribu,48 tj. Kozlov Hrib, kar je verjetno v zvezi z rejo drobnice. V Fre- verjevem seznamu pa je že vpisan kot Sv. Tomaž.4n Sv. Duh je v urbarju 1291 imenovan Oberarn, kar Koblar tolmači kot gornji del Virmaš, kajti v staro- bavarski nemščini pomeni Oberarn gornje hiše (ober — gornji, aern — hiše).50 Imena iz nemščine Zaradi naselitve Nemcev na ozemlju freisinškega gospostva so nekatera naselja, predvsem v okolici Loke in na Sorskem polju, dobila nemška imena in so se ta v več ali manj spremenjeni obliki ohranila do današnjih dni. B i n k e 1 j zraven Stare Loke je v starih listinah imenovan Winkkel ali Winkhl,51 tj. der Winkel — kot. Ce bi ime poslovenili, bi vasi rekli Kot. C r n g r o b je zapisan zu Erngrubš'- kar Koblar tolmači pri zemeljski vo tlini, ki je bila baje pribežališče roparjev.33 Bezlaj je mnenja, da je ern srednje- visokonemška beseda, ki pomeni orati, kopati in je ime naselja po izkopavanju mamutovega rebra, ki visi v cerkvi.54 D o r f a r j e . bolje Dorfarji, izhaja iz Dorfern, čemur je osnova das Dorf — vas. Forme so v urbarju iz 1501 napisane Farmach, kar pomeni travniki.543 Grenc izhaja verjetno iz besede die Grenze — meja. V urbarju ni na veden, ker so bili prebivalci sami kočarji.55 M oš k r in je izveden iz imena Maeczgreim, kakor stoji v urbarju 1291,56 za kar pa pomen ni jasen. Koblar piše o tem: Pisava tega imena je zelo različna; Itta 1610 se celo dobi Matschi Grueben, kakor da bi bila ondi kedaj jama za ženske živali (matze). A bolj verjetno se ime razlaga iz srednjenemške »mas«- fruchtbar in »grien«-sandiger Boden, tedaj bi bilo ime Mas grien (slov. Mo- škrin) tj. rodoviten, peščen svet."'7 P e v n o ali Peven ima v urbarjih ime Behwinde, kar zna biti po Koblar- jevem Pewinde, Peven z nemško končnico,58 pisano pa je tudi Pen, Peundorf in 215 pozneje Jaegerndorf, ker so tam bivali grajski lovci. Kaj pa Peven pomeni, ni jasno. P u n g e r t - Baumgarten je omenjen že spredaj. Ime Pust al je razložil P. Blaznik.59 Prej je prevladovalo mnenje, da je to nemško ime Burgstall, kar naj pomeni grajski hlev. Enako ime Puštal pa ima grič nad Trnjem, kjer gotovo ni bilo nobenih hlevov, pač pa je tam stalo utr jeno prazgodovinsko gradišče in to naj bo tudi pomen za vas Puštal.60 Vešter pride od nemškega Wester, čemur je osnova voest — zahod. V urbarju iz 1291 je z imenom Wester označeno Trnje, sedanji Vešter pa kot Obernwester. V i n c a r j e , ki so že spredaj omenjene, so v urbarju vpisane kot Wein- zuerl in Winzer, prebivalci pa Weinzuerler — viničarji, ki so obdelovali grajske vinograde, ležeče na Kamnitniku, saj se leta 1360 imenuje vinograd »Chemna- ten«. Pozneje so imeli posel, da so za grajske vino dovažali iz Slovenske Marke (Dolenjskega), imenovano »Marchwein«.81 Vir maše so pisane v urbarju Erinrich. Koblar pripominja: Besede Erin- rich in Ermern in Virmaše so si gotovo v sorodstvu. Končnica »rich« se je v starobavarskem narečju izrekovala »re« ali »ra«, odtod Ermre, Ermern. Pri slo venski obliki se je deblo »erm« zožilo v »irm«, predtaknjeni »v« in končnica »še« sta pa v slovenskem nekaj navadnega pri krajevnih imenih. — Pomen tega ni jasen in ga Koblar ni mogel navesti.1'2 Sovodenj, pogled navzdol po dolini Hobovščice Poljane nad škofjo Loko, nekdanja cerkev in Fot. F. Planina, 1960 župnišče 216 Virloh je naveden v urbarju iz 1291 z latinskimi besedami in nemškim samostalnikom »iuxta fontem Steuenprunne«63 — tik ob izviru kamnitem vod njaku. V i n h a r j e so v urbarju 1291 imenovali »aput Indicherios — pri Inihar- jih,64 1501 pa Inticharen — Iniharji,65 ker so se tod naselili kmetje iz okolice Innichena na Tirolskem. Volaka, naselje severno od Hotavelj, je v urbarju iz 1291 imenovano Vlach, kar ni nemškega izvora. Blaznik tolmači to kot predslovensko naselje, saj so prvi slovenski naseljenci prejšnje prebivalce, ki so še tu in tam ostali, imenovali Vlahi ali Lahi.66 Bezlaj pa opozarja na podobno ime Ulaka, kar po njegovem mnenju pomeni lokvo, tj. lužo ali mlako.67 Torka, podratitovško naselje tirolskih kolonistov, ima ime izvedeno iz nemškega imena Thorekh,68 ki stoji v urbarju iz 1501 in označuje nekak prehod na kraju — das Tor — vrata, die Ecke — kot, rob. Razna druga imena Ostane še kopica imen, ki jim izvor tiči v tej ali oni vprašljivi besedi ali so zanje razlage več ali manj ugibanja ali se jih jezikoslovci, zgodovinarji in geo grafi še niso lotili in so nam nejasna. Vendar jih tu navajam z bolj ali manj utemeljenimi pripombami. B a č n e , razložene domačije v hribovju vzhodno od doline Brebovnice, pisane v urbarju Watschinach, imajo ime morda izvedeno od izraza »bače«,69 kar pomeni močvirne travnike, ali od besede »beč«,70 kar označuje izvir ali vod njak, ograjen s kamni ali lesom, lahko pa je osnova tudi glagol »bačkati« — povezovati suhljad v butare.71 B o d o v 1 j e v ustju Bodoljske grape so v urbarjih vpisane Vondeul, Fun- daevl, Wodobli.72 To zadnje ime bi bilo lahko tudi Vodovli, kar bi po Koblarje- vem mnenju moglo označevati vodovlje ali vodovje,73 vendar tod ni kakih več jih vod. Bezlaj domneva, da izhaja to ime iz osebnega imena z osnovo »bod« kakor krajevna imena Bodonci, Bodkovci, Bodislavci, Bodešče. Podobno ime ima v šentjurski občini vas Vodule, ki ga Bezlaj razlaga »v odol« — v dolini in opozarja še na poljsko ime Wudole — soteska,74 kar legi Bodovelj ustreza. B r o d e , vas ob Poljanščici, ima po Koblarjevem napačnem mnenju svoje ime po brodu, ki je bil v starih časih čez SovroJ5 Izvira pa od tega, da so pred postavitvijo mostu bredli čez reko, kjer je plitva. Za to govori pripovedovanje o Brojcu, ki je nesel meniha štuporamo čez vodo, ko je ta prišel maševat.76 C a b r a č e , gručasta vas pod južnim obronkom Blegoša, je v urbarjih zapisana Schabratsch in Tschabratschi. Ime je verjetno nastalo iz praslovan- skega osebnega imena Čabrat-iči.77 D a n j e , Spodnje in Zgornje Danje pod Ratitovcem imajo slovensko ime iz osnove »dno«.78 Pridevnik danji označuje tisto, kar je na dnu. Nemški na- selniki, ki so prišli v 13. stoletju v ratitovško podgorje, so sprva Spodnje Danje imenovali »zu Hueben«, tj. pri kmetijah. Potem so ločili Niderhueben in Ober- hueben, spodnje in zgornje kmetije.78 Zgornjim so bile spodnje »pri dnu« — torej danje, zgornje pa so ime Danje od spodnjih prevzele. Kdaj so nemška selišča dobila slovenska imena, se ne ve. Freverjev seznam ima za vse podra- titovške nemške naselbine tudi slovenska imena, med njimi Unter Daine — Spodnje Dajne in Ober Daine — Zgornje Dajne.80 217 Zabrdo z zahodne strani — Fot. F. Planina, 1969 Davča južno od Sorice, ki so jo naselili šele v 16. stoletju, se je tedaj imenovala »in der Alss«,Rl tj. v planini. Pokojni J. Šolar je pretvorbo nemškega imena v sedanje takole nakazal: die Alss-d'Alss-Dalssa~Davča. Po prvotnem imenu torej Davča pomeni planina. D e b e n i. vas na slemenu med Volako in Leskovco. je v urbarjih vpisana Thobeno in Dobeno.82 kar bi moglo izvirati iz besede dob — hrast. Delnice v gornjem delu doline Ločivnice nad Poljanami so morebiti imenovane po zaselski razdelitvi zemljišč, tj. po polju v delcih? Dobračeva, del Žirov v širšem smislu, je pisana v urbarjih Tobratsch, Cobratsch, Dobravnitz in Dobratsch,83 kakor gora nad Beljakom, verjetno iz osnove »dobro«. Dražgoše so v urbarju iz 1291 navedene kot Drasigos ali Drasigosh, v urbarju iz 1501 tudi kot Smretzi. Koblar pripominja: L. 1682 v urbarju Smretschi-Drassigaschach in L 1630 Draschigasch, kar bi pomenilo »v drazih goščah ali v dragi gošči«.S4 Mogoče pa izvira ime od kakega staroslovenskega osebnega imena, npr. Dražigost. Bezlaj pravi, da je v osebnih imenih osnova ••drag« izpričana zelo zgodaj, po letu 1000 pa samo v krajevnih imenih.85 Bezlaj dopušča tudi izvor iz osnove »gost«.80 G o d e š i č je v urbarjih od 1291 do 1501 imenovan Neusass. kar pomeni novo selo. V Freverjevem seznamu stoji slovensko ime Godeshizh in nemško Godeschitsch,87 v Imeniku krajev pa Godešiče, nemško pisano Godeschiz.88 Elaznik in Koblar pišeta Godešče, domačini govorijo »na Godešču«. Beseda izvira verjetno iz osnove »god« — slovesni čas in »goditi« — biti všeč.89 Gosteče, vas na južnem robu Sorskega polja, ima ime, ki je nastalo verjetno iz osnove »gost« nekega osebnega imena.90 Hlavče Njive nad Hotavljami so imenovane po hlapcih, kakor je bolje razvidno iz nemškega imena v urbarju iz 1501 — Chlapscheniue.91 Koblar navaja 218 iz 1. 1291 ime Qualtsemb, 1584 Cualtschegniuie, iz 1682 Hlapshe Niue in iz 1880 Hvalčje Njive.92 Blaznik pravi: Naselbina je imenovana po hlapcih.93 H o b o v š e pri Stari Oslici, v urbarju pisano Chotwuosche. je L. Pintar razložil kot -hudo olšjc«. Bezlaj je pa mnenja, da je izvedeno iz osebnega imena Hotebod. kar je večkratno slovansko ime: opozarja tudi na lužiško krajevno ime Chosebuz, nemško Cottbus.94 H o t a v 1 j e in H o t o v 1 j a je najbrž podobno izvedeno iz osebnega imena z osnovo »hot«.9"' Opozarjam na razliko teh dveh imen, ki jih pogosto zame njujejo! Hotavlje je množinsko ime in se reče na Hotavljah, prebivalci so Ho- taveljčani. Hotovlja je edninsko ime in se reče v Hotovlji, prebivalci so Hotovelj- čani.fl,i Prvo naselje je ob razcepu cest v 2iri in v Kopačnico, drugo nasproti Poljan onstran Poljanščice. K a 1 i š e , vas nad Cešnjico, ima ime, ki je istovetno kot kaliž, kar pomeni lužo, mlako, blato.97 Sorodna sta pridevnik kalen in samostalnik kal (izg. kau). Kopačnica, naselje ob istoimenskem potoku v stranski dolini pod Ble- gošem, ima ime izvedeno iz glagola kopati. Pleteršnik navaja besedo kopačina. kar označuje njivo, ki jo obdelujejo z motiko.98 Kremeni k. zahodno od Pasje ravni v Polhograjskem hribovju ima ime od kremenaste kamnine, kar je pogosto osnova slovanskih krajevnih imen." Vas stoji na površju kremenovega konglomerata in peščenca iz spodnj.ega per- mija.100 Lajše, vas pri Leskovci. in Selške Lajše nad izviri Selnice, z ime nom čakata na rešitev. Enako se imenuje zaselek severno od Stare Oselice, ki je del vasi Cerkljanski Vrh v idrijski občini. Zgornji Danje — Fot. F. Planina, 1938 219 L u č i n e v bližini razvodja med Soro in Ljubljanico bi utegnile imeti ime po luči ali po besedi ločiti. L u š a , ime doline in vasi, bi moglo biti po Bezlajevi pripombi izvedeno iz osnove »l"ub«, ljubša.1"1 Oslica, Stara in Nova. je v urbarjih pisana Ozlitz in Eslperg, v Frever jevem seznamu Osliza,10'- v Imeniku krajev Oslica,103 v Krajevnem leksikonu Slovenije I104 in v Leksikonu dravske banovine105 pa Oselica. Kakor je videti iz nemškega prevoda Eslperg, so pojmovali, da je osnova imenu »osel«. Bezlaj omenja, da je Miklošič izvajal to ime iz besede »osla«, tj. podolgovat kos kam nine za brušenje kose.106 Po tem bi bila pravilnejša oblika Oslica. Blaznik pa meni, da izvira to ime iz osnove »osoje«.106a Podobeno v dolini Ločivnice nad Poljanami ima ime od lege pod Do- benim, ki ga navaja urbar iz 1. 1291 kot zaselek dveh kmetij »in Thobonem«. ta pa se je imenoval po hrastu dobu. P o z i r n o pod vrhom Sv. Mohorja je v urbarjih pisano Posirn, tako ga piše tudi Imenik krajev,107 Blaznik pa ima Pozirn. Ime ni jasno. Race v a pri Zireh je navedena šele v urbarju 1051 z imenom Radischeu. Bezlaj je mnenja, da se je ime glasilo Radičevo in je poteklo iz osebnega imena Radko,108 dopušča pa možnost izvora iz besed rak, raca ali rake (vodna struga). Reteče. vas v južnem delu Sorskega polja, so v urbarjih pisane Raten- dorf. Koblar navaja v opombi ime Ratesidorf iz 1. 1160 in Rateče iz 1. 1880.10!l V Freverjevem seznamu, v Imeniku krajev in v Leksikonu dravske banovine je pa ime z »e« namesto z »a«, torej Reteče. Po tem in po naglasu na drugem zlogu se to ime loči od imena Rateče v gornji Savski dolini, s katerimi jih je pošta pogosto zamenjavala. Rateče bi morda lahko izvajali iz osebnega imena z osnovo »Tat«, kaj pa Reteče? Enako vprašanje velja za sosedno vas, ki ima po vzorcu imen za železniške postaje (npr. Rateče Planica) sestavljeno dvojno ime Gorenja vas-Reteče namesto opisnega imena Gorenja vas pri Retečah. S mol d no pri Poljanah, o njem pravi Bezlaj: Zanimiva, jezikovno ne pojasnjena tvorba je ime Smolno pri Poljanah, v urbarju iz 1291 pisano Smol- din; morda je izvedeno iz rastlinskega imena smolje, Juniperus (brinje).110 Smoleva , vas pri Železnikih: beseda je iz osnove smola, ime vasi pa je po Bezlajevem iz osebnega imena z osnovo »smolj«.1'1 Sopotnica se imenujejo potok, grapa in naselje med Zmincem in Lub- nikom, prvotno je to ime vode, nastalo iz osnove »sopot«, kar pomeni paro vrele vode in slap.112 Badjura piše: »Sopoti so najmanjši pojav, prva stopnja v lestvici slapovja. Imena sopot, sopota in sopot srečavamo mnogokrat po vseh deželah od Jadrana do G. Venedigerja v Visokih Turah pa tja do Baltiškega morja. Besedo izvajamo od glagolov: sopem, sopiham. Ime sopot označuje sopihanje, žuborenje, šumenje brzečih, v mnogo curkov razdeljenih, skakljajočih potokov po tesni kamnitni, razkopani debri, grapi ali položnejših tesnicah.«"3 S o r i c a , Spodnja in Zgornja, leži ob izviru Selške Sore in ima po njej pomanjševalno ime. Omenjeno je že v darilni listini 1. 973 »deinde trans Zou- riza«,114 napisano v urbarju iz 1291 Zaevritz.113 Prvotna oblika imena za reko je nedvomno Sovra, kakor je še ohranjeno v gornjem toku Poljanske Sore, kjer je tudi vas tega imena Sovra. Bezlaj pravi: »Nekateri so skušali to ime razložiti iz glagola sovreti — zavreti, vzkipeti, vendar je slovanska etimologija dokaj dvomljiva, ker imen sovra za hudournik po slovanskem svetu ni. Drugi so mne- 220 nja, da je ime Sovra, Sora predslovanskega izvora in je izvedeno iz antičnega rečnega imena Savara, Savaria, ki je znano še iz Francije in Madžarske.«116 S t i r p n i k . razložena vas v prisojnem bregu slemena med Selško dolino in Lušo, ki zanj Koblar navaja imena Ztirpniach in Stirpnikh, kakor so zapi sana v urbarjih, pripominja pa v opombi: Stirpa se v tem kraju imenuje mlada koza.117 Pri tem se spomnimo, da se je Tomaž nad Praprotnim, ki stoji Stirpniku nasproti onstran Luše, imenoval po starem Kozlov hrib. S t u d e n o , sedaj sestavni del mestnega naselja Železnikov, nam po po menu razloži nemško ime iz urbarja 1291 Chaltenueld,118 kar pomeni mrzlo polje. S t u d o r južno od Leskovce ima morda ime iz istega izvora. Suha pri Skofji Loki in Suša na poljanski strani Blegoša sta dobili ime po potokih, ki poleti usihata. Takih imen za vode in tudi za naselja je mnogo tudi po drugih slovenskih deželah.119 S kovine, del sedanjega mestnega naselja Železnikov, so v urbarju 1630 vobče imenovane Sauerski Niui insgemein na Skovinach,120 tj. sorske njive, na škovinah, po čemer je soditi, da so Skovine skrajšano in popačeno ime za sor ske njive. T o d r a ž , naselje, v katerem so sedaj naprave uranskega rudnika, je v urbarju pisan Witodras,121 kar pa ne pojasni imena. Zminec je pojasnil rojak iz Breznice Lovro Sušnik. Navajam poenostav ljene ugotovitve njegove razprave po odlomkih: Krajevno ime Zminec je na Slovenskem enkratno. V naši imenoslovni literaturi ni nikake razlage zanj. Prvi zapis v urbarjih loškega gospostva iz L 1291 je Trachen, urbar iz 1501 piše že Smintzi. Trachen je Drache, zmaj, zmija in je očitno preveden Zmijinc, Zminc. Zminec je torej dobil ime po zmijah — kačah; to priča, da je bila beseda zmija tudi pri nas domača, ne le izposojena iz srbohrvaščine in staroslovenscine. Vas stoji pod prisojno Sentlovrenško goro, kjer je še dandanašnji ob Planini in dru- Spoclnja Sorica, Dravh (1547 m) in Lajnar (1549 m) — Fot. F. Planina. 1965 221 god mnogo gadov, modrasov itd. Tudi je za hišami osamel griček, ki mu pravijo Jezmin ali Zminj}'-1 2 e t i n a , Dolenja in Gorenja, hribovska vasica pod Blegošem, ima ime nepojasnjeno, če ne drži preprosta izpeljanka iz besede žeti. Raba naših krajevnih imen Pred nekaj leti sem slišal radijskega poročevalca, ki je v poročilu izgovoril »v Cešnjici pri Zelezniku«. Prvi hip se nisem zavedel, kje je to. tako tuje mi je zvenelo. Nato sem šele spoznal, da mora biti to naša Cešnjica in bi se reklo: na Cešnjici pri Železnikih. Tako pogosto napačno rabimo imena naselij, napačno jih naglašamo, uporabljamo napačne predloge, dodajamo napačne končnice, mešamo edninske in množinske oblike, uporabljamo napačen samostalniški spol ipd. Zlasti veliko grešimo pri rabi predlogov: v, na, pri — iz, s(z), od. Rečemo npr.: v Trebiji in iz Trebije namesto pravilno na Trebiji in s Trebije, na Martinj Vrhu in z Martinj Vrha namesto v Martinj Vrhu in iz Martinj Vrha, v Tomažu nad Praprotnim in iz Tomaža namesto pri Tomažu in od Tomaža. Govorimo pravilno na Suhi, a nepravilno iz Suhe namesto s Suhe. Nasprotni si morajo biti predlogi: v — iz. na — s(z), pri — od. Od imena Selca, ki je samostalnik sred njega spola, rabimo žensko obliko v Selcah, prav pa je v Selcih. Posebno veliko napak napravimo pri uporabi posebnih imen Hotavlje in Hotovlja, Log in Na Logu, Rovt in Rovte. Da bi se izogibali takšnim napakam, navajam v naslednjem po abecednem redu uradna imena naselij s podatki iz Krajevnega leksikona Slovenije I:123 0 poudarjenem zlogu, o rabi s predlogom na vprašanje kje, o pridevniški obliki, o nazivu prebivalcev in o izgovarjavi domačega ljudstva (ozn. lj). Naglas (') pove samo, da je tisti samoglasnik oziroma samoglasniški »r« poudarjen, ne pa, ali se izgovarja dolgo, kratko, ozko, široko, rastoče, padajoče. Andrej nad Zmincem, pri An dreju, andrejski, od Andreja ali redke je Andrejčani, staro ime Sv. Andrej ali Sv. Andrej na Konci Bačne, v Bačnah, bačenski, Bačnarji B i n k e 1 j , v Binklju, bfnkeljski, Bin- keljčani, lj. binkl, binklski, binklčani Bodo vi je, v Bodovljah, bodoveljski, Bodoveljčani, lj. bodule, v bodulah, bodolski, bodolčani Brebovnica, v Brebovnici, brebov- n;ški, Brebovničani, lj. brebovnca, bre- bovški, brebovčani Brekovice, v Brekovicah, brekovi- ški, Brekovičani, lj. brekovce, brekov- ški, brekovčani Breznica pod Lubnikom, v Brez- nici, brezniški, Brezničani, lj. breznca, breznški, breznčani Breznica pri Z i r e h , na Breznici, brezniški, Brezničani, lj. breznca, bre znški, breznčani Brode, v Brodeh, brojski, Brojci B likov Vrh, v Bukovem Vrhu, bii- kovski, Bukovčani B u k o v i c a , na Bukovici, bukovški, Bukovljani, lj. biikovca, tudi biikuca Bukovščica, v Bukovščici, bukov ški, Bukovščani, lj. bukovšca, tudi bu- kušca Crngrob, v Crngrobu, crngrobški, Crngrobčani ali iz Crngroba, lj. cen- grob Cabrače, v Cabračah, čabraški, Ča- bračani Cešnjica, na Cešnjici, češnjiški, Ceš- njičani, lj. češnca Cetena Ravan, v Ceteni Ravni, če- tenski, Cetenci D a v č a , v Davči, davški, Davčarji D e b e n i, v Debeneh, debenski, Deben- ci Delnice, v Delnicah, delniški, Dčlni- čani, lj. devnce, devnški D 6 bj e , v Dobju, dobenski, Dobenčani Dobračeva, na Dobračevi, dobra- čevski, Dobračevci Dobravšce, na Dobravšcah, dob- ravškarski, Dobravškarji 222 Dolenčice, v Dolenčicah, dolenski, Dolenci, lj. Dolenšče Dolenja Dobrava, na Dolenji Do bravi, dobravski, Dobravci ali z Do lenje Dobrave Dolenja Ravan, v Dolenji Ravni, ravanski, Ravanci, lj. Dolenje Ravni, v Dolenjih Ravneh, iz Dolenjih Ravni Dolenja vas, v Dolenji vasi, do lenjski, Dolenjščani Dolenja Zet i na, v Dolenji Zetini, žetinski, Zetinci ali iz Dolenje Zetine Dolenje Brdo, na Dolenjem Bfdu, brdarski, Bfdarci, lj. Dolenja Brda, na Dolenjih Bfdih, z Dolenjih Bfd Dolge Njive, na Dolgih Njivah, dol- gonjivski, Dolgonjivci ali z Dolgih Njiv, izg. dovge nive Dorfarje, v Dorfarjah, dorfarški, Dorfarčani ali iz Dorfarjev Draga, v Dragi, draški, Dražani Dražgoše, v Dražgošah, dražgoški, Dražgošani Florjan nad Zmincem, pri Flor janu, sopotniški, Sopotničani ali od Florjana Forme, na Formah, formanški, For- mančani Fužine, na Fužinah, fužinarski, Fu- žinarji G a b r k , v Gabrku, gabrški, Gabrčani Gabrov o, v Gabrovem, gabrovški, Gabrovci Gabrška Gora, na Gabrški Gori, gabrški, Gabrčani ali z Gabrške Gore G 6 d e š i č , na Godešču. godeški, Gode- šani, izg. godešč Goli Vfh, v Golem Vfhu, golovfški, Golovfharji Golica, v Golici, goliški, Goličani Gorenja Dobrava, na Gorenji Do bravi, dobravski, Dobravci ali z Go renje Dobrave Gorenja Ravan, v Gorenji Ravni, ravanski, Ravanci, lj. Gorenje Ravni, v Gorenjih Ravneh, iz Gorenjih Ravni Gorenja vas, v Gorenji vas;, go- renjevaški, Gorenjci, enako za Gore- njo vas Reteče Gorenja Zet i na, v Gorenji Zetini, žetinski, Zetinci ali iz Gorenje Zetine Gorenje Brdo, na Gorenjem Bfdu, brdarski, Bfdarci, lj. Gorenja Bfda, na Gorenjih Bfdih, z Gorenjih Bfd Goropeke, v Goropekah, goropeški, Goropečani Gosteče, na Gostečem, gosteški, Gos- tečani Grenc, na Grencu, grenčanski, Gren- čani Hlavče Njive, na Hlavčih Njivah, hlavčanski, Hlavčani Hobovše pri Stari Oselici, v Hobdvšah, hobovški, Hobovšani H 6 s t a , v Hosti, hoški, Hošani Ho ta vi je, na Hotavljah, hotaveljski, Hotaveljčani Hotovlja, v Hotovlji, hotoveljski, Hotoveljčani Hrib pri Zmincu, na Hribu, gri- čarski, Gričarji Izgorje, v Izgorjah, izgorski. Izgor- čani Jarčja Dolina, v Jarčji Dolini, ja- reški, Jarečani Jarčje Brdo, na Jarčjem Bfdu, jarč- jebfdarski, Jarčjebfdarji ali z Jarčjega Bfda Javorje, v Javorjah, javorski, Ja- vorci ali iz Javor(ij) Javorjev Dol, izg. dov, v Javorje- vem Dolu, javorski, Javorci ali iz Ja- vorjevega Dola Jazbine, v Jazbinah, jazbinski, Jaz- binci, lj. Jazbne, v Jazbnah Jelovica, na Jelovici, jelovški, Je- lovčani, lj. Jelovca, na Jelovci Jesenovec, na Jesenovcu, jesenov- ški, Jesenovčani, lj. Jesenovc K a lise, v Kališah, kališki, Kališani ali iz Kališ K 1 a d j e , v Kladju, kladenski, Kladen- čani K n a p e , v Knapih, knapovski, Kna- povci Kopačnica, v Kopačnici, kopaški, Kopačani Koprivnik, izg. koprivnk, v Ko- privniku, koprivnišk', Koprivnicam Kovski Vfh, na Kovskem Vrhu, kovskovfharski, Kovskovfharji ali s Kovskega Vrha K r e m e n i k , izg. kremenk, v Kremen- ku, kremenški, Kremenčani Krivo Brdo, v Krivem Bfdu, kri- vobfdarski, Krivobfdarji ali s Krivega Bfda Križna Gora, na Križni G6ri, križ- nogorski, Križnogorci ali s Križne Gore Krnice pri Novakih, v Krnicah, krniški, Krničani Lajše, v Lajšah, lajški, Lajšani Laniše, v Lanišah, laniški, Lanišarji Laze, na Lazah, lazarski, Lazarji L e d i n i c a , na Ledinici, ledinški, Le- dinčani, lj. Ledinca, na Ledinci Lenart nad Lušo, pri Lenartu, lenarški, Lenarčani ali od Lenarta, sta ro Sv. Lenart Leskovica, v Leskovic:, leskoviški, Leskovčani, lj. Leskovca, v Leskovci, leskovški Lipica, v Lipici, lipiški, Lipicani, lj. Lipca, v Lipci, lipški, Lipčani 223 Log nad Skofjo Loko, v Logu, ložanski, Ložani Lom nad V 6 1 č o (izg. vovčo), v Lo men, lomski, Lomovci Lovsko Brdo, v Lovskem Brdu, lovšanski, Lovšani L li č i n e , v Lučinah, lučenski, Lučen- čani ali iz Lučen, lj. Lučne, v Lučnah Malenski Vrh, v Malenskem Vrhu, malenski, Malenšani Martinj Vrh, v Martinj Vrhu, mar- tinjvrški, Martinjvrharji Mlaka nad Lušo, na Mlaki, mla- ški, Mlačani M o š k r i n , v Moškrinu, moškrinski, Moškrinci Mrzli Vrh, v Mrzlem Vrhu, mrzlo- vfški, Mrzlikarji ali iz Mrzlega Vrha Miirave, na Miiravah, muravski, Mu- ravci Na Logu, na Logu, logarski, Logarci Nova Oselica, v Novi Oselici, (no- vo)6selški, Oselčani ali iz Nove Oseli- ce, lj. Nova Oselca, v Novi Oselci, iz Nove Oselce Nova vas pri Zireh, v Novi vasi, novovaški, Novovašci O p a 1 e , v Opalah, opalski, Opalčani Osojnica, v Osojnici, osojniški, Osoj- ničani, lj. Osojnca, v Osojnci, osojnški, Osojnkarji Ostri Vrh, v Ostrem Vrhu, ostrški, Ostrjani, lj. Ojstri Vrh Ožbolt nad Zmincem, pri Ož- boltu, ožbolški, Ožbolčani ali od Ožbol- ta. lj. Ožbovt, staro Sv. Ožbovt Papirnica, v Papirnici, papirniški, Papirnicam, lj. Papirnca P e v n o , v Pevnu, pevenski, Pevenci ali Pevenčani, lj. Peven, izg. pevn Podgora, lj. Pogara, v Pogari, po- garski, Pogarci ali Pogarčani Podjelovo Brdo, na Podjelovem Bfdu, podjelovški, Podjelovčani ali s Podjelovega Bfda, lj. pod Jelovim Br dom Podklanec, v Podklancu, sopovski, Sopovčani, lj. Podklanc Podlonk, v Podlonku, podlonški, Podlončani, lj. pod Lonkom Podobeno, v Podobenu, podobenski, Podobčnci Podporezen, v Podporeznu, lj. pod Poreznom, podporezenški, Podporezen- čani ali iz Podporezna Podpulferca, izg. podpulfrca. v Podpulferci, podpulferški, Podpulfer- čani, lj. tudi Podpurfelca Podvfh, v Podvfhu, lj. Pod vrhom, podvfški, Podvršani Poljane nad Skofjo Loko, v Poljanah, poljanski, Poijanci Potok, v Potoku, potoški, Potokarji P o z i r n o , v Pozirnu. pezirnski, Pozir- jani, lj. Pozirn Praprotno, na Praprotnem, prapro- ški, Prapročani ali s Praprotna Predmost, v Predmostu, lj. Pred mostom, predmostarski, Predmostarji Prelesje, lj. Prilesje, v Prilesju, pri- leški, Prilešani P r t 6 v č , na Prtovču, prtovški, Prtov- čani Piingert, v Pungrtu, pungrški, Pun- grčani, lj. Pungrt P u š t a 1, v Puštalu, puštalski, Puštal- ci, lj. Puštuci R a č e v a , v (na) Račevi, račevski, Ra- čevci Ravne, v Ravnah, ravenski, Raven- čani R e t e & e , v Retečah, reteški. Retečani Robidnica, v Robidnici, robidenski, Robidenčani, izg. robidnski, Robidn- čani Rovt v Selški dolini, v Rovtu, rovtarski, Rovtarji Rudno, na Rudnu, riidenski, Ruden- čani, izg. riidnski, rudnčani Selca, v Selcih, iz Selc, selški, Selča- ni, izg. sevca, sevški, sevčani S e 1 o , na Selu, selanski, Selani Selške Lajše, izg. sevške, v Laj- šah, lajški, Lajšani Smoldno, v Smoldnu, smoldenski, Smoldenčani, lj. Smovdno, v Smovdnu, smovdnski, smovdnčani Smoleva, v Smolevi, smolevski, Smo- levčani Sopotnica, v Sopotnici, sopotnfški, Sopotnicam Sovodenj, v Sovodnju, sovodenjski, Sovodenjčani S 6 v r a , v Sovri, sovrški, Sovrčani Spodnja Luša, v Spodnji Luši, lu ški, Lušani ali iz Spodnje Liiše Spodnja Sorica, v Spodnji Sori- ci, soriški, Soričani ali iz Spodnje S6- rice, lj. Sp. Sorca, v Sp. Sorci, sorski, Sorčani Spodnje Danje, v Spodnjih Da- njah, danjarski, Danjarji ali iz Spod njih Danj, lj. Sp. Dajne, v Sp. Dajnah, dajnarski, Dajnarji Srednja vas — Poljane, v Srednji vasi, sredenjški, Sredenjci ali Sredenj- čani, lj. Srednja vas pri Poljanah Srednje Brdo, na Srednjem Bfdu, sredenjški, Sredenjci S t a n i š e , v Stanišah, staniški, Stani- šani ali iz Staniš Stara Loka, v Stari Loki, starološki, Staroločani, lj. Fara, na Fari ali pri Fari, prifarški, Prifarci 224 Stara Oselica, v Stari Oselici, (staro)oseliški, Oselčani ali iz Stare Oselice, lj. St. Oselca, v St. Oselci, oselški Stara vas, v Stari vasi, starovaški, Starovašci, Starovaščice Stari Dvor, v Starem Dvoru, staro- dvorski, Starodvorci ali iz Starega Dvora S t i r p n i k , na Stirpniku, stirpniški, Stirpničani, izg. stirpnk, stirpnški, stirpnčani Stfmica, v Stfmici, stfmiški, Stfmi- čani, lj. Strmca, v Strmci, stfmški, Stfmčani Studeno, na Studenu, studenski, Stu- denčani S t u d o r , v Studoru, studorski, Studor- čani Suha, na Suhi, suški, Sušani Suša, v Sliši, stiski, Sušani Sv. Barbara, pri Sv. Barbari, šem- barbarski, Sembarbarčani ali od Sv. Barbare Sv. Duh, pri Sv. Duhu, svetoduški, Svetoduharji ali od Sv. Duha Se vi je, v Sevljah, ševeljski, Sevljani Skofja Loka, v Škof ji Loki, škofje loški, Skofjeločani, lj. Loka, v Loki, loški, Ločani S k o v i n e , na Skovinah, škovinski, Skovinarji T 6 d r a ž , v Todražu, todraški, Todra- žani Tomaž nad Praprotnim, pri Tomažu, od Tomaža, Tomažani, staro Sv. Tomaž Topol je, v Topoljah, topoljski, To pol j ani, lj. Topole Torka, na Torki, torkarski, Torkarji Trata, na Trati, traški, Tračani Trebi j a, na Trebiji, trebijski, Tre- bijci, lj. Trbija, trbijski, Trbijci Trnje, na Trnju, tfnjski, Tfnjčani ValterskiVfh, v Valterskem Vf hu, iz Valterskega Vrha, lj. Valtrski Vrh Vešter, v Veštru, veštrski, Veštrčani Vincarje, v Vincarjah, vincarški, Vincarčani, lj. Vencarje, v Vencrjah, vencrški, Vencrčani Vin ha rje, v Vfnharjih, vinharski, Vinharci V i r 1 o g , v Virlogu, virloški, Virelčani, lj. Virloh, Virlčani V i r m a š e , v Virmašah, virmaški, Vir- mašani Visoko pri Poljanah, na Viso kem, visoški, Visočani V o 1 a k a , v Volaki, volaški, Volačani V 61 č a , izg. vovča, na Volči, volški, Volčani Zabfdo, v Zabfdu, lj. za Brdom, za- bfški, Zabfdčani Zabrekve. v Zabrekvah, lj. za Brekvijo, (za)brekovski, (Za)Brekovci Zabrežnik, v Zabrežniku, zabrežni- ški, Zabrežnikarji ali Zabrežničani Z a d 6 b j e , v Zadobju, zadobski, Za- dobenčani Zakobiljek, v Zakobiljku, lj. za Kobiljkom, zakobiljski, Zakobiljkarji Zala, v Zali, žalski, Zalarji Zali Log, na Zalem Logu, zaliloški in zaloški, Založani Zapreval, v Zaprevalu, lj. za Pre valom, zaprevalski, Zaprevalci Zgornja Luša, v Zgornji Luši, lu ški, Lušani ali iz Zg. Liiše Zgornja Sorica, v Zgornji Sorici, soriški, Soričani ali iz Zg. Sorice, lj. Zgornja Sorca, sorski, Sorčani Zgornje Danje, vZg. Danjah, da- njarski, Danjarji ali iz Zg. Danj, lj. Zg. Dajne, v Zg. Dajnah, dajnarski, Dajnarji Z m i n e c , v Zmincu, zminški, Zminča- ni, lj. Zminc Žabja vas, v Žabji vasi, žabenski, Zabarji Železniki, v Železnikih, železniški in železnikarski, Zeleznikarji Z i r i, v Zireh, žirovski, Zirovci, iz Zirov Žirovski Vrh, v Zirovskem Vrhu, žirovskarski, Zirovskarji Opombe 1. P. Blaznik, Skofja Loka in loško gospostvo, 1973 str. 32. — 2. Slovar sloven skega knjižnega jezika II, 1975, str. 634 (nadalje: SSKJ). — 3. SSKJ II, str. 631. — 4. P. Blaznik, Kolonizacija Selške doline, 1928, str. 54 (nadalje: Sel. dol.). — 5. Kra jevni leksikon Slovenije I, 1968, str. 385 (nadalje: KLS). — 6. SSKJ I, 1970, str. 433. — 7. F. Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika I, 1976, str. 106 (nadalje: ES). — 8. R. Badjura, Ljudska geografija, 1953, str. 40 (nadalje: LG). — 9. LG, str. 272. — 10. Krajevni leksikon Dravske banovine, 1937, str. 584 (nadalje: KLDB). — 11. LG, str. 209. — 12. LG, str. 61. — 13. LG, str. 192. — 14. LG, str. 113. — 15. P. Blaznik, Koloni zacija Poljanske doline. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo 19, 1938 (nadalje: Polj. dol.). — 16. P. Blaznik, Urbarji freisinške škofije, 1963 (nadalje: Vrb.). — 17. LG, 15 Loški razgledi 225 str. 116. — 17a. KLS I, str. 355. — 18. LG, str. 116/117. — 19. Vrb., str. 318. — 20. A. Koblar, Loško gospostvo frizinških škofov, Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko, 1. 1891, str. 78/79 (nadalje: Kob.). — 21. Polj. dol., str. 14. — 21 a. P. Blaznik, ustni poda tek. — 22. LG, str. 98. — 23. Vrb., str. 148 in 304. — 24. LG, str. 121. — 25. F. Bezlaj, Slo venska vodna imena II, 1961, str. 113 (nadalje: SV I). — 26. Kob., str. 68. — 27. Urb., str. 146. — 28. Urb.. str. 303. — 29. Urb., str. 154 i. n. — 30. LG, str. 269. — 31. LG, str. 270/271. — 32. Urb., str. 150. — 33. LG, str. 263. — 34. ES I, str. 89/90 in pojasnilo domačina prof. J. Dolenca. — 35. Urb., str. 132. — 36. H. Freyer, Alphabetisches Ver- zeichniss aller Ortschafts- und Schlosser-Namen des Herzogthums Krain, 1846, str. 57 (nadalje: Fr.). — 37. SVI II, str. 44. — 38. LG, str. 272. — 39. Urb., str. 305, 148. — 40. LG, str. 125. — 41. SVI II, str. 311. — 42. SVI I, 1956, str. 81/82; ES I, str. 29. — 43. Urb., str. 140. — 44. Urb., str. 136 i. n. — 45. P. Blaznik, Skofja Loka in loško gospostvo, str. 183. — 46. LG, str. 268. — 47. Urb., str. 160. — 48. Urb., str. 326. — 49. Fr., str. 109. — 50. Kob., str. 65. — 51. Urb., str. 223. — 52. Urb., str. 136. — 53. Kob., str. 66. — 54. ES I, str. 67. — 54a. P. Blaznik, ustni podatek. — 55. Kob., str. 65. — 56. Urb., str. 135. — 57. Kob., str. 66. — 58. Kob., str. 64/65. — 59. P. Blaznik, Ime Puštal in njegov pomen, Loški razgledi 9, 1962, str. 219. — 60. F. Tomšič, Slovensko-nemški slovar, 1958, str. 159. — 61. Kob., str. 66. — 62. Kob., str. 65. — 63. Urb., str. 135. — 64. Polj. dol., str. 18. — 65. Urb., str. 304. — 66. Polj. dol., str. 2. — 67. SVI II, str. 311/312. — 68. Urb., str. 314. — 69. LG, str. 256. — 70. LG, str. 231. — 71. ES I, str. 7. — 72. Urb., str. 137, 213, 310. — 73. Kob., str. 68/69. — 74. SVI I, str. 306. — 75. Kob., str. 68/69. — 76. F. Planina, Skofja Loka s Poljansko in Selško dolino, 1976, str. 98/99. — 77. ES I, str. 71. — 78. SVI I, str. 126/127. — 79. Urb., str. 314. — 80. Fr., str. 13. — 81. Sel. dol., str. 85. — 82. Urb., str. 151, 300. — 83. Urb., str. 145, 194, 213, 295. — 84. Kob., str. 84. — 85. ES I, str. 109. — 86. ES I, str. 164. — 87. Fr., str. 26. — 88. Orts-Repertorium des Herzogthums Krain — Imenik krajev Vojvodine Kranjske, 1874, str. 36 (nadalje: Im. kr.). — 89. ES I, str. 155. — 90. ES I, str. 164. — 91. Polj. dol, str. 10. — 92. Kob., str. 75. — 93. Polj. dol., str. 10. — 94. SVI I, str. 209. — 95. SVI I, str. 212. — 96. KLS, str. 361/362. — 97. Slovenski pravopis, 1962, str. 336. — 98. SVI I, str. 280. — 99. SVI I, str. 302/303. — 100. A. Ramovš, ustno pojasnilo. — 101. SVI I, str. 363/364. — 102. Fr., str. 77. — 103. Im. kr., str. 87. — 104. KLS I, str. 376. — 105. KLDB, str. 575. — 106. SVI II, str. 65. — 106a. P. Blaznik, ustni podatek. — 107. Im. kr., str. 38. — 108. SVI II, str. 132/133. — 109. Kob., str. 67. — 110. SVI II, str. 198. — 111. SVI II, str. 198. — 112. SVI II, str. 207/208. — 113. LG, str. 241. — 114. Sel. dol., str. 15 op. — 115. Urb., str. 165. — 116. SVI II, str. 208—210. — 117. Kob., str. 81. — 118. Urb., str. 159. — 119. SVI II, str. 231—233. — 120. Kob., str. 80. — 121. Urb., str. 149. — 122. L. Suš- nik, Sefert in Zminec, Loški razgledi 11, 1964, str. 166—170. — 123. KLS I in zapis J. Šolarja in poizvedbe na terenu. Zusammenfassung DIE NAMEN DER SIEDLUNGEN IM GEBIET VON SKOFJA LOKA Der Autor stellt fest, fiir vvelche Siedlungen im Gebiet der Gemeinde Skofja Loka die Herkunft und Bedeutung des Ortsnamens schon ermittelt ist, vvelche Namen etvmologisch erklart und welche noch unklar sind. Einige Orte tragen die allgemeine Bezeichnung Dorf, Siedlung (vas, selo). Einige sind nach der Form des Reliefs oder der Umgebung benannt, andere nach der Rodung des Gebietes. Viele Namen stammen von der Vegetation oder der Flora ab, einige von der Tierwelt, andere bezeichnen die wirtschaftliche Tatigkeit der Einwohner. Einige Siedlungen ubernahmen den Namen ihres Kirchenpatrons. Weil Teile des Gebietes von Skofja Loka von den Freisinger Bischofen mit deutschen Einwanderern kolonisiert wurden, haben sich einige deutsche Ortsnamen erhalten. Es bleibt aber noch eine Reihe von Namen iibrig, die nur teilweise erklart und mehr oder weniger unklar sind, so daO ihre Erklarung problematisch ist. Der zweite Teil der Abhandlung bringt ein alphabetisches Verzeichnis aller Siedlungen der Gemeinde Skofja Loka mit Angabe des Gebrauches ihrer Namen in Verbindung mit den Verhaltnisw6rtern, ihrer eigenschaftswortlichen Form und der Bezeichnung ihrer Einwohner. 226