
Savinjske novice št. 20, 17 . maj 2019
2
Oglasi
Savinjske novice št. 20, 17 . maj 2019 3
Tema tedna:    
Naša dolina po številu turističnih kmetij 
in njihovi ponudbi med vodilnimi  ....................... 4
Kmetijska zadruga Šaleška dolina: 
Večina kazalnikov v poslovanju 2018 
pokazala rast  ..................................................................... 7
Intervju:
Glasbenik, producent in tonski mojster 
Boštjan Podlesnik  ......................................................... 8
Zgornjesavinjski zdravstveni dom: 
Z junijem bo 24-urna dežurna služba 
med vikendi in ob praznikih  ................................. 10
Upravna enota Mozirje:
Letos se izteče veljavnost številnim 
potnim listom in osebnim izkaznicam  ............ 12
PGD Ljubno ob Savinji: 
Blagoslovili novo gasilsko vozilo  ....................... 22
Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3
Tretja stran
Iz vsebine:
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-
njir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož 
Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. 
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla-
gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred-
nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in 
oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
ISSN 0351-8140, leto LI, št. 20, 17. maj 2019. Izhaja vsak petek. 
Ustanovitelj:  Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske no-
vice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in od-
govorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. 
Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na-
zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-
šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.
com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Gra-
fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 20, 17 . maj 2019 3
Glavni in odgovorni urednik
mag. Franci Kotnik
(MŠ)
(FA)
Turizem na kmetijah po poteh nekdanje slave?
V tokratni temi tedna pišemo o posebni veji turi-
stične dejavnosti – o turizmu na kmetijah. V Savinj-
skih novicah iz sedemdesetih in osemdesetih let 
prejšnjega stoletja je mogoče najti zapise, kako je 
ta takrat še mlada veja turizma pri nas tako odlično 
uspevala, da so k nam prihajali iz vseh koncev Slo-
venije spraševat po receptu za uspeh.
Potem so prišla devetdeseta leta, ko je dotok tu-
ristov iz republik nekdanje Jugoslavije usahnil, in 
turističnim kmetijam sta se nehala cediti med in 
mleko. V novem tisočletju so se razmere postopo-
ma spet izboljševale, toda le do izbruha gospodar-
ske krize, ki je Slovencem znižala standard, kar se 
je seveda poznalo tudi v turizmu.
V drugi polovici tega desetletja so kazalniki spet 
usmerjeni navzgor, kar ne velja zgolj za turizem na 
kmetijah, ampak za celotno panogo, a slika ni več 
takšna, kot je bila nekoč. Statistika sicer Zgornjo 
Savinjsko dolino glede na število turističnih kme-
tij še vedno uvršča v republiški vrh, toda če bi so-
dili po rezultatih izbora najboljših turističnih kmetij 
v organizaciji spletnega portala Siol.net, v Sloveniji 
nismo (več) med vodilnimi.
V lanskoletnem izboru je zmagala turistič-
na kmetija iz občine Ajdovščina, sledili sta tu-
ristični kmetiji iz občine Brda, nato pa so se 
zvrstile turistične kmetije iz občin Žužemberk, 
Ljubljana, Ajdovščina, Fram, Vipava, Kobarid in 
Novo mesto. Osebno ne verjamem, da so turi-
stične kmetije v zahodnem delu Slovenije toli-
ko boljše od tistih na vzhodu, kot kažejo nave-
deni rezultati. To razmerje bolj pripisujem slab-
ši promociji kmetij iz našega konca države.
Da bi se znova povzpeli med liderje, bodo mora-
li naši ponudniki turizma na kmetijah ne samo iz-
boljšati promocijo, ampak tudi hitreje slediti aktu-
alnim trendom, ki vodijo v smer kreativnega turiz-
ma. Le-ta poudarja aktivno vključevanje obiskoval-
cev v turistična doživetja, kar pomeni, da se turi-
sti iz opazovalcev spreminjajo v soustvarjalce svo-
je popotniške izkušnje: »Ni več dovolj, da posluša-
mo in opazujemo, kar nam govorijo in počnejo dru-
gi, to želimo doživeti sami.«
Ko, na primer, turisti obiščejo lončarskega moj-
stra, ga ne bodo samo opazovali pri delu, temveč 
bo vsak od njih zakopal roke v glino in se za kra-
tek čas prelevil v lončarskega vajenca. Kreativni tu-
rizem pomeni tesnejši stik z domačini in s tem od-
govarja na vse večje povpraševanje po pristnih iz-
kušnjah v nepoznanem okolju.
Sicer pa vroča tema v naši dolini ostaja zdra-
vstvo. Bistveno poslabšanje standarda zdravstve-
ne oskrbe je pripeljalo do formiranja civilne inicia-
tive, ki zahteva vzpostavitev »normalnega« stanja. 
Protestno zborovanje pred zdravstvenim domom 
je našlo mesto domala v vseh nacionalnih medijih, 
jaz pa se sprašujem, ali bi se kot turist podal na po-
čitnice v dolino, za katero se ve, da nima ustrezno 
urejene zdravstvene službe?
Savinjske novice št. 20, 17 . maj 2019
4
Duška Di Grazia, Okonina
Obiskala sem kar nekaj kmečkih turizmov. Z 
njihovo ponudbo in storitvami sem bila zelo za-
dovoljna. Tovrstna turistična ponudba se mi zdi 
zelo dobrodošla. Je dopolnitev gostinske ponud-
be, saj ponujajo drugačno, domačo hrano. Zelo 
dobro je, če se lahko kmetije povezujejo še s po-
nudniki kmetijskih proizvodov in drugih aktivno-
sti ter skupaj turistu ponudijo bolj kvalitetno ponudbo. A pri nas je zelo 
malo povezovanja. 
Maks Slatinšek, Radmirje
Rad obiščem turistične kmetije ne samo v naši 
dolini, temveč tudi drugod po Sloveniji. Uživam v 
njihovi pestri kulinarični ponudbi in njihovih do-
mačih izdelkih. Žal pa pogrešam povezovanje to-
vrstnih subjektov s ponudniki lokalne hrane in 
različnih storitev. Pogrešam tudi njihovo znanje 
o dejavnostih v kraju in poznavanju kraja kot ce-
lote. Pogosto se zgodi, da ti ponudijo hrano in prenočišče, ne znajo pa ti 
svetovati, kaj lahko v njihovi bližini delaš in kaj lahko še vidiš. Mogoče 
bi morali lastniki turističnih kmetij opraviti izobraževanja za lokalne turi-
stične vodnike in bi tako lahko gostom svetovali, kako naj preživijo dan 
oziroma čas, ki so ga namenili za kraj. 
Tjaša Pečovnik, Solčava
Velikokrat sem že obiskala turistične kmetije 
in uživala v dobri kulinarični izbiri in številnih ak-
tivnostih, ki jih ponujajo. Lahko rečem, da tovr-
stne kmetije s svojim delovanjem vplivajo na po-
dobo kraja in njegov razvoj. Če se povezujejo z 
lokalnimi ponudniki kmetijskih pridelkov, vpliva-
jo tudi na razvoj gospodarstva, saj tako podpira-
jo lokalno proizvodnjo in nenazadnje prispevajo k ohranjanju ali pove-
čanju delovnih mest. 
Sašo Štiglic, Gornji Grad
Žal nisem še nikoli bival na kmetiji, ki se ukvar-
ja s turizmom. Imam občutek, da je v Sloveniji tu-
rizem kot voz z vpreženimi tisoč konji in vsak vle-
če v svojo smer. Kmečki turizmi, z izkušnjami, ki 
jih imam od drugod po svetu, pri nas slabo ali 
skoraj nič ne sodelujejo z gospodarstvom in lo-
kalno skupnostjo. Vsi samo solirajo, v zboru noče 
peti nihče. Vsak gleda na lastni dobiček. Ko je v igri denar, se hitro poza-
bi, da bi kdo s kom sodeloval. To je žalostno, a resnično. Ljudje, ki pride-
jo k nam, tako spoznajo, ko se ustavijo v Lučah, da jim nihče ne zna ali 
noče povedati, kako je v Solčavi.
Tanja Skok, Mozirje
Zelo rada obiščem naše turistične kmetije, ki 
ponujajo doma pridelano hrano. Zelo pomembno 
je, da je kulinarika odraz okolja. Tako naj na-
še kmetije ponujajo našo hrano, gorenjske svo-
jo, primorske in prekmurske pa svojo. Še kako je 
dobrodošlo, da se turistične kmetije povezujejo 
z ostalimi kmetijami, ki ponujajo različne stori-
tve in pridelke in tako ohranjajo delovna mesta ter skrbijo za gospodar-
ski razvoj svojega okolja. 
Pripravila in fotografirala Marija Šukalo
KMETIJSTVO IN TURIZEM Z ROKO V ROKI
Zgornja Savinjska dolina po številu turističnih kmetij in njihovi 
ponudbi med vodilnimi
Slovenija je nosilka naziva 
Evropska gastronomska regija 
2021. Letos si bo naša država priza-
devala s promocijo slovenske kuli-
narične kulture in tesnejšim pove-
zovanjem prehranske politike, go-
stinstva, turizma ter kmetijstva do-
seči boljšo kakovost življenja. Zato 
je ta naziv odlična priložnost tako 
za gostince kot tudi za kmetovalce. 
Sedanji so lahko tako v vlogi pri-
delovalca hrane kot v vlogi nosilca 
turistične kmetije. Zgornjesavinjski 
kmetovalci so v svoji panogi med 
vodilnimi v slovenskem prostoru, 
naziv Evropska gastronomska re-
gija pa lahko izkoristijo kot odlično 
promocijo med domačimi in tuji-
mi turisti. 
GASTRONOMIJA EDEN KLJUČNIH 
TURISTIČNIH PRODUKTOV TUDI 
NA TURISTIČNIH KMETIJAH
V širšem evropskem in medce-
linskem prostoru je Slovenija že 
sedaj prepoznana kot sonaravna 
butična srednjeevropska destina-
cija, njeni glavni produkti so med 
drugim aktivne počitnice, gastro-
nomija na osnovi domačih pridel-
kov in dvig ravni dobrega počutja. 
Vse to lahko turist dobi tudi na tu-
ristični kmetiji. 
Tema tedna, Aktualno
V Solčavi in Lučah delujejo turistične kmetije z najdaljšo tradicijo v 
Sloveniji, zato imajo bogate dolgoletne izkušnje pri delu z gosti, ki 
se vedno radi vračajo. (Foto: Igor Solar)
Naša anketa
Se turistične kmetije povezujejo s ponudniki lokalnih 
proizvodov in hrane?
Na območju naše doline je 47 turističnih kmetij in so izjemnega 
pomena za promocijo lokalne kulinarike. Prav tako lahko dajejo za-
poslitev širši skupnosti. Te kmetije naj bi se povezovale z ostalimi 
ponudniki lokalnih proizvodov in hrane. Kaj glede tega menijo na-
ši anketiranci?
Savinjske novice št. 20, 17 . maj 2019 5
Strategija trajnostne rasti slo-
venskega turizma 2017–2021 je 
identificirala gastronomijo kot 
enega od ključnih turističnih pro-
duktov, turistične kmetije v Slove-
niji pa so tako pomembna katego-
rija gostinske ponudbe kot le red-
kokje. In prav v Zgornji Savinjski 
dolini, v Solčavi in Lučah, delujejo 
turistične kmetije z najdaljšo tradi-
cijo v Sloveniji. Kot pravi Bernar-
da Brezovnik iz mozirske izposta-
ve Kmetijsko gozdarskega zavoda 
Celje so te kmetije pričele spreje-
mati goste že takoj po drugi sve-
tovni vojni. Zato imajo bogate dol-
goletne izkušnje pri delu z gosti, ti 
pa se na te kmetije vedno radi vra-
čajo. 
NAŠA DOLINA MED VODILNIMI 
PO ŠTEVILU IN PONUDBI 
TURISTIČNIH KMETIJ
Za preživljanje počitnic na turi-
stičnih kmetijah se odloča vse več 
gostov, ki prisegajo na tipične do-
mače dobrote, neokrnjeno naravo 
in možnost rekreacije. Prihodki tu-
rističnih kmetij v zadnjih letih na-
raščajo, prav tako narašča število 
turističnih kmetij. Največ jih je najti 
v Savinjski regiji. Kot pravi Brezov-
nikova, je Zgornja Savinjska doli-
na tako po številu turističnih kme-
tij kot tudi po njihovi bogati ponud-
bi ena vodilnih v regijskem in naci-
onalnem merilu. 
»V naši dolini ima turistično de-
javnost na kmetiji kot dopolnilno de-
javnost registrirano 47 turističnih 
kmetij, štiri kmetije pa imajo turi-
stično dejavnost registrirano kot s. 
p.. Največ kmetij s turistično dejav-
nostjo je v občinah Solčava, Luče 
in Ljubno, sledijo jim Mozirje, Gor-
nji Grad, Rečica in Nazarje.« 
Seveda se število kmetij s turi-
stično dejavnostjo spreminja, ta-
ko se je po podatkih Brezovnikove 
v zadnjih letih na novo registriralo 
kar nekaj turističnih kmetij. »V letu 
2018 sta se na novo registrirali dve 
turistični kmetiji, nekaj kmetij pa je 
zaradi zamenjave generacij z dejav-
nostjo tudi prenehalo.«
GOSPODARITI NA TURISTIČNI 
KMETIJI POMENI SKRBETI TUDI 
ZA GOSTE
Biti gospodar turistične kmetije 
ni preprosto. Ti kmetje se ne more-
jo posvečati zgolj kmetovanju in ob-
časno gostiti goste, ampak so pri-
morani voditi občutljivo podjetje ter 
ga hkrati narediti dovolj privlačne-
ga za dober obisk turistov. Kot pravi-
jo v Združenju turističnih kmetij Slo-
venije, se vse več turističnih kmetij 
odloča za razvoj specializirane po-
nudbe, s katero želijo zadovoljiti tu-
di najbolj zahtevne goste. 
V naši dolini je večina kmetij regi-
striranih kot stacionarna turistična 
kmetija, torej kmetija z nastanitvijo. 
Brezovnikova razlaga, da te kmetije 
sprejemajo goste na večdnevne od-
dihe, nudijo jim nočitev z zajtrkom, 
polpenzion ali cel penzion. 
»Kar nekaj kmetij ima registri-
ran tako izletniški kot tudi stacio-
narni turizem, le-te poleg stacio-
narnih gostov sprejemajo tudi iz-
letniške prehodne goste, skupine 
avtobusov, zaključene skupine za 
različna družinska praznovanja in 
podobno.« 
VEČ UPANJA ZA PODPORO 
TURISTIČNIM KMETIJAM ŠELE PO 
LETU 2020
Kot vsi delujoči v kmetijstvu se tu-
di nosilci turističnih kmetij v prime-
ru večjih investicij želijo poslužiti po-
moči države. Žal v zadnjem Progra-
mu razvoja podeželja RS 2014–2020 
razpisa za podporo tej dopolnilni de-
javnosti ni vključenega. Na razpis za 
podporo razvoja turizma na kmetijah 
so se turistične kmetije lahko prijavi-
le v prejšnjem programskem razvoj-
nem programu 2007–2013. 
Kot pravi Brezovnikova, si Združe-
nje turističnih kmetij Slovenije, ki je 
krovna organizacija turističnih kme-
tij v državi, močno prizadeva in da-
je številne pobude na kmetijsko mi-
nistrstvo, da bi se razpisi za pomoč 
razvoju turizma na kmetijah zopet 
vključili v nov programski razvojni 
program po letu 2020.
Tatiana Golob
47 turističnih kmetij
v naši dolini ima kot dopolnilno de-
javnost registriran turizem na kmetiji.
Bernarda Brezovnik, kmetij-
ska svetovalka za področje do-
polnilnih dejavnosti pri mozirski 
izpostavi Kmetijsko gozdarske-
ga zavoda Celje:
»Kmetije s turistično dejavno-
stjo na kmetiji, kakor tudi kme-
tije z različnimi predelavami, to-
rej mleka, mesa, sadja, s peko 
krušnih izdelkov, so močno zain-
teresirane za sodelovanje z različ-
nimi turističnimi ponudniki v dolini. Zato se vključujejo s predstavitvami 
in prodajo svojih domačih izdelkov na številih prireditvah v dolini, s svoji-
mi izdelki se predstavljajo na tržnici v Nazarjah, na stojnici v kampu Meni-
na in na drugih prodajnih mestih po posameznih krajih. Hkrati tem ponu-
dnikom svoje proizvode prodajajo tudi individualno, da jih le-ti lahko vklju-
čujejo v prodajno ponudbo.«
ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA
Pozeba povzročila škodo le tu in tam
Spomladi leta 2016 in 2017 je mrzlo vreme precej prizadelo pridelke. 
Manjša drevesa so lastniki predhodno zaščitili.  (Foto: Igor Solar)
Za začetek prejšnjega tedna 
so vremenoslovci napovedova-
li močne ohladitve ter možnost 
slane in pozebe. Kot pravijo kme-
tijske svetovalke na mozirski iz-
postavi Kmetijsko gozdarskega 
zavoda Celje, v naši dolini hujše 
pozebe niso zaznali. 
NIZKE TEMPERATURE V NIŽJE 
LEŽEČIH IN ZATIŠNIH KRAJIH
Nekaj škode je utrpel zgodnji 
krompir, ki pa se bo obrasel. Ko-
ruza zaradi hladnega in deževne-
ga vremena večinoma še ni vzkli-
la, žita pa na hladno vreme niso 
občutljiva. Toploljubne rastline, 
kot je paradižnik, vrtičkarji na 
prosto že tradicionalno in zara-
di izkušenj sadijo šele po ledenih 
možeh. Zanimivo je, da so nizke 
temperature prizadele nižje leže-
če in zatišne kraje, v višjih pre-
delih naše doline pa zaradi toplo-
tnega preobrata temperature ni-
so tako padle.
O VEČJI POZEBI SADJARJI NE 
POROČAJO
Alojz Plaznik, predsednik 
Sadjarskega društva Franca 
Praprotnika Mozirje, pravi, da so 
na sadnem drevju na nekaterih 
mikrolokacijah nizke tempera-
ture sicer verjetno napravile ne-
kaj škode, vendar o večji pozebi 
sadjarji ne poročajo. Poleg tega 
v naši dolini ni pridelovalcev, ki 
bi bili od tega pridelka odvisni, 
saj lastniki sadje pridelujejo le 
ljubiteljsko. 
Marija Lebar 
Tema tedna, Aktualno
(Foto: ML)
Savinjske novice št. 20, 17 . maj 2019
6
Aktualno
PROTESTNI SHOD CIVILNE INICIATIVE ZA OHRANITEV ZDRAVJA ZGORNJESAVINJČANOV 
Z besedami in transparenti izrazili svoje skrbi in zahteve 
Udeleženci protestnega shoda so izkazali podporo Civilni iniciativi za ohranitev zdravja 
Zgornjesavinjčanov.
Civilna iniciativa za ohranitev zdravja Zgornje-
savinjčanov je v torek, 14. maja, pred zdravstveno 
postajo v Nazarjah organizirala protestni shod, na 
katerem so predstavili razloge za ustanovitev ini-
ciative in zahteve do odgovornih za stanje v zdra-
vstvu v dolini. Te so se nanašale na vodstvo Jav-
nega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom 
Nazarje, svet zavoda, župane ter Zavod za zdra-
vstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). 
VEČ STO UDELEŽENCEV
V imenu civilne iniciative je spregovoril Viktor 
Mikek, v imenu devetih zgornjesavinjskih dru-
štev upokojencev, ki so bili pobudniki za ustano-
vitev civilne iniciative, je spregovorila Darja Do-
bovičnik. Nekaj besed je zbranim namenil tudi 
predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske do-
line Janko Žuntar. Protestnega shoda se je ude-
ležilo nekaj sto prebivalcev Zgornje Savinjske do-
line, ki so ob zahtevah civilne iniciative s ploska-
njem pokazali svoje strinjanje, po shodu pa so se 
mirno razšli.
NEZAUPNICA VODSTVU ZAVODA
Vodstvu zdravstvenega doma (direktorici, po-
močniku direktorice in računovodji) so v civil-
ni iniciativi izrekli nezaupnico, od njih zahtevajo 
prevzem odgovornosti za nastalo situacijo. Zah-
tevali so takojšnjo vzpostavitev 24-urne zdravni-
ške dežurne službe in prisotnost zdravnika na in-
tervencijah ter pripravo dolgoročne strokovne vi-
zije delovanja zdravstvene oskrbe. Predvsem pa, 
da ostane zgornjesavinjski zdravstveni dom sa-
mostojen, strokoven in dolgoročno vzdržen javni 
zdravstveni zavod.
OČITKI SVETU ZAVODA IN OBČINAM
Od sveta zavoda zahtevajo, da oceni delo 
sedanjega vodstva in pristopi k iskanju no-
vega. Prav tako zahtevajo javno objavo za-
pisnikov sej sveta zavoda za zadnja štiri le-
ta in objavo imen članov sveta zavoda. »Od 
občin ustanoviteljic zahtevamo, da zaradi iz-
rabljene infrastrukture in voznega parka sku-
paj z zdravstvenim domom pripravijo petle-
tni načrt vlaganja v zdravstveni dom in vozi-
la ter končno izpolnijo že desetletja stare ob-
ljube o novem zdravstvenem domu,« je po-
vedal Mikek.
USTREZNO FINANCIRANJE JE NUJNO
Kritika je letela tudi na ZZZS. Civilna inicia-
tiva zahteva, da poskrbi za ustrezno financira-
nje zdravstvene oskrbe občanov in jim kot za-
varovancem zagotovi osnovno pravico do zdra-
vstvenih storitev. »Trenutne razmere, ki vladajo v 
našem zdravstvenem zavodu, so očitno dosegle 
vrh, in da je nekaj očitno hudo narobe, smo iz-
vedeli, ko so v marcu dali odpoved trije zdravni-
ki,« je še povedal govornik.
OPOZORILA ZDRAVNICE
Izpostavili so nepravilnosti, na katere je opo-
zorila zdravnica, ki je dala odpoved. Med temi so 
dvojno ali celo trojno delovišče, neustrezna, ne-
varna in dotrajana oprema, predvsem reševal-
no vozilo. Zdravnica je opozorila še na pomanj-
kanje strokovnega vodenja, napačne odločit-
ve vodstva in slabe odnose med zaposlenimi in 
vodstvom. Kot posledico vsega tega v civilni ini-
ciativi vidijo odhod treh zdravnikov in ukinitev 
24-urne dežurne službe oziroma neprisotnost 
zdravnika na intervencijah.
GASILSKA PODPORA
Darja Dobovičnik je povedala, da upoko-
jence zelo skrbi razpad zdravstvenega siste-
ma v dolini. »Želimo si zdravnike, ki jim bo Hi-
pokratova prisega pomenila več kot plača.« 
Omenila je tudi posebno skrb za starejše, ki 
 Zvone Zupan: »Namen civilne iniciative 
je opozoriti na situacijo, v kateri smo se 
znašli.«
zdravniško pomoč večkrat potrebujejo. Janko 
Žuntar je izpostavil prve posredovalce, ki naj 
bi bili gasilci. Meni, da takšne odgovornosti 
ne morejo prevzeti, bodo pa ljudem pomagali 
vedno in povsod, kakor so jim do sedaj.
BREZ KONTAKTOV Z DIREKTORICO
Z direktorico Zgornjesavinjskega zdravstve-
nega doma Darjo Es člani civilne iniciative pred 
shodom niso govorili, prav tako ji niso niti ustno 
niti pisno postavili kakšnih vprašanj ali zahteva-
li pojasnila. Esova je za medije pripravila izjavo, v 
kateri je pojasnila, kako rešuje težave. Županom 
je na sestanku podala izčrpne odgovore glede 
očitkov zdravnice, ki jih je le-ta posredovala civil-
ni iniciativi. 
POSLANSKA PODPORA
Podporo zgornjesavinjskemu zdravstvu je iz-
kazal poslanec NSi Aleksander Reberšek: 
»Zdravstvo ne pozna meja. Pravica do zdrav-
ja in zdravniške pomoči mora biti za vse ista, za-
to bi rad pomagal ljudem Zgornje Savinjske doli-
ne po svojih močeh. Sestal sem se z direktorico 
Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje 
Darjo Es, ki me je seznanila s problematiko odho-
da zdravnikov, prebivalstvu pa se je tudi zmanjša-
la dostopnost do nujne medicinske pomoči. To je 
v teh oddaljenih krajih nedopustno. S poslanskim 
vprašanjem zdravstvenemu ministru se bom ak-
tivno vključil v reševanje te problematike.«
Zvone Zupan, predstavnik za stike z javno-
stjo civilne iniciative: »Namen civilne inicia-
tive je opozoriti vodstvo zavoda, svet zavoda, 
župane kot ustanovitelje zdravstvenega doma, 
zdravstveno zavarovalnico in nenazadnje tudi 
zdravnike na situacijo, v kateri smo se znašli.«
Tekst in foto: Štefka Sem
Savinjske novice št. 20, 17 . maj 2019 7
Gospodarstvo
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA 
Večina kazalnikov poslovanja v letu 2018 kaže rast 
Lansko leto je bilo za Kmetijsko zadrugo Ša-
leška dolina izredno uspešno. Prihodke so povi-
šali za dobre štiri odstotke in tako ustvarili pre-
cejšnjo rezervo. O rezultatih, o načinih in poteh 
do uspeha v minulem letu in o letošnjih načr-
tih so na nedavnem občnem zboru spregovorili 
vodstvo, člani zadruge, med katerimi je tudi pre-
cej Zgornjesavinjčanov, in gostje.
DOBER REZULTAT PLOD PREMIŠLJENE 
POSLOVNE POLITIKE 
Direktor Ivan Drev je v poslovnem poročilu na-
vedel, da je zadruga lani ustvarila skoraj 162 tisoč 
evrov dobička. Poslovni prihodki so znašali nekaj 
več kot 18 milijonov evrov, kar je 4,4 odstotka več 
kot v preteklem letu. Več kot polovica prihodkov 
je bila ustvarjena iz redne dejavnosti. 
»Leto 2018 je bilo izredno razgibano in je od 
vseh nas zahtevalo maksimalno angažiranje. 
Tako vodstvo kot zaposleni ter upravni in nad-
zorni odbor smo delovali usklajeno, zato so re-
zultati temu primerni,« je povedal Drev in dodal, 
da je rezultat plod dobre in vizionarske poslovne 
18 milijonov evrov
so znašali skupni poslovni prihodki zadruge, 
kar je 4,4 odstotka več kot v preteklem letu.
 Udeleženci občnega zbora so z zadovoljstvom prisluhnili posameznim spodbudnim 
poročilom. (Foto: Marija Lebar)
politike zadruge. »Pri tem ne gre pozabiti, da je 
kmetijstvo izpostavljeno velikim tveganjem, od 
vremena do dnevne politike.«
ODKUP MLEKA NIŽJI OD PLANIRANEGA
Pregled poslovnega rezultata po posameznih 
sektorjih je pokazal, da največji delež prome-
ta ustvarijo s trgovsko dejavnostjo, kamor sodi 
preskrba članov s kmetijskim repromaterialom. 
Dejavnost je lani dosegla 55 odstotkov v celot-
ni realizaciji, v primerjavi z letom 2017 je porasla 
za 6 odstotkov. 
Zadružna enota je skupaj z ekološko enoto 
ustvarila z odkupom in prodajo kmetijskih pro-
izvodov več kot sedem milijonov evrov, to je 40 
odstotkov vseh prihodkov. 
Odkupili so skoraj 14 milijonov litrov mleka, 
kar je bilo okoli dva odstotka pod načrtovano 
količino. Vzrok so bile izredno neugodne vre-
menske razmere in posledično slabša kakovost 
živinske krme. 
PREDELAVA SADJA ZA VIŠJO DODANO 
VREDNOST
Tudi v lastni proizvodnji so dosegli visoko rast 
in številke predhodnega leta presegli za 15 od-
stotkov. 
Preteklo leto je bilo na področju proizvo-
dnje jabolk izredno kompleksno, je ocenil Drev. 
Rekordna letina sadja v Sloveniji in Evropi je 
povzročila močan padec cen jabolk. »Žal v Slo-
venijo prihajajo jabolka, ki niso kakovostna, 
pojavlja se cenovni damping in razvrednote-
nje naše proizvodnje.« 
V zadrugi zato pripravljajo ukrepe, s katerimi 
se bodo poskušali zaščititi na ta način, da bo-
do v prihodnje jabolka predelovali v proizvode z 
višjo dodano vrednostjo in v take, ki so za trg za-
nimivi preko celega leta. Širijo ekološke nasade 
in pripravljajo nekatere sodobne načine ponud-
be in prodaje sadnih produktov.
V OSPREDJU POTREBE IN ŽELJE ČLANSTVA
V preteklem letu so v zadrugi posebno po-
zornost namenili članstvu. To politiko zadru-
ga nadaljuje tudi v letu 2019. V skladu s po-
trebami in željami članstva so pripravili ne-
kaj dodatnih ukrepov, ki jih bodo izvedli le-
tos. Tako načrtujejo kadrovske okrepitve v za-
družni enoti kakor tudi na področju marketin-
ga in trženja. 
»Prepričan sem, da tako člani kot poslovni 
partnerji opazijo izredno urejeno finančno di-
sciplino, ki je pri nas tradicija,« je dejal direk-
tor. Izpostavil je še nakup delnic Mlekarne Cele-
ia Arja vas v višini nekaj več kot 181 tisoč evrov, 
ki so ga izvedli z zadružnimi sredstvi. »To pome-
ni, da z nakupom nismo prenašali bremena na 
člane,« je rekel. Kmetijska zadruga Šaleška doli-
na je trenutno skoraj 15-odstotna lastnica ome-
njene mlekarne. 
OKTOBRA ŽIVINOREJSKA RAZSTAVA
V letu 2018 je zadruga uspešno zaključila 
pravdo z državo in uspela zadržati nezazidano 
zemljišče v Šmartnem ob Paki, s katerim v pri-
hodnje načrtujejo ustvariti dober finančni izku-
piček. 
V mesecu oktobru pripravljajo veliko živino-
rejsko razstavo. »Pričakujem, da se bomo vsi 
maksimalno potrudili in širši javnosti prikazali 
desetletni napredek živinoreje na našem obmo-
čju,« je dejal Drev. 
Iz poročila upravnega odbora, ki ga je podal 
predsednik Ivan Anželak, je bilo razbrati, da je 
sodelovanje vseh deležnikov v zadrugi odlično 
in da so v času, ko pri nas številne zadruge pro-
padajo ali komaj životarijo, člani na svojo zadru-
go ponosni. 
V tem smislu je zvenel tudi nagovor pred-
sednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slove-
nije Cveta Zupančiča, ki je dejal, da obču-
duje miselnost zadruge in poudaril, da dob-
rih in uspešnih zadrug skoraj ni. Navdušen je 
bil nad poročilom revizorja, ker se vidi, da ta 
dobro sodeluje z zadrugo in pozna njeno de-
lo. Čestitke in upanje na podobne rezultate v 
prihodnje so izrekli tudi ostali prisotni gostje, 
med njimi šoštanjski župan Darko Menih.
Marija Lebar
Direktor Ivan Drev je v poslovnem poročilu 
navedel, da je zadruga lani ustvarila skoraj 
162 tisoč evrov dobička. (Foto: Marija Lebar)
Savinjske novice št. 20, 17 . maj 2019
8
Intervju
GLASBENIK, PRODUCENT IN TONSKI MOJSTER BOŠTJAN PODLESNIK 
Če ne bi bil glasbenik, bi bil nekje med 
vodo in zrakom
Veliko sem tudi na odru kot glasbenik. Happy 
Band je še vedno moja primarna skupina, s ka-
tero redno igramo. Interakcija z glasbeniki na 
odru ima svoj čar, to človeka na nek način za-
svoji. Zadnja leta veliko delam kot tonski moj-
ster na različnih koncertih doma in v tujini, kar 
je precej stresno. Pri tem ni prostora za napake. 
Vedno je treba poskrbeti, da vse lepo teče. A ko 
enkrat »steče«, je lahko tudi to prijetno. 
- Kaj je odlika dobrega glasbenika? Je po-
membno, da zna prisluhniti skupini?
Glasbenik mora znati poslušati tako sebe kot 
druge. To je bistveno. Četudi se komu zdi to pov-
sem samoumevno, je v resnici popolnoma dru-
gače. Potrebno je veliko znanja in predvsem iz-
kušenj, da glasbenik pride to tega. Prav to je po 
mojem mnenju izstopajoča lastnost vsakega 
dobrega glasbenika. Torej, znati igrati svoj in-
štrument še zdaleč ni dovolj. Tega vas lahko na-
uči dobra glasbena šola, ki pa sama po sebi ni 
dovolj, da se glasbenik nauči poslušati. Oboje 
skupaj je zagotovilo, da bo lahko glasbenik svoj 
talent izrazil tudi znotraj skupine ali orkestra kot 
eden med enakimi.
- Kakšna je vloga producenta v preteklo-
sti in danes?
Vloga glasbenega producenta je danes pov-
sem neprimerljiva s tem delom pred 30 ali več 
leti. Včasih je bil ta naziv le za redke izbrance 
iz glasbene elite. Danes je samooklicani produ-
cent že vsak, ki ima malo boljši računalnik in ne-
kaj ukradene programske opreme. 
Vendarle pa ima vsak resnejši glasbeni izde-
lek ali posnetek nekoga, ki mora to vlogo prev-
zeti s polno odgovornostjo in to delo opraviti v 
skladu z določenimi glasbenimi standardi. V na-
sprotnem primeru je malo verjetno, da bo tak-
šen posnetek prišel do širšega kroga poslušal-
cev, kaj šele, da bi iz tega nastal hit, ki si ga bo-
do ljudje požvižgavali še dolga leta. Dober glas-
beni producent je zagotovilo za dober glasbeni 
posnetek, a v isti sapi poudarjam, da to še ni za-
gotovilo za uspeh. 
Boštjan Podlesnik: »Dober glasbeni 
producent je zagotovilo za dober glasbeni 
posnetek, a v isti sapi poudarjam, da to še 
ni zagotovilo za uspeh.« 
Boštjan Podlesnik z Rečice ob Savinji je 
glasbenik, producent in tonski mojster že 
vrsto let. Začel je z Veselimi Drenovci na 
Rečici ob Savinji, še preden je prvič sedel 
v šolske klopi, komaj petletni fantič. Igra-
nja inštrumentov se je lotil kot samouk v 
osnovni šoli. Kasneje je obiskoval glasbe-
no šolo v Nazarjah in jo pod mentorstvom 
pokojnega Francija Goljufa končal v treh 
letih, tako za bariton kot za pozavno. Šo-
lanje je potem nadaljeval na srednji šoli v 
Velenju. Kasneje ga je želja po znanju za-
nesla prek velike luže v Houston, Texas, 
kjer se je učil glasbene produkcije in obli-
kovanja zvoka. To je bilo leta 2002, a že 
pred tem je kar nekaj let delal v različnih 
studiih tako kot producent in aranžer kot 
tudi studijski glasbenik za različne pevce 
in izvajalce.
- Kaj najraje delate in katero delo se vam 
zdi stresno?
Spadam med srečneže, ki za svoj hobi dobijo 
dostojno plačilo. Sliši se mogoče enostavno, a 
vendarle ni. Moj poklic in moje delo sta kot vsa-
ko drugo delo. Opraviti ga moram dobro, pravo-
časno in za primerno ceno. To od mene priča-
kujejo stranke in brez tega ne gre. A kljub te-
mu imam svoje delo nadvse rad. Studijsko de-
lo je precej sproščeno, po drugi strani zelo od-
govorno. 
»V vseh teh letih, in tega bo kmalu že 
30 let, je skozi moje prste in ušesa šlo 
prav vse, kar se je v dolini dogajalo na 
glasbenem področju.«
»Akustična optimizacija tako velikih 
dvoran ni ravno poceni. Prav radoveden 
sem, kaj bodo spravili skupaj Lučani v nji-
hovi novi dvorani, ki je v izgradnji. Upam, 
da jo čim prej preizkusim na svoj način.«
- Kakšna je odlika dobrega tonskega moj-
stra v dobi računalniške produkcije in ali je 
potrebna tudi analogna oprema?
Povsem enako kot velja za dobrega glasbeni-
ka, velja tudi za dobrega tonskega mojstra. Mo-
ra znati poslušati. Brez tega ne gre. Ni dovolj, da 
obvlada računalnik ali mešalno mizo. Tega se 
lahko nauči vsak že z interneta. Znati posluša-
ti in prav slišati je nekaj čisto drugega in tega 
ni na internetu. 
Seveda je še kako pomembno, da tonski moj-
ster dobro pozna svoje orodje, začenši z mikrofo-
ni na odru. Analogno opremo uspešno zamenjuje 
digitalna. Računalniki so danes postali obvezna 
oprema v vsakem procesu, v vsakem studiu ali na 
prireditvah. A kljub temu povsem brez analognih 
»škatel« ne gre. Imajo svoj čar, poseben doprinos 
pri oblikovanju zvoka, ki ga digitalna tehnika za-
radi svoje sterilnosti ne nudi. Sam veliko uporab-
ljam analogne procesorje, če so le na voljo. Je pa 
tega relativno malo, ker veliko stanejo in imajo vi-
soko ceno vzdrževanja in servisiranja. 
- Vam je katero področje ljubše od druge-
ga?
Težko bi izpostavil, kaj najraje delam. Delo 
v studiu je kreativno, vendar terja veliko časa. 
Koncerti v živo ne trajajo dolgo, a so zelo stre-
sni in naporni, ker zahtevajo najvišjo mero zbra-
nosti in koncentracije. Tu ni časa za razmišlja-
nje, ponavljanje in napake. Igranje na odru je 
svojevrsten užitek, a tudi naporno po svoje. Vse 
našteto pa kljub vsemu zelo rad delam.
- Kot tonski mojster delate na številnih 
koncertih in prireditvah tako doma kot v tu-
jini. Katere bi izpostavili?
V zadnjem obdobju sem delal na več različ-
nih jazz projektih, zaradi katerih sem veliko po-
toval po svetu. Zadnje daljše potovanje je bi-
la jesenska kitajska turneja s 1000 Streets Big 
Bandom, ki ga sestavljajo italijanski, avstrijski in 
poljski glasbeniki. Z njimi sem prepotoval dobr-
šen del vzhodnega in osrednjega dela Kitajske 
in nekaj velemest, kot so Shanghai, Nanjing in 
Chongqing, kjer smo odigrali dvanajst koncer-
tov. 
Poleg tega redno sodelujem z armenskim pi-
anistom in komponistom Karenom Asatrianom. 
Že naslednji teden me z njim čaka nov koncert 
v Avstriji. Redno sodelujem z ameriškim pianis-
tom Robertom Bargadom iz Bostona. Z njim sva 
naredila že kar nekaj CD plošč, med drugim za 
Savinjske novice št. 20, 17 . maj 2019 9
Intervju, Iz občin
»S kolegi iz Jadralnega kluba Savinja 
vsako leto organiziramo Savinjsko rega-
to. Lani smo imeli kar 19 ekip iz savinjske 
regije.«
svetovno znanega bobnarja Jimmyja Cobba iz 
New Yorka. Bilo bi preveč samovšečno, če ne bi 
bil posebej ponosen na takšna sodelovanja. A 
nič manj nisem ponosen tudi na to, da sem ali 
pa še vedno sodelujem z prav vsemi resnejšimi 
sestavi iz Zgornje Savinjske doline. 
»Zadnje daljše potovanje je bila je-
senska kitajska turneja s 1000 Streets Big 
Bandom, ki ga sestavljajo italijanski, av-
strijski in poljski glasbeniki.«
»Danes je samooklicani producent že 
vsak, ki ima malo boljši računalnik in ne-
kaj ukradene programske opreme.«
V vseh teh letih, in tega bo kmalu že 30 let, je 
skozi moje prste in ušesa šlo prav vse, kar se je 
v dolini dogajalo na glasbenem področju. Če ne 
v studiu, pa pod ali na odru. Tu so ansambel Gol-
te, Alya, Glasbena šola Nazarje, Darko Atelšek, 
Godba Zgornje Savinjske doline, Oktet Žetev, iZ-
virni muzikanti, Črna mačka, Suška Banda, Reči-
ški pobi in še bi lahko našteval. Pomenljiva sa-
vinjska skovanka za to je: ni da ni. Torej v mojem 
primeru vendarle ne velja reklo, da za domače 
nisi nikoli dovolj dober. Ravno nasprotno. In te-
ga sem zelo vesel. 
- Kako je pomemben glasbenik in kako 
tonski mojster na koncertih?
Od glasbenikov se na koncertu pričakuje, da 
pridejo ustrezno pripravljeni na nastop, da ima-
jo dobre inštrumente, da so točni in ob dogovor-
jeni uri na tonski vaji itd. Tonski mojster s svo-
jo ekipo pa je zadolžen, da do publike v dvora-
ni pride poslušljiv in razumljiv zvok, ki je prije-
ten za poslušanje in ravno prav glasen. Le vse 
našteto je garancija za dober koncert, ki bo pu-
bliki ostal v lepem spominu. 
Že vrsto let sem v dolini prisoten na skoraj 
vseh večjih koncertih. Zato si upam trditi, da s 
svojo ekipo vedno vložimo ves trud, opremo in 
znanje ravno v dober zvok. Ob tem nemalokrat 
dobimo pohvale tako občinstva kot tudi organi-
zatorjev in glasbenikov na odru. To nas žene v 
vedno nove investicije v boljšo opremo.
- Sta za dober zvok dovolj dobro ozvočenje 
in dober tonski mojster? 
Nikakor. Kot že omenjeno, bistveno je, kaj pri-
haja z odra. A poleg tega je za dober zvok izred-
no pomembna tudi akustika dvorane oziroma 
prostora, kjer se določen glasbeni dogodek od-
vija. V Mozirju in Nazarjah imamo dve sicer lepi, 
toda akustično ne preveč dobri dvorani. A žal je 
tako v skoraj vseh športnih dvoranah. 
Tukaj gre okrcati arhitekte, ki takšne dvora-
ne načrtujejo. Večina njih nima ustreznega zna-
nja o akustiki ali o tem ne razmišljajo. To je res 
velik problem in s tem se dela škoda. Se pa se-
veda zatakne pri denarju. Akustična optimizaci-
ja tako velikih dvoran ni ravno poceni. Prav ra-
doveden sem, kaj bodo spravili skupaj Lučani v 
njihovi novi dvorani, ki je v izgradnji. Upam, da 
jo čim prej preizkusim na svoj način.
- Glasba je vaš kruh. Kako dolgo se že z njo 
preživljate in ali je mogoče od nje dostojno 
živeti?
Že petnajsto leto sem samozaposlen v kultu-
ri s pomočjo ministrstva za kulturo umetnikom s 
posebnimi dosežki. To je vsekakor velika pomoč 
pri delu. Če to odmislim, ni moja služba pravza-
prav nič posebnega. Biti moram pravočasno na 
dogovorjenem mestu, delati moram vestno in 
dobro, vedno se moram dodatno učiti, včasih je 
mrzlo, drugič spet prevroče itd. A če delaš dob-
ro, te vedno znova pokličejo in potem iz hobija 
nastane poklic, s katerim živiš.
- Nekaj časa ste bili tudi v Ameriki. Kakšni 
so bili tam pogoji za delo?
Z Ameriko sem tesno povezan. Redno sode-
lujem s kar nekaj Američani, ki so ali pa še ved-
no živijo in delujejo v Evropi. Poleg tega grem 
enkrat letno za en mesec igrat z različnimi glas-
beniki iz nemško govorečih držav v ameriške 
pivnice. Lani sem bil v St. Louisu, pred tem v 
Chicagu in Las Vegasu ter Houstonu. 
Texas je bil nekaj časa moj dom, kjer sem de-
lal in se učil v enem izmed tamkajšnjih studiev. 
Amerika je zanimiva dežela. Mentaliteta ljudi je 
povsem drugačna. So zelo odprti in prijazni. To-
da pri njih je vpliv denarja moč čutiti še bolj kot 
pri nas v Evropi in to mi ni všeč. Vedno znova 
grem rad čez lužo, ampak še raje pridem nazaj.
- Vas je kdaj zamikalo, da bi odšli v tujino 
iskat priložnosti in tam tudi ostali?
Točno to tudi počnem. Ves čas. Svet je majhen 
in razdalje so se neverjetno skrajšale. V juniju 
me čaka še posebej pester vikend, ko bom v pe-
tek delal v Celovcu, v soboto letim v Bern v Švi-
ci na koncert ob dirki svetovnega pokala formu-
le, naslednji dan pa nazaj na Kresno noč v Luče 
z Oktetom Žetev. 
Ves svet je na dlani. Kje greš spat, pravzaprav 
niti ni pomembno. Smo prebivalci tega planeta, 
vse meje so le v naših glavah in te nam vsiljuje-
jo drugi, predvsem televizija. Če televizijo ugas-
neš, postane vse dosti lepše, bolj prijazno in tu-
di enostavno. Vse več ljudi, ki jih srečujem po 
svetu in s katerimi delam, razmišlja tako in tega 
sem zelo vesel. Še je upanje.
- Kaj vas še, razen glasbe, navdušuje? S 
čim se ukvarjate? Nekje sem zasledila, da bi 
želeli postati pilot. Ste že na poti do tja?
Sem navdušen jadralec. Zadnja leta zelo ve-
liko jadram. Na morju sem približno tri mesece 
na leto. Kot skiper delam za nemško agencijo, 
poleg tega jadranje in mornarske veščine pou-
čujem vse, ki se želijo tega naučiti v praksi in 
ne le teoretično, pri opravljanju izpita za vodi-
telja čolna. 
S kolegi iz Jadralnega kluba Savinja vsako le-
to organiziramo Savinjsko regato. Lani smo ime-
li kar 19 ekip iz savinjske regije. Na to smo zelo 
ponosni. Organizirati regato daleč stran od do-
ma za 150 ljudi ni enostavno. Celo leto trdo de-
lamo za ta dogodek. Letos oktobra bo to že peta 
ponovitev. Priprave intenzivno potekajo in veči-
na ekip je že prijavljenih.
- Če ne bi bili glasbenik, kaj bi počeli?
Ne vem. Težko rečem. Je, kakor je. Zdi se mi, 
da je prav tako, kot je. A če bi moralo biti druga-
če in če bi nad tem imel kontrolo, potem bi ver-
jetno bil nekje med vodo in zrakom. To je del-
no tudi odgovor na namig, da bi (še vedno) že-
lel postati pilot. 
- Kakšni so vaši načrti za prihodnje?
Prav veliko ne bi spreminjal. Seveda je vedno 
lahko še bolje, ampak nimam razloga za nezado-
voljstvo. Iz tega sledi, da nimam kakšnih posebnih 
načrtov. Še naprej bi rad delal to, kar delam vsa ta 
leta. No, mogoče se vendarle lotim še pilotskega iz-
pita in se enkrat samostojno podam v višine.
Tekst in foto: Marija Šukalo
OBČINSKI SVET LJUBNO
Potrdili pravilnik o 
najemu občinskih 
zemljišč
Župan Franjo Naraločnik je na aprilski seji 
ljubenskega občinskega sveta članom predsta-
vil nov pravilnik o oddajanju stavbnih in kme-
tijskih zemljišč v lasti občine v najem. Hkrati s 
pravilnikom je bil predlagan cenik najema ob-
činskih stavbnih in kmetijskih zemljišč. Svetniki 
na predlagana dokumenta niso imeli posebnih 
pripomb in so ju z ustreznim sklepom potrdili. 
VIŠINA NAJEMNINE SE DOLOČI PO CENIKU 
NAJEMA OBČINE
Stavbna zemljišča se po tem pravilniku od-
dajajo v najem v skladu z zakonom o stvarnem 
premoženju države in samoupravnih lokalnih 
skupnosti ter ustrezno uredbo. Kmetijska zem-
ljišča se oddajajo v najem skladno z zakonom o 
kmetijskih zemljiščih, pri čemer se višina naje-
mnine določi po ceniku najema Občine Ljubno, 
ki ga potrdi občinski svet. 
Marija Lebar 
Savinjske novice št. 20, 17 . maj 2019
10
Zdravstvo, Organizacije, Oglasi
VOLITVE V EVROPSKI PARLAMENT
Aleksander Jevšek v Mozirju predstavil svoj program
Mozirska občinska organizacija 
Socialnih demokratov (SD) je v po-
nedeljek, 13. maja, gostila kandida-
ta za evropskega poslanca dr. Ale-
ksandra Jevška. Ta je predstavil 
vsebine, za katere se mu zdi pot-
rebno, da bi se obravnavale in re-
ševale v evropskem parlamen-
tu, gostitelji pa so v kratkih bese-
dah orisali delovanje svoje organi-
zacije.
BRUSELJ MU NI NEZNANKA
Kandidat Jevšek, sicer že drugi 
mandat župan Mestne občine Mur-
ska Sobota, je član Evropskega od-
bora regij s 350 člani, ki predsta-
vljajo regionalne in lokalne oblas-
ti 28 držav članic Evropske uni-
je. Tako pri delu v tem odboru kot 
pri opravljanju županske funkcije 
se pogosto srečuje s problemati-
ko, ki bi jo bilo potrebno reševati v 
evropskem parlamentu. 
»Evropska unija ni idealna, nje-
na politika je precej zgubila stik z Naročnik objave: Socialni demokrati, Levstikova 15, Ljubljana
ljudmi, ta trend je potrebno obrni-
ti in ponovno vzpostaviti nekate-
re vrednote. Z evropskimi sredstvi 
se je tudi v Sloveniji naredilo mar-
sikaj koristnega, za nekatere admi-
nistrativne in siceršnje ovire pa ni 
toliko kriv Bruselj kot države člani-
ce same, če si ne znajo izpogaja-
ti ustreznih pogojev za črpanje de-
narja.
Aleksander Jevšek (levo) in Mark Molnar sta predstavila delo in 
prioritete stranke SD tako na evropski kot na lokalni ravni. 
OSNOVA JE UREJENA 
INFRASTRUKTURA
V prihodnji finančni perspek-
tivi je predvidenih devet odstot-
kov manj denarja za kohezijo, kar 
bo razlike med državami članicami 
le še povečalo. V nasprotju z zdajš-
njim programskim obdobjem, ki je 
preferiralo tako imenovane meh-
ke vsebine, se Jevšek zavzema za 
sofinanciranje infrastrukturnih pro-
jektov. Kot župan dobro vidi pozitiv-
ne učinke cestne in druge infrastruk-
ture na razvoj gospodarstva in spod-
budo za nadaljnje investicije na po-
sameznem območju. 
»Hitra mobilnost je za podjetja 
dandanes osnovna zahteva. Nič ni-
mam proti projektom pametnih va-
si in pametnih mest, a brez ustrez-
nih cest in pretočnega prometa ni 
razvoja,« pravi kandidat. 
POMEMBEN VARNOSTNI VIDIK
Za Jevška, ki je bil dolgo časa 
v službi pri policiji, je vidik var-
nosti za članice EU izredno po-
memben. Ne samo varnost v ož-
jem pomenu besede, ki ji je si-
cer potrebno nameniti največjo 
pozornost in ustrezno zavarova-
ti schengenske meje. Gre tudi za 
pravno varnost vseh državljanov 
Evrope in za nujno izboljšanje 
socialne varnosti. 
Tekst in foto: Marija Lebar
PRVE POZITIVNE SPREMEMBE V ZGORNJESAVINJSKEM ZDRAVSTVU 
Z junijem bo 24-urna dežurna služba med vikendi in ob 
praznikih
Zgornjesavinjski zdravstveni 
dom Nazarje ima že dalj časa li-
kvidnostne in prostorske teža-
ve. Ob odhodu zdravnikov so na-
stopile tudi spremembe pri orga-
nizaciji dela, ki se odražajo v de-
lu ambulant in organiziranju nuj-
ne medicinske pomoči (NMP). Ker 
ni bilo več dovolj zdravnikov, ki bi 
jo zagotavljali, so začasno na po-
moč priskočili sosednji zdravstve-
ni domovi.
ZAPOSLITEV DVEH ZDRAVNIC 
V TEKU
»V ambulantah družinske medi-
cine smo zagotovili nadomeščanja. 
Za lažjo dostopnost do oskrbe naj 
se pacienti še vedno obračajo na 
telefonske številke svojih ambulant 
družinske medicine, kjer bodo me-
dicinske sestre dale ustrezna navo-
dila. Rešitve so začasne, saj si priza-
devamo za zaposlitev novih zdrav-
nikov,« je povedala direktorica zdra-
vstvenega doma Darja Es in potr-
dila, da so postopki za zaposlitev 
dveh zdravnic v teku.
ZAENKRAT BREZ TEŽAV NA 
TERENU
Na vprašanje, kako poteka delo 
nujne medicinske pomoči, je odgo-
vorila: »Pri reševanju organiziranja 
nujne medicinske pomoči je bil skle-
njen začasen dogovor s sosednjimi 
zdravstvenimi domovi. Pri dogovoru 
je sodelovalo ministrstvo za zdravje 
in Zavod za zdravstveno zavarovanje 
Slovenije. Redno 24-urno pripravlje-
nost izvaja nujno reševalno vozilo, ki 
se odzove na nujne klice in nudi prvo 
oskrbo obolelega ali poškodovane-
ga. Obenem so reševalci na zvezi z 
dežurnim zdravnikom in v nujnih pri-
merih se zdravnik in reševalno vozi-
lo srečata na dogovorjenih točkah.«
V JUNIJU PRVE POZITIVNE 
SPREMEMBE
Dežurna služba se bo v mese-
cu maju izvajala ob sobotah in 
nedeljah od 7. do 20. ure, že z ju-
nijem pa bo za vikende in prazni-
ke organizirana 24-urna dežurna 
služba, so zadnje spodbudne no-
vice s strani direktorice. Vse re-
šitve so začasne, saj takšen na-
čin dela predstavlja organizacij-
ske težave tudi zdravstvenim do-
movom, s katerimi imajo skle-
njen dogovor. 
Štefka Sem
ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE
Na našem območju sledijo 
medveda in volka
Številni kmetje na območju 
Slovenije se dnevno srečuje-
jo z napadi divjih živali na njiho-
vo drobnico ali govedo, zato smo 
na nazarski območni enoti Zavo-
da za gozdove Slovenije preveri-
li, kakšno je stanje na območju 
Zgornje Savinjske doline. Vodja 
odseka za gozdne živali in lovstvo 
Blaž Presečnik je povedal, da se 
na Menini planini nahaja med-
ved, na območju Luč pa volk, a 
zaenkrat nista povzročila nobene 
škode. Očitno najdeta dovolj hra-
ne v naravi in ne napadata doma-
čih živali. S hujšimi težavami se 
srečujejo kmetje v nekaterih dru-
gih delih Slovenije in zato zahte-
vajo večji odstrel divjadi. 
ŠS
Savinjske novice št. 20, 17 . maj 2019 11
Zdravstvo, Iz občin, Organizacije
ZOBNA AMBULANTA NAZARJE
Zobozdravnik Željko Bejat bo z julijem prenehal z delom v 
Nazarjah
V nazarski zobni ambulanti 
že dolga leta dela zobozdravnik 
koncesionar Željko Bejat. Odlo-
čil se je, da s prvim julijem pre-
neha z delom v tej ambulanti. O 
tem je obvestil direktorico zdra-
vstvenega doma Darjo Es in na-
zarskega župana Mateja Pečov-
nika. Nazarski zdravstveni dom 
naj bi po njegovem odhodu am-
bulanto vzel pod svoje okrilje in 
v njej zaposlil zobozdravnika ter 
asistentko. Za paciente se tako 
praktično ne bo nič spremenilo.
PREVELIKI PRITISKI 
ZAVAROVALNICE
Bejat je že v preteklosti opo-
zarjal na vse več birokracije pri 
delu, na zgrešen sistem in priti-
ske pri delu. Lani je v Celju odprl 
zasebno zobozdravstveno am-
bulanto in tako povsem ločil de-
lo v javni mreži in samoplačni-
ške storitve. Po odhodu iz Naza-
rij bo delo opravljal le še v Celju. 
V pogovoru je omenil, da paci-
enti nikoli niso bili problem, ne 
zdrži pa več pritiskov in mobin-
ga s strani zavarovalnice. 
Tekst in foto: Štefka Sem
Zobozdravnik Željko Bejat pravi, 
da ne zdrži več pritiskov in 
mobinga s strani zavarovalnice. 
OBČINA LJUBNO 
Prometna prenova v Radmirju 
zaključena 
Sanacija v Radmirju je potekala na dolžini okoli 1.200 metrov. (Foto: 
Igor Solar)
Prejšnji teden so bila zaklju-
čena dela na prenovi regionalne 
ceste in spremljajoče infrastruk-
ture skozi Radmirje. Investitorici 
prenove sta bili Direkcija RS za 
infrastrukturo in Občina Ljubno, 
izvajalec pa podjetje VOC Celje, 
ki je že odstranil vso svojo delov-
no opremo. Kdaj bo uradna otvo-
ritev, se pristojni še dogovarjajo.
POSKRBLJENO ZA VEČJO 
VARNOST V PROMETU
Sanacija je potekala na dolžini 
okoli 1.200 metrov. Na cestišču je 
bila opravljena izravnava in prep-
lastitev. Občina je ob tem zgradi-
la pločnik in dve avtobusni po-
staji ter prenovila javno razsvet-
OBČINA GORNJI GRAD
Pridružili so se dvema 
projektoma v lesarstvu
Občina Gornji Grad je partner 
v dveh razvojnih projektih, ki sta 
namenjena mikro proizvajalcem 
lesnih izdelkov za zabavo, rekrea-
cijo, šport in turizem v SAŠA regi-
ji za vzpostavitev mreže za njiho-
vo boljšo prepoznavnost in skupen 
nastop na trgu. 
Projekta se bosta po potrditvi s 
strani ministrstva za gospodarstvo 
izvajala pod naslovom VPI_LES – 
Virtualni poslovni inkubator za ino-
vativne lesne izdelke in tehnologije 
in mikro lesna mreža Razvojno-pro-
mocijska mreža v letih 2019 in 2020. 
Projekta je na seji gornjegrajskega 
občinskega sveta predstavil mag. 
Miran Zager iz projektne pisarne 
lokalne akcijske skupine.
PODPORA UDELEŽENCEM 
Predvidena je izdelava analitič-
nih podlag in primerjalnih študij, 
izdelava koncepta in modela de-
lovanja virtualnega inkubatorja, 
usposabljanje mentorjev za sve-
tovanje inkubirancem, nabava ra-
čunalniške in programske opre-
me za izvajanje virtualnega sve-
tovanja ter izdelava IKT podpor-
nega okolja za delo na daljavo. V 
drugem projektu pa izdelava mo-
dela delovanje lesne mreže ter iz-
delava strategije in akcijskega 
programa mreže. Nosilec projek-
tov je Občina Nazarje, poleg Ob-
čine Gornji Grad pa sodeluje več 
partnerjev. 
Tekst in foto: Štefka Sem 
Mag. Miran Zager je podrobno opisal projekta, v katerih sodeluje 
Občina Gornji Grad. 
ljavo z nekaj dodatnimi novimi 
svetilkami. S tem bo zagotovlje-
na večja varnost zlasti za ranlji-
vejše udeležence v prometu, kot 
so pešci in mladi, ki se zjutraj, 
pogosto še v temi, z avtobusi vo-
zijo v službo ali v šolo. 
223 TISOČ EVROV PRISPEVALA 
OBČINA
Projekt se je z uvajalnimi de-
li začel lani sredi septembra in 
je bil skupaj z DDV vreden oko-
li 680 tisoč evrov. Od tega je Ob-
čina Ljubno iz lanskega proraču-
na namenila 152 tisoč evrov in še 
okoli 71 tisoč iz proračuna za le-
to 2019. 
Marija Lebar
Savinjske novice št. 20, 17 . maj 2019
12
Politika, Iz upravne enote
NOVA SLOVENIJA S KOMBIJEM PO NAŠI DOLINI
Z volivci se je družil dr. Franci Demšar
Ob uradnem začetku volilne kampanje pred 
volitvami v evropski parlament so v Novi Slove-
niji predstavili volilni kombi. Z njim so kandida-
ti stranke za evropske poslance obiskali števil-
ne kraje v državi. Našo dolino so obiskali v pe-
tek, 10. maja. Podali so se v Logarsko dolino in 
se nazaj grede ustavili v Solčavi, Lučah, na Ljub-
nem in v Mozirju. Volivce sta nagovarjala posla-
nec v državnem zboru Aleksander Reberšek 
in kandidat za evropskega poslanca dr. Franci 
Demšar.
Slednji je direktor Nacionalne agencije RS za 
kakovost v visokem šolstvu in je med drugim bil 
raziskovalec na Institutu Jožef Stefan, minister 
za obrambo, državni sekretar, veleposlanik Slo-
venije v Ruski federaciji in direktor Javne agen-
cije za raziskovalno dejavnost RS.
Marija Šukalo
Ekipo kombija NSi je v Mozirju sprejel Gregor Verbuč (levo). Dr. Franci Demšar (drugi z leve) 
je kandidat za evropskega poslanca. (Foto: Marija Šukalo)
UPRAVNA ENOTA MOZIRJE 
Letos se izteče veljavnost številnim potnim listom in osebnim 
izkaznicam
Na Upravni enoti Mozirje ugota-
vljajo, da se na našem območju le-
tos izteče veljavnost številnim pot-
nim listom in osebnim izkaznicam. 
Dobro je preveriti veljavnost in si 
dokument urediti pravočasno, da 
pred potovanjem ne bo nepotreb-
ne zadrege.
MOŽNOST MENJAVE DOKUMENTA 
PRED IZTEKOM ROKA 
VELJAVNOSTI 
V UE Mozirje se letos izteče ve-
ljavnost 1.228 osebnim izkaznicam 
in 237 potnim listom. K temu je pot-
rebno prišteti še tiste, ki dokumen-
te urejajo prvič oziroma jih menja-
jo iz drugih razlogov – zaradi spre-
membe osebnega imena, bivališ-
ča, izgube in podobno. Na okencih, 
kjer poteka sprejem vlog, je pred 
začetkom poletja vedno poveča-
no število strank. Z zamenjavo do-
kumentov zato ni priporočljivo od-
lašati, saj jih je mogoče zamenjati 
pred iztekom roka. 
KAJ JE POTREBNO ZA 
ZAMENJAVO?
Potrebna je fotografija, ki mora 
kazati pravo podobo in ne sme bi-
ti starejša od šest mesecev, ali re-
ferenčna številka iz E-fotograf (sli-
ka v digitalni obliki). Za potni list 
mora biti fotografija ustrezna za 
zajem biometrije oči, ista fotogra-
fija se lahko uporabi za oba doku-
menta. Zaradi ugotavljanja istovet-
nosti in lastnoročnega podpisa ter 
zajema prstnih odtisov za potni list 
mora vlogo obvezno vložiti vsak 
sam, za mladoletne otroke pa za-
koniti zastopniki. Otrok, starejši od 
osmih let, mora biti prisoten, ker se 
mora podpisati sam. 
ROKI ZA IZDELAVO 
DOKUMENTOV 
Dokumente izdeluje pogodbe-
ni proizvajalec Cetis Celje, poja-
snjujejo na mozirski upravni eno-
ti. Osebne izkaznice izdelajo najka-
sneje v roku štirih delovnih dni od 
prejema naročila. Če Cetis prejme 
več kot 2.000 vlog za izdajo oseb-
ne izkaznice dnevno, lahko mini-
strstvo za notranje zadeve podalj-
ša rok za izdelavo osebnih izkaznic 
za en delovni dan, za vsakih na-
daljnjih 500 vlog dnevno.
Potni list izdelajo najkasneje v 
roku sedmih delovnih dni od pre-
jema naročila. Če Cetis prejme več 
kot 2.000 vlog za izdajo potnih lis-
tov dnevno, lahko ministrstvo 
podaljša rok za izdelavo potnih 
listov za delovni dan, za vsakih 
nadaljnjih 500 vlog dnevno.
Na okencih, kjer poteka sprejem vlog, je pred začetkom poletja 
vedno povečano število strank. (Fotodokumentacija UE Mozirje)
1.228 osebnim 
izkaznicam 
in 237 potnim listom se letos 
izteče veljavnost v UE Mozirje.
Poleg teh rokov je potrebno 
upoštevati čas, potreben za dosta-
vo izdelanega dokumenta po pošti 
do upravne enote oziroma do drža-
vljana.
IZOGNITE SE POLETNI GNEČI PRI 
OKENCIH
Načelnica Upravne enote Mozir-
je Milena Cigale svetuje: »Glede 
na izkušnje iz preteklih let se rok iz-
delave dokumentov v poletnih me-
secih podaljša, zato državljanom 
svetujemo, da vlogo za izdajo no-
vega dokumenta vložijo vsaj deset 
delovnih dni pred potekom veljav-
nosti starega dokumenta oziroma 
nameravanega potovanja.«
Državljani lahko vložijo vlogo 
za dokument na katerikoli upravni 
enoti. Krajevne pristojnosti ni. Ob 
vložitvi lahko izberejo način vročit-
ve, ali na upravni enoti ali po pošti. 
Marija Lebar
Savinjske novice št. 20, 17 . maj 2019 13
Gospodarstvo, Iz občin, Oglasi
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD CELJE –
IZPOSTAVA MOZIRJE 
Število kmetij, ki 
oddajajo vloge, 
pada 
V prvih dneh maja je potekel redni rok za 
oddajo zbirnih vlog za neposredna plačila v 
kmetijstvu. Morebitni zamudniki imajo na vo-
ljo časa še do 31. maja, do takrat je mogoče 
dodajati zahtevke pri sicer že oddanih vlo-
gah, vendar so potem pri teh dodatnih zah-
tevkih plačila znižana. Do 31. maja je možno 
tudi javljanje sprememb zbirnih vlog.
ODDANIH 940 ZBIRNIH VLOG
Štefka Goltnik iz mozirske izpostave Kme-
tijsko gozdarskega zavoda Celje je povedala, 
da je vnos podatkov za zbirne vloge potekal 
dokaj tekoče. »V rednem roku je bilo odda-
nih 940 zbirnih vlog – to so praktično vse vlo-
ge kmetov, za katere vemo, da vlagajo zbirne 
vloge. Bistvenih novosti v zvezi z neposredni-
mi in izravnalnimi plačili za leto 2019 ni bilo. 
Na novo je bil odprt okoljski ukrep Ohranjanje 
avtohtonih pasem. Pri nas se je v letošnjem 
letu v ta ukrep vključilo pet kmetij.
VEČANJE KMETIJSKIH GOSPODARSTEV
Številčno je bilo vlog nekoliko manj kot v 
preteklem letu. Nekateri nosilci kmetijskih 
gospodarstev so opustili kmetovanje in kme-
tijska zemljišča oddali drugim kmetijam v na-
jem. Nasploh opažamo večanje obstoječih 
kmetijskih gospodarstev. Veseli nas, da se 
kmetijske površine ne opuščajo in da služi-
jo pridelavi hrane,« je še dodala Goltnikova.
Marija Lebar
GORNJI GRAD
Prijeten kotiček za tržnico in prodajni avtomat mlečnih izdelkov
Sobotna tržnica domačih izdelkov je dobila nov prostor. (Fotografija: TIC Gornji Grad)
V Gornjem Gradu ob sobotah dopoldan de-
luje tržnica z domačimi izdelki. Le-ta je bila 
do sedaj pred Galerijo Štekl, v maju je dobi-
la svoj stalni prostor le nekaj metrov stran. 
Prostor je zgrajen iz lesa in ima streho, kar 
pomeni, da ni več treba tedensko postavlja-
ti stojnic za ponudnike. Tudi vreme prodajal-
cem ne bo več nagajalo. Na tržnici so trije re-
dni ponudniki, ki prodajajo domač kruh, jaj-
ca, testenine, kekse, pecivo, žlinkrofe, med in 
medene izdelke ter še marsikaj drugega, od-
visno od sezone.
AVTOMAT Z MLEČNIMI IZDELKI
Kmetija Petek po novem ni fizično prisotna 
na tržnici, ampak svoje jogurte in sire ponuja v 
prodajnem avtomatu tik poleg. Izdelki so tako 
redno na razpolago, vse dni v tednu. Kmetija 
Petek ima prodajni avtomat tudi na Črnivcu, ki 
je privlačen za vse kolesarje in turiste. V avto-
matu imajo sveže mleko, jogurte, skuto in raz-
lične vrste sirov. Stranke so s ponudbo zelo za-
dovoljne, Petkovi pa lahko prodaji izdelkov sle-
Naročnik objave: Bojan Petek, nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, Tirosek 37 , 3342 Gornji Grad
LOGARSKA DOLINA
Dober obisk le dva praznična dneva
Za praznik dela je vstopnino v Logarsko 
dolino plačalo skoraj 700 voznikov 
avtomobilov, devet kombijev in 14 
motoristov. (Foto: Igor Solar)
Praznični teden konec aprila in v začetku ma-
ja je pomenil tudi začetek glavne sezone obi-
skov Krajinskega parka Logarska dolina. Vreme 
tokrat za izlete v naravo ni bilo najboljše, sončna 
sta bila le prva dva majska dneva, ko je bilo tudi 
obiska v Logarski dolini največ.
NAJVEČJI OBISK 1. MAJA
Glede na podatke, ki so nam jih posredovali iz 
Občine Solčava, je na deževno soboto, 27 . aprila, 
ko so začeli pobirati vstopnino od motoriziranih 
obiskovalcev, dolino obiskalo 84 avtomobilov in 
4 avtobusi. Na deževno nedeljo, 28. aprila, niso 
pobirali vstopnine. Naslednja dva dni so skupaj 
zabeležili 43 avtomobilov in štiri kombije. 1. ma-
ja je vstopnino plačalo skoraj 700 voznikov avto-
mobilov, devet kombijev in 14 motoristov. Obisk 
je bil številčen tudi 2. maja, in sicer so našte-
li 515 avtomobilov, 5 kombijev in 34 motoristov. 
KRAJINSKI PARK VEDNO V MISLIH TURISTOV
Solčavska županja Katarina Prelesnik je 
povedala: »Ob vseh teh številkah se vidi, kako 
je obisk odvisen tudi od vremena. In pa seve-
da od prostih dni, ki jih zaposleni ljudje načr-
tujemo za obisk lepot Slovenije. 1. in 2. maj sta 
dva datuma, ki sta rezervirana za pohajkova-
nje po Sloveniji in Krajinski park Logarska do-
lina se pogosto najde na tem zemljevidu.«
Marija Lebar
dijo preko računalnika ali telefona, tako da po-
ličke nikoli ne ostanejo prazne.
ŠTIRIKRAT ZLATI
Da so izdelki s Kmetije Petek prvovrstni, do-
kazujejo tudi štiri prejeta zlata priznanja za šti-
ri izdelke dane na oceno na Dobrote slovenskih 
kmetij na Ptuj. Zlato priznanje so prejeli za poltr-
di sir Kamutko, domačo skuto, navadni jogurt in 
sir za žar z grško mešanico.
Štefka Sem
 
Savinjske novice št. 20, 17 . maj 2019
14
Nasveti, Čestitke
DARINKA PRESEČNIK, 
svetovalka za hortikulturo
Španski bezeg (Syringa vulgaris)
Španski bezeg je poznan tu-
di kot majnica, navadna lipovka, 
jorgovan ali siringa. Je vrsta grmov-
nic iz roda Syringa z dišečimi cveto-
vi. V vsej svoji lepoti se pokaže maja 
in junija, saj takrat ti cevasti cveto-
vi, združeni v številne mnogocvetne 
late, zacvetijo v zelo različnih bar-
vah – od bele, svetlo vijolične, različ-
nih odtenkov rožnate, modre in vi-
jolične do karminasto rožnate, škr-
latno rdeče in vinsko rdeče. Drobni 
cvetovi so združeni v latasta socve-
tja, ki so dolga od deset do dvajset 
centimetrov in so močnega ter pri-
jetnega vonja. 
Plodovi so rjava kapsula, dolga 
od enega do dveh centimetrov. Ko 
bezeg dozori, se razpolovi in odvrže 
drobna semena. Oprašujejo ga žu-
želke. Je do sedem metrov visok lis-
topadni grm ali manjše drevo s siv-
kastim deblom. Premer debel je do 
20 cm. Skorja bezga se lušči. Listi 
so nameščeni nasprotno, od 4 do 12 
cm dolgi in od 3 do 8 cm široki. List 
je ovalen in zašiljen, njegov rob je 
gladek. Poznamo več kot osemsto 
različnih sort. 
RASTIŠČE
Španski bezeg ima najraje glo-
boka rodovitna, vlažna in odce-
dna tla. Uspeva v vseh vrstah 
vrtnih tal tudi v zelo težkih tleh. 
Ker ne prenese sence, ga mora-
mo saditi na sončna ali polsenč-
na mesta. Ta grm ne mara kisle-
ga rastišča. 
NEGA
V sušnih poletjih ga redno zali-
vamo. Pri sveže posajenih rastlinah 
prvo leto odstranimo nastajajoča 
socvetja. Nato še nekaj let odstra-
njujemo odcvetele cvetove. Zaradi 
močnega odganjanja iz korenin re-
dno odstranjujemo divje poganjke. 
To delamo, ker je večina španskih 
grmov cepljenih in divji poganjki 
posledično nimajo enakih lastnosti. 
OBREZOVANJE
Zaradi cvetov, ki se razvijajo 
na poganjkih, ki niso starejši od 
pet let, moramo prilagajati obre-
zovanje. Obrezujemo vsako leto, 
da ustvarimo primerno ogrodje iz 
glavnih poganjkov. Vsako leto tudi 
odstranjujemo suhe, poškodovane 
poganjke in tiste, ki ne cvetijo. Po-
ganjke odrežemo pri tleh. 
Odstranjujemo tudi vse poganjke 
iz korenin, ki presegajo območje, ka-
terega smo si zamislili za ta grm. Od-
režemo vse kratke poganjke, saj ni-
majo cvetov. Puščamo poganjke, ki 
se vidno vsako leto podaljšujejo. 
Pazimo tudi, da grm ne postane 
pregost. Obrezujemo ga takoj po 
cvetenju. Primeren čas je tudi pozi-
mi, vendar bo grm manj intenzivno 
cvetel naslednje leto po obrezova-
nju. Po cvetenju odstranimo cveto-
ve, tako spodbudimo tvorbo novih 
poganjkov s cvetnimi popki in ta-
ko povečamo intenzivnost cvete-
nja naslednjo pomlad. 
Če grm postane prevelik in za-
radi starosti slabo cveti, se ga da 
pomladiti, in sicer tako, da ga po-
režemo do tal. Seveda nekaj nas-
lednjih let grm ne bo lepega vide-
za in bo slabo cvetel, vendar bo 
kar kmalu ponovno lep in poln di-
šečih cvetov. Seveda pazimo, če 
je grm cepljen, da ga porežemo 
nad cepljenim mestom. Po pomla-
ditvi sledi močno gnojenje s kom-
postom ali hlevskim gnojem. 
RAZMNOŽEVANJE
Razmnožujemo v poletnem času 
z delno olesenelimi potaknjenci in 
s koreninskimi pritlikami. 
UPORABA
Je izredno priljubljena okrasna 
grmovnica zaradi lepih in dišečih 
cvetov. Lahko ga sadimo samos-
tojno, v manjše skupine in v prosto 
rastoče ali rezane žive meje. Cve-
tove se lahko uporabi za rezano 
cvetje. Cvetovi so užitni in jih lah-
ko ocvremo. 
BOLEZNI
Pri listni pegavosti se na listih obli-
kujejo okrogle in precej velike pege z 
vzporednimi krogi. Pege se večajo in 
med seboj spajajo. Čez nekaj časa se 
pege združijo in počrnijo. 
Savinjske novice št. 20, 17 . maj 2019 15
Gospodarstvo, Iz občin, Organizacije, Oglasi
LAS ZGORNJE SAVINJSKE IN ŠALEŠKE DOLINE
Uspel obisk članov LAS Srce Slovenije v naši dolini 
Sredi prejšnjega meseca so si rezultate 
LAS-ovih projektov v naši dolini ogledali iz LAS 
Srce Slovenije, ki pokriva območja občin Dol, 
Kamnik, Moravče, Lukovica in Šmartno pri Li-
tiji. V ogled dobre prakse so gostitelji vključi-
li pomembnejše izvedene projekte, vodenje pa 
je prevzel Marko Slapnik preko Zavoda Pose-
ben dan. 
OGLED S PRIVLAČNIMI ZGODBAMI
Ivica Orešnik, direktorica Zavoda Savinja – vo-
dilnega partnerja tukajšnje LAS: »Slapnik je celo-
ten ogled dobre prakse vodil preko interpretaci-
je, torej preko zgodb, doživetij obiskovalcev. Za-
nimivo je to, da so tovrstni ogledi dober promo-
tor turizma, saj so se nekateri udeleženci ekskur-
zije spet vrnili in si zanimivosti ogledali še v dru-
žinskem krogu.«
VKLJUČENA TUDI KULINARIKA
Slapnik je obiskovalce pričakal v Gornjem Gra-
du, kjer so si ogledali tamkajšnjo katedralo sv. 
Mohorja in Fortunata. Na območju nekdanjega 
samostana spet uspevajo zeliščni vrtovi, ti med 
ogledom ponujajo prijetno sprostitev in obilico 
zeliščnih zgodb, ki so jih obiskovalci »poplakni-
li« z Baba čajem.
Na Ljubnem so se ustavili ob kulinarični de-
gustaciji zgornjesavinjskih dobrot v hotelu Pla-
ninka, pridružil se jim je župan in predsednik 
LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline Franjo 
Naraločnik. Obiskovalci so se seznanili s ska-
kalnico in zgodbami iz zibelke savinjskih flosar-
jev. 
ZGODBE O VODI IN VOLNI 
Zgodba o nekdanji vodni poti lesa je vodila ob 
reki Savinji navzgor proti izviru do Krajinskega 
parka Logarska dolina. Ob izvirih in pritokih Sa-
vinje so oživele vodne zgodbe Kamniško-Sa-
vinjskih Alp, ki so bile tudi eden od že zaklju-
čenih projektov tukajšnje LAS.
Za kosilo so se obiskovalci ustavili v gostil-
ni Firšt z muzejem jamskega človeka in na-
to pot nadaljevali do Solčave, kjer so jih spre-
jele članice društva Bicka s svojimi filcarski-
mi spretnostmi, v katerih so se lahko posku-
sili tudi izletniki. 
Pred vrnitvijo domov so si ogledali še 
solčavski Center Rinka. S celotnim ogledom 
so bili po lastnih izjavah in glede na to, da 
so pozneje na obisk prišli še z družinami, ze-
lo zadovoljni. 
Marija Lebar
ŠMARTNO OB DRETI
Prenovljen most za varnejši promet 
Na mostu preko Drete v Šmartnem ob Dreti 
je izvajalec zamenjal leseni – povozni del. 
(Fotodokumentacija Občine Nazarje) 
Občina Nazarje se je odločila za prenovo le-
senega dela mostu preko Drete v Šmartnem ob 
Dreti. Dela je izvajal samostojni podjetnik Fran-
ci Obojnik. V času izvedbe, od 6. do 10. maja, je 
na cesti Šmartno–Brdo–Pobrežje veljala popol-
na zapora prometa. Obvoz je v času zapore po-
tekal po cesti Spodnje Kraše–Brdo ali po cesti 
čez Pobrežje.
PRENOVA STALA PET TISOČ EVROV
Na mostu je izvajalec zamenjal leseni – povo-
zni del. Ta je bil, med drugim tudi zaradi težkih 
gradbenih strojev in tovornjakov, ki so vozili pre-
ko njega, ko so se izvajala prenovitvena dela na 
tamkajšnjih odsekih cest, precej uničen in kot 
tak nevaren, je povedal direktor občinske upra-
ve Samo Begič. Stari povozni del je bil hrastov, 
nov je iz jelovega lesa, prenova pa je občino sta-
la okoli 5 tisoč evrov. 
Marija Lebar
ECE Z NAJVEČJIM TRŽNIM DELEŽEM V 2018
Prodali največ 
električne energije 
Po podatkih ministrstva za infrastrukturo, ki 
spremlja podatke o prodaji električne energije 
končnim odjemalcem gospodinjskega in osta-
lega odjema na maloprodajnem trgu v Republiki 
Sloveniji, je delež podjetja ECE d. o. o. v letu 2018 
znašal 18,7 odstotka, podjetje pa je prvič do se-
daj prodalo največ električne energije med vse-
mi dobavitelji v državi.
Maloprodajni trg električne energije sestav-
ljata segmenta prodaje gospodinjstvom in pod-
jetjem. ECE, ki je del skupine Elektra Celje in 
Elektra Gorenjska, je v letu 2018 dobavil 2.729 
GWh električne energije.
AK
Savinjske novice št. 20, 17 . maj 2019
16
Kultura, Organizacije
V NOVI ŠTIFTI SO PELI IN PLESALI VSI SLOVENSKI »PUŠELJCI«
20 let in tisoči nastop Ljudskih pevk Pušeljc
Zaključni nastop Ljudskih pevk Pušelj z vsemi gosti kot finale 20 let gostovanj in petja
V petek, 26. aprila, so Ljudske pevke Pušeljc 
opravile tisoči nastop, tokrat s posebnimi gosti. 
Iz vse Slovenije so povabile na oder kulturne-
ga doma v Novi Štifti vse skupine z imenom Pu-
šeljc, vključno s podmladkom Pušeljček iz do-
mačega kraja. Štiri pevke z vodjo Betko Ročnik 
so se ob 20-letnici delovanja odločile pokloniti 
koncert domači občini Gornji Grad. Dvorana je 
bila polna glasbenih prijateljev z enakim ime-
nom, z njimi pa so se ob dvojnem jubileju sre-
čale prvič.
VSI GLASBENI PUŠELJCI SLOVENIJE PRVIČ NA 
SKUPNEM ODRU
Na odru je poleg domačega Pušeljca nastopi-
la skupina sedmih deklet Pušeljček iz Nove Štif-
te. Povabilu so se odzvali tudi folklorna skupina 
Pušeljc iz ljubljanskega Bežigrada, Kvartet Pu-
šeljc iz Šmarja pri Jelšah in ansambel Ribniški 
pušeljc iz Ribnice na Dolenjskem.
Marko Ročnik in Miran Ermenc, dva iz-
med partnerjev zgornjesavijskih pevk Pušelj-
ca, sta izvedla skeč o zakulisju dogajanja v ča-
su večdnevnih gostovanj pevk. Te so izrazile ve-
selje in zahvalo, da jim vsa ta leta pomaga z ne-
kaj prepotrebnimi sredstvi in pri organizaciji nji-
hovih nastopov Občina Gornji Grad. Od vsega 
začetka jim je v pomoč tudi mozirska izposta-
va Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti 
(JSKD), sedaj z vodjo Simono Zadravec. Omo-
goča jim uspešna gostovanja, nastope na radij-
skih in TV postajah ter na več sto odrih po vsej 
Sloveniji.
Čestital jim je župan občine Gornji Grad Toni 
Špeh, v imenu JSKD pa jim je Zadravčeva vroči-
la jubilejno priznanje za 20-letno nastopanje in 
širitev pevske kulture. Vse še aktivne pevke so 
prejele tudi zlate Maroltove značke.
PRVIČ ZAPELE NA DOMAČI PRIREDITVI V 
BOČNI
Pevke Magda Ermenc, Marjana Rihter, Betka 
Ročnik, Ivana Žvipelj in Draga Vršnak s harmo-
niko so uspešno glasbeno pot z nastopi doma in v 
tujini pričele v Bočni 19. maja 1999. Najprej so pre-
pevale starejše pesmi iz etno zbirke Marije Roč-
nik, ljudske in ponarodele uspešnice, priložno-
stno aktualne napeve ter kar nekaj svojih, ki jih 
je pesnila Rihterjeva. V dveh desetletjih so izdale 
štiri zgoščenke s številnimi avtorskimi pesmimi.
Ko je dotedanja vodja Ivana Žvipelj po 15 le-
tih sodelovanja ustanovila KUD Stopinje, je vo-
denje prevzela Betka Ročnik. Smelo je popelja-
la priljubljeni in prepoznavni sestav za vse pri-
ložnosti do novih uspehov in nastopov izven 
meja Slovenije. V dveh desetletjih so gostova-
le v Švici, Franciji, Avstriji, Španiji, na Nizozem-
skem in drugje. Ob 15-letnici delovanja so prire-
dile dobrodelni koncert na Ljubnem ob Savinji v 
pomoč za nakup novega reševalnega vozila za 
Zgornjesavinjski zdravstveni dom.
Tekst in foto: Jože Miklavc
GLASBENA ŠOLA NAZARJE
Nastopil argentinski pianist Franco Ezequiel Paez
Pianist Franco Ezequiel Paez se je v 
prostorih Glasbene šole Nazarje predstavil 
s samostojnim koncertom. (Foto: Barbara 
Rozoničnik)
V dvorani Glasbene šole Nazarje se je s sa-
mostojnim koncertom predstavil pianist Franco 
Ezequiel Paez. Izvajal je dela Domenica Scarla-
ttija, van Beethovna, Chopina in argentinskega 
skladatelja Ginastere. 
Paez prihaja iz Argentine, kjer je pri desetih le-
tih pričel obiskovati glasbeno šolo. Leta 2011 je 
nadaljeval študij klavirja in zborovskega dirigira-
nja na fakulteti v Mendozi. Udeleževal se je moj-
strskih tečajev, nastopal kot solist, sodeloval v 
komornih sestavih in bil korepetitor več zborom. 
Ob začetku študija se je pridružil univerzitetne-
mu pevskemu zboru in ga nato kot pevec in pi-
anist spremljal na turneji po Evropi in Kolumbiji, 
leta 2017 pa na mednarodnem zborovskem tek-
movanju v Marktoberdorfu, kjer je bila premier-
no izvedena njegova avtorska skladba Malambo 
za mešani zbor, klavir in bombo legüero (argen-
tinski boben). 
Leta 2016 je bil član Svetovnega mladinskega 
pevskega zbora in od takrat je povezan tudi s Slo-
venijo. Ljubezen ga je pripeljala v Nazarje, kjer ži-
vi od začetka letošnjega leta. 
Barbara Rozoničnik
ČEBELARSKA ZVEZA SAŠA
Dogodki ob dnevu 
odprtih vrat 
čebelnjakov
Konec aprila so slovenski čebelarji pripravili tra-
dicionalni dan odprtih vrat, ko javnosti prikažejo 
svoje delo in življenje čebel. Dogodku so se prid-
ružili tudi v nekaterih zgornjesavinjskih in šaleških 
čebelarskih družinah. Odziv javnosti je bil različen.
O tem kakor tudi o čebelji paši, ki je zaradi sla-
bega vremena skoraj povsem izostala in jo je pred-
sednik slovenskih čebelarjev Boštjan Noč ozna-
čil kot katastrofalno, več v naslednji številki Savinj-
skih novic.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 20, 17 . maj 2019 17
Kultura, Ljudje in dogodki
DOBRODELNI KONCERT BODI SVETLOBA V MOZIRJU
Človek za druge v pomoč 250 posameznikom
Vsi nastopajoči, med njimi tudi Pvaninski 
Abuhi, podpirajo delovanje programa 
Človek za druge. (Foto: Tatiana Golob)
Društvo katoliških pedagogov Slovenije, Je-
zuitsko združenje za begunce Slovenije in Dru-
štvo paraplegikov ljubljanske pokrajine že od 
leta 2000 dalje sodelujejo v programu prosto-
voljskega dela Človek za druge. V okviru progra-
ma je bil v torek, 23. aprila, dobrodelni koncert v 
Kulturnem domu Mozirje. 
PROGRAM V ZAHVALO ZA PRISPEVKE 
Organizatorji so pripravili pester glasbe-
ni program, katerega namen je bil zahvala obi-
skovalcem za njihove prostovoljne prispevke. Ti 
so namenjeni v podporo delovanju programa, v 
katerem pomagajo več kot 250 posameznikom. 
Med njimi so para- in tetraplegiki, slepe in sla-
bovidne osebe, mladi s posebnimi potrebami, 
učenci z učnimi težavami ter begunci. O delova-
nju programa je zbranim spregovorila koordina-
torka programa Ema Kotar.
ŠTEVILNI NASTOPAJOČI
V Mozirju so publiko zabavali Družina Kobolt, 
zmagovalna pevska družina v oddaji Slovenski 
pozdrav, glasbena skupina OŠ Mozirje, učenci 
Glasbene šole Nazarje, glasbena skupina Eni od 
sedmih milijard, ki prihaja iz Jezera pri Trebnjem, 
in ansambel Pvaninski Abuhi, ki ga sestavlja-
jo mladi iz krajev okoli Uršlje gore. Prireditev sta 
povezovala Urška Bider in Sebastjan Kamenik.
Tatiana Golob
GORNJI GRAD
Srečanje rodbinskih potomcev Miklavc-Purnat
Preko osemdeset sedanjih rodbinskih potomcev Miklavc-Purnat v Gornjem Gradu
V nedeljo, 28. aprila, so člani rodbine Miklav-
c-Purnat v kulturnem domu v Gornjem Gradu 
pripravili zanimivo srečanje. S pomočjo vodi-
telja dogodka Nejca Slapnika so Američanka 
Colleen Dowd iz Nashvilla in sorodnika Tomaž 
Čretnik iz Bočne ter Aleš Miklavc iz Nizke so-
rodnikom pojasnili velik del zgodovine njihovih 
prednikov.
DRUŽINSKO DREVO S SKORAJ 400 IMENI
Miklavc in Čretnik sta izdelala družinsko 
drevo družine s skoraj 400 imeni oseb, po-
tomcev istih prednikov. Nekateri so leta 1906 
odšli za kruhom v Ameriko in si tam ustvari-
li družine ter se integrirali v ameriško skup-
nost. Rodbina se je širila tudi v Zgornji Savinj-
ski dolini in širše, a doslej ni še nihče podrob-
neje raziskal njene zgodovine.
ZBRAL SE JE VELIK DEL RODBINE
S pomočjo Colleen Dowd, pravnukinje 
Jozepha Miklave in Jozephine Purnat (Jožeta 
Miklavca in Jožefine Purnat), Aleša Miklavca, 
pravnuka Franca Miklavca in Marije Purnat, 
ter Tomaža Čretnika, pravnuka Ivana Žmav-
ca in Frančiške Purnat, se je po 113 letih zbra-
lo preko osemdeset članov rodbine. Dožive-
li so družaben in kulturen dogodek, poln ču-
stev in spominov.
Tekst in foto: Jože Miklavc
PRIČEL SE JE TEDEN LJUBITELJSKE KULTURE 2019
Zgornjesavinjčani se akciji pridružujemo s petimi dogodki
Od petka, 17 . maja, do nedelje, 26. maja, v sloven-
skem kulturnem prostoru šesto leto zapored pote-
ka teden ljubiteljske kulture, kateremu se je tudi le-
tos pridružila Zgornja Savinjska dolina. Predstavi-
tev vseslovenske ustvarjalnosti je posvečena ple-
su. Akcija je vedno namenjena podpori ustvarjal-
cem in promociji ljubiteljske kulture ter hkrati skrbi 
za večjo dostopnost in mobilnost kulturnih dobrin. 
PREKO TISOČ DOGODKOV 
Teden ljubiteljske kulture organizirata Javni 
sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) in Zve-
za kulturnih društev Slovenije. Po državi se bo 
odvilo preko tisoč dogodkov. Otvoritvena slo-
vesnost bo v Murski Soboti. V naši dolini bo 
pet umetniško obarvanih dogodkov. 
ZA UMETNIŠKI UTRIP BODO POSKRBELE 
VSE GENERACIJE
Že prvi dan, 17 . maja, bo v športni dvorani OŠ 
Rečica ob Savinji območno srečanje otroških 
pevskih zborov vrtcev in osnovnih šol Zgor-
nje Savinjske doline Pikapolonček. Dan kas-
neje bo v bočkem kulturnem domu priredi-
tev Kulturnega društva Bočna Pesem pomla-
di. V torek, 21. maja, bo v Centru Deos Gornji 
Grad preko celega dneva potekala prireditev 
društva Gal Spomini – likovni ex-tempore De-
os. Četrtek, 23. maja, bodo zaznamovale Mavri-
čne stopinje v organizaciji KUD STOPinJE v Fa-
šunovi hiši na Ljubnem ob Savinji. Zgornjesa-
vinjski teden ljubiteljske kulture bodo v Domu 
kulture Nazarje zaključili šolski pevski zbori OŠ 
Nazarje.
Tatiana Golob
Savinjske novice št. 20, 17 . maj 2019
18
Ljudje in dogodki, Organizacije
DRUŽENJE SOŠOLCEV PO 50 LETIH
Obujali spomine na brezskrbne srednješolske dni
Sošolci, ki so pred 50 leti zaključili srednjo elektro šolo v takratnem RŠC - Rudarskem 
šolskem centru. Drago Poličnik iz Spodnje Rečice stoji v drugi vrsti drugi z desne.
Sredi aprila so se v Delavskem klubu Velenje 
srečali sošolci, ki so pred 50 leti zaključili srednjo 
elektro šolo v takratnem RŠC - Rudarskem šolskem 
centru. Polni dobre volje in veselja ob ponovnem 
snidenju so obujali spomine na šolske klopi, pro-
fesorje, šolsko prakso in prenekatero oslarijo, ki so 
jo storili.
VSI SPREMENJENI, KOMAJ RAZPOZNAVNI
Med udeleženci srečanja je bil tudi Drago Po-
ličnik iz Spodnje Rečice. Pravi, da je bilo od vse-
ga najbolj zanimivo ponovno medsebojno spo-
znavanje. »Najbolje bi bilo, če bi imeli okrog vratu 
obeske z napisanimi imeni. Z nekaterimi sošolci se 
tu in tam srečaš zaradi kakšnega drugega vzroka, 
večine pa ne vidiš več. V teh letih smo se res vsi ze-
lo spremenili, saj smo že vsi tudi v pokoju,« je po-
vedal Drago. 
Srečanja se je udeležilo 24 sošolcev, osem pa je 
že pokojnih. Prišel je tudi razrednik Borut Jenko, ki 
jih je lepo pozdravil in se zahvalil za simbolično da-
rilo, ki so mu ga dali v spomin na dogodek.
ZANIMIVI POGOVORI TRAJALI DOLGO V NOČ
Samo nekaj izmed njih je delo na področju elek-
trotehnike izbralo za svoj življenjski poklic kot Dra-
go. Ostali so zajadrali v druge vode in zanimivi po-
govori o tem, kaj so počeli skozi življenje, so se od-
vijali dolgo v noč. Tudi ob zgoščenki, ki so jo odnes-
li s sabo domov in na kateri je bil posnet film iz leta 
1968, ko so bili na tridnevnem izletu. Šli so iz Velenja 
v Slunj, na Plitvička jezera, skozi Reko v Škocjanske 
jame, na letališče Brnik in nazaj v Velenje.
Ob koncu so si obljubili, da se kmalu zopet sni-
dejo, saj je ostalo še veliko tem, o katerih bi se lah-
ko pogovarjali.
Benjamin Kanjir
LJUBNO OB SAVINJI
Ob dnevu Zemlje otroci posadili macesen 
v Vrbju 
Otroci so v popotnico rasti drevesa na novi lokaciji zapeli pesem. 
(Fotodokumentacija LG)
Tudi letos so gozdarji Zavoda za gozdove 
Slovenije, revirne pisarne Ljubno, in Savinj-
skega gozdarskega društva ob obeležitvi dne-
va Zemlje k sodelovanju povabili osnovno šo-
lo oziroma vrtec ter občino. Odziv je bil kot že 
preizkušeno v prejšnjih letih ponovno zelo po-
zitiven.
POSADILI SADIKO MACESNA
Tako so s skupino otrok Palčki v četrtek, 25. 
aprila, v Vrbju ob brežini reke Savinje skupaj po-
sadili sadiko macesna. Dogodku so prisostvova-
li ravnatelj OŠ Ljubno ob Savinji mag. Samo Kra-
POČITNICE NA DEBELEM RTIČU
Otroci iz okolij z 
manj priložnostmi 
uživali na morju
Štirje otroci iz naše doline, ki jo pokriva Ob-
močno združenje Rdečega križa Zgornje Savinj-
ske doline, so se v času prvomajskih počitnic s 
številnimi drugimi mladimi iz dvaindvajsetih ob-
močnih združenj odpravili na sproščanje v Mla-
dinsko zdravilišče in letovišče RKS Debeli rtič. 
Veselih počitnic, namenjenih otrokom iz okolij z 
manj priložnostmi, se je skupaj udeležilo 220 ot-
rok. Iz našega območja so se morskega zraka in 
ustvarjalnega druženja veselili otroci iz Mozirja 
in Luč, saj sta v tokratni akciji sodelovali osnov-
ni šoli iz omenjenih občin.
Prvomajske počitnice ob morju so bile za 
vse otroke brezplačne, saj so se financirale s 
sredstvi Fundacije za financiranje invalidskih 
in humanitarnih organizacij v RS, prispevki 
vrstnikov in donacij v skupni akciji Fundaci-
je PlayersPromotions in Rdečega križa Slove-
nije ter sredstvi iz akcije Peljimo jih na morje.
TG
mer, župan občine Ljubno Franjo Naraločnik in 
direktor občinske uprave Radenko Tešanović.
OTROCI ZAPELI PESEM
Po pozdravu prisotnih in kratki predstavitvi na-
mena dogodka ter opisu macesna s strani pred-
stavnika organizatorja Lojzeta Gluka je sledila 
skupna sadnja. Otroci so v popotnico rasti dreve-
sa na novi lokaciji veselo zapeli pesem. Z njimi 
so se dogovorili, da bodo skrbeli za lepo okolje in 
ustrezno rast drevesa, ki sedaj v višino meri prib-
ližno toliko kot oni. 
LG
Savinjske novice št. 20, 17 . maj 2019 19
 Ljudje in dogodki, Organizacije
EKSKURZIJA ČEBELARSKIH KROŽKARJEV
Mladi čebelarji spoznavali slovensko čebelarsko tradicijo
Udeleženci ekskurzije so si v Radovljici ogledali muzej Lectar in Čebelarski muzej ter se 
poveselili na Festivalu čokolade. (Fotodokumentacija čebelarskega krožka OŠ Mozirje)
V mesecu aprilu so se mladi čebelarke in če-
belarji – krožkarji iz dveh zgornjesavinjskih in 
ene šaleške šole udeležili ekskurzije na Gorenj-
sko. V Radovljici so si ogledali muzej Lectar in 
Čebelarski muzej ter se poveselili na Festivalu 
čokolade.
KAKO SE IZDELA LECTOVO SRCE
V muzeju Lectar, kjer izdelujejo medena srca, 
so bili mladi obiskovalci vključeni v praktično 
delavnico izdelovanja medenih src. Nadaljeva-
li so z ogledom Čebelarskega muzeja, kjer so 
se pod strokovnim vodenjem seznanili z zgo-
dovino čebelarjenja in izvedeli precej zanimi-
vosti s področja življenja čebelje družine kranj-
ske sivke, naše avtohtone pasme čebel. Na za-
dovoljstvo mladih čebelarjev je datum strokov-
ne ekskurzije sovpadal s Festivalom čokolade, 
zato so se ob zaključku ekskurzije lahko poslad-
kali z raznovrstnimi izdelki iz čokolade.
USPEŠNO SODELOVANJE PRI ORGANIZACIJI
Ekskurzije se je udeležilo 39 mladih čebelark 
in čebelarjev krožkarjev iz osnovnih šol Mozir-
je in Nazarje ter Šmartno ob Paki skupaj z men-
torji dr. Blažem Podrižnikom, Branko Nareks, 
pod okriljem katere je bila organizacija dogod-
ka, ter Tomažem Lesnjakom. Pri pripravi stro-
kovne ekskurzije so k sodelovanju pritegnili tudi 
lokalne čebelarske družine.
Blaž Podrižnik je dejal: »Ker se zavedamo po-
mena obstoja čebel v naravi, je pri vsem tem 
najpomembnejše ozaveščanje najmlajših ge-
neracij čebelark in čebelarjev. Hvaležni smo če-
belarskim družinam, ki so z donacijami omogo-
čile, da je bila ekskurzija za mlade udeležence 
brezplačna.«
Marija Lebar
OSNOVNA ŠOLA MOZIRJE
Tudi mi bi radi ohranili naš planet
Drugošolec Nal je prebral sporočilo mladih Osnovne šole Mozirje. 
(Foto: Janja Irman Kolar)
15. marca, ko je po trgih osmih slovenskih 
mest iz grl mladine odzvanjalo: »Ni planeta B« 
in »Zemlje je naša«, smo na OŠ Mozirje skleni-
li, da se jim pridružimo v duhu sporočila na da-
ljavo in smo se zbrali na mini protestnem sho-
du kar na šolskem hodniku. Ogledali smo si kra-
tek film o lepotah Zemlje, za katere bi želeli, da 
se ohranijo, učenec Nal pa je prebral sporoči-
lo mladih OŠ Mozirje ob protestnem shodu proti 
podnebnim spremembam:
Danes je štrajk mladih.
Zbiramo se po vsem svetu. 
Tudi pri nas v Ljubljani, pet minut pred dva-
najsto.
Mi smo se zbrali tukaj, na šolskem hodniku, 
ker mislimo enako.
Borimo se za prihodnost.
Borimo se za zelen planet.
Varčujemo z elektriko, znamo ugasniti luč.
Varčujemo z vodo, znamo zapreti pipo.
Zbiramo papir, da bo raslo drevo.
Zbiramo zamaške, da pomagamo drugim.
Ločujemo plastiko in ostale odpadke. Vemo, v 
kateri koš sodijo.
Hodimo peš v šolo in iz šole, če je blizu naš 
dom. 
To je v naši moči.
Srečni smo, ker imamo dom, hrano in vodo.
Da bomo lahko živeli, potrebujemo čist zrak.
Povsod se kuri, požiga veje, požigajo smeti, 
plastika. Grozno smrdi. Ko gremo s sošolci ven, 
se moramo marsikdaj vrniti nazaj v učilnico.
Bomo morali kmalu nositi maske, da ne bo-
mo zboleli?
Želimo si čist zrak! Želimo si čisto vodo!
Vi, ki ste odgovorni! 
Poskrbite za našo prihodnost!
Zahtevamo, da se zmanjšajo izpusti v prome-
tu.
Zahtevamo, da se zapre termoelektrarna Šo-
štanj.
Da bo naš planet zelen, da bomo lahko živeli.
Učenci OŠ Mozirje
Savinjske novice št. 20, 17 . maj 2019
20
Organizacije, Šport
PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO LJUBNO OB SAVINJI
Na florjanovo blagoslovili novo gasilsko vozilo
Ključe novega avtomobila je prevzel Slavko Tostovršnik. (Foto: Franjo Atelšek)
Člani Prostovoljnega gasilskega društva 
Ljubno ob Savinji so se udeležili svete maše v 
čast stanovskega zavetnika sv. Florjana pri po-
družnični cerkvi na Rosuljah, v kateri je eden od 
stranskih oltarjev posvečen prav temu svetniku. 
Letošnje srečanje je bilo še posebej slovesno, 
saj so z blagoslovom, ki ga je opravil domači žu-
pnik Martin Pušenjak, svojemu namenu pre-
dali novo gasilsko vozilo ford ranger za gašenje 
gozdnih požarov.
VESELJE Z GRENKIM PRIOKUSOM
Ob novi pridobitvi je prisotne nagovoril pred-
sednik društva Uroš Cerar. V njegovih besedah 
je bilo poleg veselja zaznati tudi kanček gren-
kega priokusa, saj nekateri očitno ne razume-
jo poslanstva, ki ga opravljajo gasilci. Med dru-
gim je povedal: »Čeprav smo vzneseni in srečni 
ob novi pridobitvi, smo tudi žalostni zaradi očit-
kov in zavisti nekaterih posameznikov. Naj zopet 
poudarimo, da vsa naša oprema in izobraževa-
nja niso namenjena našemu napuhu in hvalje-
nju, ampak izključno čim hitrejši in kvalitetnejši 
pomoči našim občanom in vsem tistim, ki pot-
rebujejo našo pomoč. Vse donacije naših pod-
pornikov in tudi sredstva občine so namenjena 
izključno za opremo, vzdrževanje in obnovo le-
-te.«
PRISOTNA TUDI PREDSEDNIK IN POVELJNIK 
ZVEZE
Gasilcem je spodbudne besede namenil tu-
di Pušenjak in dejal, da se naj ne ozirajo na lju-
di, ki ne znajo ceniti humanitarnega poslanstva, 
ki ga opravljajo pri svojem prostovoljnem delu. 
Dogodka so se udeležili tudi predstavniki ga-
silskega društva iz Radmirja ter Gasilske zveze 
Zgornje Savinjske doline na čelu s predsedni-
kom Jankom Žuntarjem in poveljnikom Mirom 
Brezovnikom.
Franjo Atelšek
PLANINSKO DRUŠTVO MOZIRJE
Planinci začeli obnavljati Mozirsko kočo
V tednu pred 1. majem so prostovoljci začeli odstranjevati skodle, z namestitvijo izolacije in 
montažo novih lesenih elementov. (Fotodokumentacija PD Mozirje)
Člani Planinskega društva Mozirje so februarja 
na občnem zboru za novega predsednika društva 
izbrali Mitjo Poličnika. Skupaj z novim upravnim 
odborom društva si je za prvo nalogo zadal obnovo 
fasade na Mozirski koči oziroma zamenjavo dotra-
jane lesenine.
Koča je bila deloma obložena z več desetletji sta-
rimi lesenimi skodlami. Leta sonca, dežja, menjav 
vročine in mraza so na lesu pustila neizbrisne posle-
dice. Planinci so se zato odločili za temeljito obnovo.
V tednu pred 1. majem so stekla dela z vrsto pro-
stovoljcev. Začeli so z odstranjevanjem skodel, na-
mestitvijo izolacije, ki je doslej sploh ni bilo, in mon-
tažo novih lesenih elementov. Do praznika jim je 
uspelo urediti sprednjo stran objekta, nato je de-
lo zavoljo slabega vremena malce zastalo. Obno-
vo bi radi zaključili do konca tega meseca, zato ni-
so odveč tisti, ki bi se jim za kak dan ali uro žele-
li pridružiti.
Naslednji korak po obnovi fasade koče, ki je do 
aprila 2021 v najemu družbe Golte, je po Polični-
kovih besedah povečanje članstva. Verjeti gre, da 
se bo marsikdo včlanil v eno izmed starejših mo-
zirskih društev, ki skrbi za zdrav in ponosen duh v 
zdravih telesih svojih članov.
Benjamin Kanjir
STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD 
S pištolo 
zmagal Rihter, v 
kombinaciji vodi 
Purnat
Člani SD Gornji Grad so po kratkem premo-
ru začeli s tekmovanji na zunanjem strelišču. V 
Zagradišču so izvedli 1. tekmo za kombinacijo z 
malokalibrsko pištolo drulov. V soboto so ime-
li trening, v nedeljo pa so izvedli tekmo s pišto-
lo na razdalji 25 metrov po 5 nabojev za preizkus 
in 10 za oceno v tarčo 50 x 50 cm. Skupaj bodo 
imeli tri tekme s pištolo. Najboljši rezultat se bo 
štel za kombinacijo v letu 2019.
Rezultati na tekmi so bil zelo dobri. Zmagal je 
Ivan Rihter (91 krogov, 100 točk) pred Cirilom Ko-
larjem (88, 2 x muš, 99) in Janom Purnatom (88, 1 
x muš, 98). Muš je zadetek v označen krog v oce-
ni 10. Trenutni vrstni red v kombinaciji po konča-
nem tekmovanju z zračno puško in prvi tekmi s 
pištolo je: 1. Jan Purnat (197 točk), 2. Ivan Rihter 
(196) in 3. Boris Purnat (195).
Janez Kolar 
Savinjske novice št. 20, 17 . maj 2019 21
Šport, Organizacije
POKRAJINSKO TEKMOVANJE V PIKADU
Moška ekipa mozirskega društva upokojencev zasedla drugo mesto
Tekmovalci v pikadu Društva upokojencev Mozirje s predsednico Marijo Franko (sedi levo) 
(foto: Ciril M. Sem)
Društvo upokojencev Mozirje je 25. aprila or-
ganiziralo tekmovanje v pikadu za celjsko re-
gijo, ki je največja v Sloveniji, saj se razteza od 
avstrijske meje na severu in do hrvaške na ju-
gu, ter šteje 74 društev. Izvedba tekmovanja je 
bila zaupana DU Mozirje, zmagovalci pokrajin-
skega tekmovanja se uvrstijo in pomerijo na 
državnem tekmovanju v okviru ZDUS.
TEKMOVALO KAR 150 UDELEŽENCEV
Tekmovanja se je udeležilo 16 moških in 14 žen-
skih ekip, kar pomeni 150 udeležencev. Organizi-
rali so ga v kulturnem domu. Sama tekma je po-
tekala v pevski sobi, tekmovalci pa so se zbrali v 
galeriji, kjer so potekali spremljevalni dogodki. 
Otvoritev tekme je pripadla predsednici društva 
Mariji Franko, tekmovalce pa je pozdravil tu-
di mozirski župan Ivan Suhoveršnik, ki jim je 
predstavil občino in jim zaželel veliko sreče. Po-
udaril je, da bo tekma težka, ker ve, da so domači 
tekmovalci zelo dobri. 
Njegova napoved se ni popolnoma uresničila, 
saj so bili domači tekmovalci glavna delovna si-
la, utrujenost in skrb za izvedbo, pa sta naredila 
svoje. Vseeno pa so fantje mozirskega društva za-
sedli drugo mesto, kar je odličen rezultat. 
Med moškimi ekipami je zmagala ekipa DU 
Ponikva, med ženskimi ekipami pa ekipa DU An-
draž. Pri posameznikih je bil pri moških zmago-
valec član ekipe iz DU Ponikva in pri ženskah iz 
DU Ostrožno.
TEKMOVALCI CELO ZAPELI
Tekmovanje je potekalo gladko, za kar gre 
zahvala domači ekipi pikada, ki si za svoje de-
lo in prizadevanja zasluži vso pohvalo. Vzduš-
je je bilo zelo dobro, saj so tekmovalci v gale-
riji celo peli, kar se po besedah športnega re-
ferenta pri pokrajinski zvezi Danija Vovka še ni 
nikoli zgodilo.
MF
30. TRADICIONALNI PRVOMAJSKI POHOD ČRNIVEC–MENINA–VOLOG
Družina Gostečnik s sorodniki, sosedi in prijatelji že tridesetič na pot
Tudi na trideseti pohod je prišlo skoraj trideset udeležencev.
Člani družine Gostečnik (p. d. Slatinšek) iz Vo-
loga so se pred 30-imi leti, 1. maja 1989, v ožjem 
družinskem krogu z dvema malima dekletoma 
odpravili na prvi pohod iz smeri Črnivca do Do-
ma na Menini. Ta stoji na travnati planoti Smre-
kovec v bližini Vivodnika, najvišjega vrha Meni-
ne planine. Od tu so pot nadaljevali preko Šav-
nic in Golega vrha do Vologa. Ko so po dobrih 
20-ih kilometrih prehojene poti srečno prispe-
li domov, so se odločili, da bodo k pohodu pova-
bili prijatelje in bo tak pohod po isti trasi postal 
tradicionalni prvomajski. 
MED UDELEŽENCI TUDI PRIMORCI
Tradicija se je prijela, od takrat gre skupina 
pohodnikov vsako leto ob 1. maju po isti trasi. 
Slatinškovi povabijo k pohodu še svoje sorod-
nike, sosede in prijatelje, med njimi je tudi dos-
ti Primorcev, katerim pobudnik pohoda pomaga 
pri vinogradniških opravilih.
MAJICE OB JUBILEJU
Običajno se pohoda udeleži okrog 30 udele-
žencev. Letos se Franc Gostečnik zaradi zdra-
vstvenih težav prvič ni udeležil pohoda, je pa 
prišel vse udeležence pozdravit na vmesno toč-
ko na Dom na Menini. Tudi letos so člani družine 
za vse udeležence pripravili pogostitev pri njih 
doma, kjer so se ustavili po pohodu in v dobri 
družbi pričakali večer ob polni mizi. Prireditelji 
so jubilejni, 30. pohod slavnostno obeležili z na-
bavo enotnih majic za vse pohodnike. 
SB
Savinjske novice št. 20, 17 . maj 2019
22
 Pisma bralcev, Oglasi
Zdravstvo v Zgornje Savinjski 
dolini »kdo bo tebe ljubil«
Vest, resnicoljubnost in pravič-
nost – vse to mi ne da miru, da ne-
bi napisal nekaj vrstic glede zdra-
vstva v naši dolini. Gremo po vrsti.
Občine so ustanoviteljice za-
voda zdravstva v Zgornje Sa-
vinjski dolini. Postavljeni so bili 
objekti, organizirana je bila de-
javnost zdravstva, postavljen je 
bil direktor in ustanovljen je bil 
tudi svet zavoda, ki ga sestavlja-
jo člani, kakor je to pač določeno 
z zakonom.
Ne dolgo let nazaj je vse poteka-
lo, kakor je bilo zamišljeno in ni bi-
lo večjih problemov. Bili so doma-
či zdravniki, ki so vzorno, srčno in 
plemenito skrbeli za zdravje pre-
bivalstva v Zgornje Savinjski doli-
ni. Nikakor ne trdim, da teh tudi se-
daj ni.
 Po letu 2011 so se začele v za-
vodu dogajati izgube, ki so se po-
tem malo zmanjševale ali večale 
vse do pred nekaj let, ko se je vse 
reševalo z medletnim kreditom, ki 
se je ob koncu leta vrnil, po no-
vem letu pa ponovno koristil. Pri-
šel je zaključek leta 2018, nakar 
župani izvemo, da je izguba og-
romna, da ne bo možno povrni-
ti medletni kredit in potreben bo 
novi večji kredit, kajti izguba gre 
proti milijonu. Ni kazalo drugače 
kot, da smo župani dali zeleno luč, 
sicer nebi bilo plač, dobavitelji pa 
bi dali izvržbe itd.
Alarm. Kaj pa sedaj, kje so vzro-
ki. Odgovor je bil zaradi sprostitve 
napredovanj, višjega regresa, sta-
rejših zdravnikov, ki so napredova-
li v višje razrede itd, itd. Sledili so 
različni sestanki kaj sedaj. Odgo-
vor direktorice je bil jasen – usta-
noviteljice – to so občine bodo kri-
le vse izgube in problem bo rešen. 
Ampak ves čas poudarjam, da ob-
čine s tem nimajo pravzaprav nič. 
Vso dejavnost zdravstva financi-
ra ministrstvo in zavarovalnica in 
vsak zdravnik, ki nastopi, prinese s 
sabo tudi denar ministrstva oziro-
ma zavarovalnice. Torej kaj ima pri 
tem občina. Naloga občine je, da 
poskrbi za primerne prostore, re-
ševalna vozila, parkirišča …. nika-
kor pa ne krije izgub, ki so nastale 
zaradi same dejavnosti zdravstva. 
Po zagotovitvah odgovornih iz za-
varovalnice in ministrstva je bi-
lo denarja dovolj in vse je bilo fi-
nancirano, kar pač mora biti. Poleg 
tega sledi še vedno ponavljajoče 
vprašanje, kako to, da več kot po-
lovica zdravstvenih domov poslu-
je pozitivno, naše pa je ves čas v 
rdečih številkah. Sklep županov je 
sledil, da gremo v revizijo poslova-
nja od leta 2015 naprej in bomo vi-
deti pri čem smo pravzaprav. Prej 
ali slej bo revizija opravljena in tudi 
rezultati bodo obelodanjeni.
Pred nekaj meseci pa novica – 
kot strela iz jasnega neba - odha-
jajo trije zdravniki iz zdravstvene-
ga doma Nazarje. Veliki šok. A ta-
koj uradna obrazložitev – zara-
di preobremenjenosti. Verjel sem 
besedam, kako nebi. Pa vendar-
le me je načenjal dvom, ali je vse 
to res. Krožile so različne anonim-
ke, govorice, namigi. Ne dam veli-
ko na to in anonimke so romale v 
koš. Sledili so klici in resna opozo-
rila. Nekaj v zdravstvenem domu v 
Nazarjah ne štima. Ne gre le za iz-
gube, ne gre le za preobremenje-
nost, ampak še nekaj drugega se 
dogaja. Kaj pa?
Iz vseh strani govorice in dej-
stva – tukaj je šlo vendarle za nev-
zdržne odnose med vodstvom 
zdravstvenega doma, razporeje-
valcem dežurstva in zdravniki. Tu 
je tisti pravi vzrok »preobremenje-
nosti«. Verjemite mi, to sem preve-
ril pri mnogih, zaradi tega si to tu-
di upam zapisati. Nevzdržni odno-
si so pripeljali do tega, da sedaj ni 
zdravnikov in posledično ni noč-
nega dežurstva v naši dolini. Od-
govornost za vse to – recimo še 
enkrat bobu bob – nosi vodstvo za-
voda in razporejevalec dežurstva. 
Dokler bo šla ta naveza v zavodu 
naprej, tako dolgo bodo vsi zdrav-
niki »preobremenjeni, izkoriščeni« 
in še Bog ve kaj.
Župan Občine Mozirje
Ivan Suhoveršnik
Savinjske novice št. 20, 17 . maj 2019 23
Kronika, Zahvale, Oglasi
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
•	 ZAGORELO	V	KURILNICI
Šmihel nad Mozirjem: 9. maja ob 15.50 je v Šmihelu nad Mozir-
jem zagorelo v kurilnici stanovanjske hiše. Lastnik je sam pogasil po-
žar pred prihodom gasilcev PGD Mozirje, ki so s termovizijsko kamero 
pregledali prostore in jih prezračili.
•	 NAJDEN	TOPOVSKI	PROJEKTIL
Podter: 10. maja ob 10.32 je bil v Podteru najden topovski projektil 
kalibra 75 mm, nemške izdelave, iz obdobja 2. svetovne vojne. Pripa-
dnika Državne enote Civilne zaščite za varstvo pred neeksplodiranimi 
ubojnimi sredstvi zahodnoštajerske regije sta projektil odstranila in 
do uničenja shranila na varno.
Naročniki Savinjskih novic
imajo 15% POPUST pri objavah 
zahval in čestitk.
ZAHVALA
Ida ŠPEH
Radmirje
roj. Štiglic
2. 10. 1946 – 4. 5. 2019
Ob nenadni in boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, 
prababice in sestre se lepo zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijate-
ljem in znancem, ki ste jo tako množično pospremili na njeni zad-
nji poti. 
Iskrena hvala monsinjorju Jožetu Vratanarju in župniku Ivanu 
Šumljaku za lepo opravljen cerkveni obred. Lepa hvala tudi Janiju 
Štiglicu za ganljive poslovilne besede, kakor tudi pevcem za odpe-
te žalostinke. Hvala za vse svete maše, sveče, cvetje in stiske rok ter 
izrečena sožalja. 
Žalujoči mož Slavko, sinova Slavko, Toni in hči Janja z 
družino ter sin Robi 
Glej zemlja si je vzela,
kar je njeno.
a kar ni njeno,
nam ne more vzeti.
In to, kar je neskončno
dragoceno, je večno
in nikdar ne more umreti.
(S. Makarovič)
ZAHVALA
Poslovil se je 
Janez FALE
Jakobčev ata iz Gornjega Grada
7. 12. 1926 – 4. 5. 2019
Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam v težkih tre-
nutkih stali ob strani ter ga v velikem številu pospremili na zad-
njo pot.
Vsi njegovi 
Skromno tiho si živel,
nadvse si ljubil dom in zemljo,
za nas si delal in trpel,
srce ljubeče zdaj v grobu spi,
nam v spomin na tebe
solzijo se oči.
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame in babice
Jozefe MOLIČNIK
1931 - 2019
z Rečice ob Savinji
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami ob njenem slove-
su in jo ohranjate v lepem spominu.
Vsi njeni
Na svetu nimamo ničesar,
kar bi bilo naša last,
vse nam je dano
le za določen čas –
tudi ljudje, ki jih imamo radi.
(M. Klevišar)
Savinjske novice št. 20, 17 . maj 2019
24
Za razvedrilo
KMALU SE JE VSE POLEGLO
Ko so v Novi Štifti pospremili Ljudske pevke Pušeljc na tisočem 
nastopu in v dvajseto leto delovanja, so pevke dale besedo tudi dve-
ma od treh predstavnikov mož – Marku Ročniku (levo) in Miranu Er-
mencu. Najprej sta obujala spomine, kako je bilo fajn, ko so odšle po 
svetu. Vmes sta se ga malo nalezla, kot takrat, ko so pevke potovale 
in gostovale. Nato sta od nekod privlekla vrsto dokazov, kaj vse poč-
nejo na teh turnejah in kje vse so že bile. »Miran, poglej, še v Parizu 
so bile. A ti kaj veš o tem?« je bil že kar razburjen Betkin mož Marko. 
Kot običajno, se je tudi tokrat kmalu vse poleglo. 
PRETIRANO PREVERJANJE
Gašperja Berganta, stand-up komika iz Luč, pogosto ustavljajo 
policisti. Ob eni takšni priložnosti ga policist ob pogledu v prometno 
dovoljenje vpraša: »Kdo je Andrej?« Gašper ima namreč avto od oče-
ta. Pa mu odgovori: »Ja, moj foter.« Nakar ga policist vpraša: »Si si-
guren?« Gašper pa: »Ali ti kaj veš, kar jaz ne vem?
OD SILE NEUČAKAN
Rok Prušnik, amaterski igralec KD Ljubno ob Savinji: »Daj mi kar 
jabolko v usta, saj ne morem čakati, da iz nje nastane mošt.« 
Polona Rihter, amaterska igralka (desno): »Boš moral kar veliko 
prežvečiti, če boš želel, da bo rezultat enak popitemu tolkcu.«
Ana Napotnik, amaterska igralka: »Jaz bom raje počakala na ja-
bolčni sok in mi ne bo treba žvečiti, pa še umazala se ne bom.«
(Foto: ŠS)
(Foto: MŠ)
(Foto: JM)
Savinjske novice št. 20, 17 . maj 2019 25
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 21. številki SN
2019
Ime in priimek:
Naslov: 
Vsebina oglasa (do 10 besed):
Križanka, Napovednik dogodkov
Napovednik dogodkov
Petek,
17 . maj
ob 17 .00. Športna dvorana OŠ Rečica ob Savinji 
Območno srečanje otroških pevskih zborov 
Pikapolonček
ob 17 .00. Športni park Mozirje 
Nogometna tekma ND Mozirje - NK Fosilum 
Šentjur (st. dečki)
ob 17 .00. Športni park Foršt
Nogometna tekma NK Ljubno ob Savinji - NK 
Vransko (st. dečki)
ob 18.00. Gornji Grad  
Otvoritev zeliščarne Stara pošta
ob 19.00. Galerija Mozirje
Domoznansko predavanje in ogled razstave 
Ignacij Orožen 200 let rojstva
Sobota,
18. maj
ob 8.30. Laze
Start pohoda po Lončarski poti
ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji
Sobotne ustvarjalnice za otroke
ob 10.00. Športni park Mozirje 
Nogometna tekma ND Mozirje - NK Vransko (st. 
cicibani)
Napovednik dogodkov se nadaljuje na strani 26.
Savinjske novice št. 20, 17 . maj 2019
26
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Sobota,
18. maj
ob 11.00. Športni park Mozirje 
Nogometni turnir mlajših cicibanov
ob 13.00. Športni center Laze
Otvoritev Lončarskega praznika
ob 15.30. Športni park Foršt
Nogometna tekma NK Ljubno ob Savinji – NK Kozje 
(člani)
ob 19.00. Kulturni dom Bočna
Pesem pomladi
Nedelja,
19. maj
ob 7 .00. Ljubno ob Savinji, Plac
40. planinski pohod Travnik
ob 10.00. Športna dvorana Nazarje 
Košarkarska tekma: Input Nazarje – Ruše (st. 
pionirji)
ob 10.00. Športni park Foršt
Nogometna tekma NK Ljubno ob Savinji – NK 
Šampion Celje (ml. dečki)
ob 10.00. Športni park Mozirje 
Nogometna tekma ND Mozirje - NK Šoštanj (ml. dečki)
Torek,
21. maj
ob 9.00. Deos Center starejših Gornji Grad
1. Ex-tempore Deos 2019 Spomini
ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Dopoldanska čajanka
ob 19.00. Dvorana Glasbene šole Nazarje
Koncert - Matic Tevž in Radoš Bone (tolkala)
Sreda,
22. maj
ob 16.00. Sejmišče v Mozirju
Otvoritev športnega poligona 
ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Ura pravljic z ustvarjalno delavnico 
ob 17 .30. Športna dvorana Nazarje 
Košarkarska tekma: Input Nazarje  – Miklavž (ml. 
pionirji)
ob 19.30. Cerkev sv. Jurija Mozirje
Koncert pevcev in orglavcev Glasbene šole Nazarje
Četrtek,
23. maj
ob 17 .00. Glasbena šola Nazarje
Sprejemni preizkus
ob 18.00. Kulturni dom Gornji Grad 
Dobrodelni koncert Skupaj zmoremo
Napovednik dogodkov
◊	 	KMETJE,	GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa osta-
la dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in po-
ceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.      
◊	 Naročila	in	montaža	vseh	TELEMACH		in	TOTAL	
TV	paketov!		gsm:	041/688-094.	
Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.
◊	 VZDRŽEVANJE	STAVB	
Manjša krovska in kleparska dela, servis montažnih hiš, suho-
montažna dela, sestavljanje in popravilo pohištva, polaganje la-
minata in ostalih podov, hišniške storitve. Ivan Štiglic 041/710-
873. 
Vzdrževanje stavb Ivan Štiglic sp, Radmirje 115, 3333 Ljubno ob Savinji
ŽIVALI – PRODAM
Prodam prašiče, najboljše mesnate pa-
sme za dopitanje na večjo težo, Fišar; gsm 
041/619-372.
Prodam prašiče domače vzreje, različnih 
tež. Andrejeva kmetija; gsm 031/509-061.
Prodam prašiče od 30 do 200 kg, možna do-
stava; gsm 031/223-484.
Prodam bikca rj, 140 kg; gsm 031/606-293.
Prodam kravo, sivo rjavo, po izbiri; gsm 
041/526-453.
Prodam dva bikca, težka 220 kg; Franc gsm 
031/202-547 .
Prodam dva kozlička za zakol ali nadaljnjo 
rejo; gsm 040/430-080.
Prodam jagnjiče za zakol ali nadaljnjo rejo; 
gsm 041/616-463.
ŽIVALI  - KUPIM
Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in te-
ličke, bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745.
ŽIVALI – ODDAM
Oddam dve muci, prijazni, zelo lepi, hišni; 
gsm 070/689-070.
VOZILA – PRODAM
Prodam vw passat 1,9 tdi, letnik 2002, kli-
ma, el. stekla, zelo lepo ohranjen; gsm 
041/324-409.
Prodam golf plus, letnik 2006, 1,9 tdi, ne-
karamboliran; gsm 041/324-352.
Prodam golf plus comfortline tdi, letnik 
2010, 234.000 km; gsm 041/463-400.
DRUGO – PODARIM
Podarim raztegljiv kavč, zelo lepo ohranjen. 
Prevzem v Mozirju; tel. št. 051/622-926 ali 03 
58-33-126.
DRUGO – KUPIM
Kupim izkopalnik krompirja na tresala; gsm 
041/664-593.
DRUGO – PRODAM
Kopalniška omara z ogledalom, bela, nova, 
še zapakirana, 60 cm širina, prodam, cena 
80 eur; gsm 041/949-530.
Prodam vrtno garnituro, vodovodne cevi 
(celkaten), cepilec za drva (traktorski); gsm 
041/437-712.
Prodam brusilni stroj za brušenje verige 
motornih žag; gsm 051/366-124.
Gume, felge, malo rabljene, za golfa 2, ugo-
dno prodam; gsm 040/362-591.
Prodam nakladalko sip, 16 kubično, hribovsko; 
gsm 041/519-507 .
NEPREMIČNINE
Vzamem stanovanje v najem, Mozirje ali 
Nazarje. Zanima me tudi kasnejši odkup; 
gsm 031/800-852.
Kvaliteten avstrijski beli kostim št. 46 (ob-
leka in suknjič), prodam; tel. št. 03/58-46-
165.
Prodam john jeere 6430 premium model 
2009, klima ehr; gsm 031/493-660.
Prodam bukova drva, hlodovina, 10 m3; gsm 
031/780-074.
Prodam 15 silažnih bal; gsm 031/303-043.
Nadaljevanje Napovednika dogodkov s strani 25.
Savinjske novice št. 20, 17 . maj 2019 27
Oglasi
KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA, PRIZNANJA 
IN NAGRADE
Skladno z določili 9. člena Odloka o priznanjih Občine Nazarje (Ura-
dno glasilo ZSO. št. 5/05 in 11/12) objavljamo
JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV 
OBČINSKIH PRIZNANJ ZA LETO 2019
Razpisuje se zbiranje predlogov za podelitev naslednjih priznanj Ob-
čine Nazarje za leto 2019:
• naziv častnega občana Občine Nazarje
• podelitev zlatega grba Občine Nazarje
• podelitev srebrnega grba Občine Nazarje
• podelitev bronastega grba Občine Nazarje
• podelitev kristalnega grba Občine Nazarje
ČASTNI OBČAN OBČINE NAZARJE
Za častne občane se proglasi posameznike, ki so izjemno zaslužni 
za napredek in razvoj na enem ali več področjih, kot so: gospodarstvo, 
znanost, umetnost, kultura, šport, humanitarna dejavnost ali druga de-
javnost, ki ima trajen pomen za razvoj, ugled in promocijo občine.
ZLATI GRB OBČINE NAZARJE
Se podeli za izredno življenjsko delo ter dolgoletne vrhunske uspe-
he in dosežke, ki so pomembni za razvoj in promocijo Občine Nazarje, 
ki praviloma pomenijo zaključek kariere pri posamezniku ali zrelo fazo 
razvoja izredno uspešne skupine.
SREBRNI GRB OBČINE NAZARJE
Se podeli za vrsto odmevnih dosežkov v daljšem časovnem obdobju, 
pomembnih za razvoj Občine Nazarje, ki praviloma pomenijo izjemno 
uspešnost posameznika na polovici delovne kariere ali izjemno uspeš-
nost skupine v fazi njene potrjene rasti.
BRONASTI GRB
Se podeli za nadpovprečne začetne ali večkratne uspehe posame-
znika ali skupine v krajšem časovnem obdobju in kot vzpodbudo za na-
daljnje ustvarjalno delo.
Zlati, srebrni in bronasti grb Občine Nazarje lahko prejmejo posa-
mezniki in skupine.
KRISTALNI GRB
Se podeli za odličen uspeh in perspektivnost nazarskih diplomantov 
visokošolskega študija, katerih povprečna ocena celotnega študijske-
ga obdobja je 9,00 ali več. Prejme ga lahko posameznik s stalnim biva-
liščem v občini Nazarje.
Pobude za podelitev priznanj in nagrad se zbirajo na podlagi pre-
dlogov posameznih občanov, skupin, gospodarskih družb, zavodov, po-
litičnih in drugih organizacij ali skupnosti, društev ter organov lokal-
ne skupnosti. 
Predlogi za priznanja morajo biti predloženi v pisni obliki in mora-
jo vsebovati:
• splošne podatke o pobudniku,
• predstavitvene podatke o kandidatu,
• vrsto priznanja, za katerega je kandidat predlagan,
• utemeljitev pobude s podrobnejšim opisom uspeha ali dosež-
kov, zaradi katerih je predlagana podelitev,
• dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi,
• podatke, ki omogočajo primerjavo z drugimi podobnimi uspehi, 
v kolikor je to možno.
Predlog za podelitev kristalnega grba Občine Nazarje mora vsebovati:
• splošne podatke o pobudniku,
• podatke o kandidatu (kratek življenjepis z opisom izobraževalne 
poti in obštudijskih obveznosti ter doseženih uspehih),
• potrdilo o diplomi,
• potrdilo o povprečni oceni v celotnem študijskem obdobju 
vključno z diplomo,
• potrdilo o stalnem bivališču v občini Nazarje,
• naslov diplomskega dela, njegov povzetek ter mnenje o pome-
nu, ki ga ima diplomsko delo za občino Nazarje,
• datum pobude.
Priznanja bodo podeljena ob občinskem prazniku. Obrazložene pre-
dloge pošljite najkasneje do 21. junija 2019 na naslov: 
Občina Nazarje, Komisija za odlikovanja, priznanja in nagrade, Savinj-
ska cesta 4, 3331 Nazarje.
Nazarje, 10. maj 2019
Številka: 030-0002/2019-1
  Predsednik: Bojan ŠTRUKELJ 
Savinjske novice št. 20, 17 . maj 2019
28
Oglasi
OBČINA MOZIRJE
OBČINSKA UPRAVA
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje humanitarnih in invalidskih organizacij 
ter njihovih programov in projektov v letu 2019
Obveščamo vas, da je bil na spletnem portalu Občine Mozirje, 
objavljen:
Javni razpis za sofinanciranje humanitarnih in invalidskih organi-
zacij ter njihovih programov in projektov v letu 2019.
Razpisna dokumentacija je na spletnem naslovu : 
www.mozirje.si, kjer jo lahko dvignete in jo pošljite ali osebno do-
stavite v zaprtih kuvertah na naslov :
OBČINA MOZIRJE
Šmihelska cesta 2
3330 Mozirje
najpozneje do 28.6.2019, in sicer do 13. ure.
Vse ostale informacije lahko dobite na telefonu 83 93 306, Ivo Glušič. 
Občina Mozirje
Ivan Suhoveršnik, župan
OBČINA MOZIRJE
OBČINSKA UPRAVA
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje programov na področju kulturne 
dejavnosti v občini - 2019
Obveščamo vas, da je bil na spletnem portalu Občine Mozirje objavljen
Javni razpis za sofinanciranje programov na področju kulturne de-
javnosti v Občini Mozirje za leto 2019.
Razpisna dokumentacija vsebuje:
- javni razpis
- vloga (priloga 1 in priloga 2)
- točkovnik za vrednotenje kulturnih dejavnosti.
Razpisno dokumentacijo izpolnite in jo pošljite ali osebno dostavite v za-
prtih kuvertah s pripisom »ne odpiraj - razpis kultura 2019«, na naslov: 
OBČINA MOZIRJE
Šmihelska cesta 2
3330 Mozirje
najpozneje do 21.6.2019, in sicer do 13. ure.
Vse ostale informacije lahko dobite na telefonu 83 93 306, Ivo Glušič. 
Občina Mozirje
Ivan Suhoveršnik, župan