- ■ • ' v-Hl
Mestni svet občine Velenje
Danes usklajevanje

I
Za danes ob 13. uri je sklical predsednik občinske volilne komisije Franc Ojsteršek uskla-jevalni sestanek predstavnikov list, ki imajo svetnike v občinskem svetu mestne občine Velenje. Glede na to, da je bilo na to temo zadnje dni veliko pogovorov, lahko pričakujemo razplet.
Igor Centrih, ki so ga na zadnji seji pooblastili za usklajevanja nam je včeraj povedal: "V pogovorih, ki smo jih imeli pretekli teden je koalicija strank krščanske in ljudske demokracije vztrajala, da s sporazumom, ki so ga pripravili, dogovorijo kad-
rovske rešitev tudi v občinskih organih. Ker pa predloga za te organe in njihove pristojnosti ni, smo se uskladili, da od župana Srečka Meha pridobimo mnenje v zvezi s konstituiranjem in pristojnostmi odborov. Usklajevanja so te dni res intenzivna, zato lahko pričakujemo sklic seje sveta v roku štirinajst dni.
Ob tem naj poudarim, daje kljub zastojem, ki so nastali pri konstituiranju mestnega sveta občine Velenje na drugi strani bolje, daje sprejemanje odločitev, ki so temeljnega pomena za delovanja vseh občinskih organov,
daljše, kot pa da bi prišlo že na začetku do prevelike prevlade večine nad manjšino."
Danes ob 13. uri bodo torej predstavniki vseh strank, ki imajo svetnike v občinskem svetu . usklajevali predloge kadrovskih rešitev najodgovomješih funkcij v mestnem svetu in v novi občinski upravi. Upajmo, da bodo zadeve dorekli in da bo mestna občina Velenje vendarle dobila mestni svet, ki bo začel aktivno delati. Svetnike čaka veliko dela.
M(mz)
O meji med Šoštanjem in Velenjem se bodo še pogovarjali
Potrebno bo dogovarjanje
1 1
številka 3 četrtek, 26. januarja 1995 100 tolarjev
Svet občine Šoštanj je s sprejetjem statutarnega sklepa, o čemer smo že poročali, dorekel nekaj bistvenih korakov, s katerimi bodo zapolnili praznino, dokler ne bodo oblikovali in sprejeli statuta, kar bo predvidoma aprila letos.
Začasni sedež občine Šoštanj je na Trgu svobode 12. Meja med občinama Velenje in Šoštanj, tista, ki teče po rušnem območju Rudnika lignita Velenje, pa
bo dokončno določena šele po usklajevalnem postopku med obema občinama.
Do sprejetja proračuna za letošnje leto poteka financiranje po dvanajstinah. Sredstva kupnin in najemnin, ki so bila po pogodbah sklenjena za lastnino občine Šoštanj pred 1. januarjem letos, pa se od tega datuma zbirajo na skupnem računu občine Šoštanj.
■ mkp
Večinoma suho in nekoliko hladneje.
Velik praznik rokometa
Zgornja Savinjska dolina
Sveti s polno paro
Velenje, Mozirje
Občinski sveti petih občin na področju Zgornje Savinjske in Zadrečke doline imajo v ponovo-letnem času polne roke dela, veliko nalog in težav. Najbolj so se zagnali v Lučah, o čemer poročamo na drugema mestu, prva letošnja seja mozirskega občinskega sveta pa bo danes (četrtek). Po uvodnih točkah bodo člani najprej obravnavali statutarni sklep o začasni statusni ureditvi občine Mozirje, kar je v veliki meri pomembno tudi za ostale štiri
občine, imenovali pa bodo tudi odbor za pripravo in spremljanje proračuna. Med drugim bodo obravnavali še najemno pogodbo za zobozdravstvo, pooblastilo za javnega pravobranilca in pobude svetnikov, ki jih v tem času gotovo ne bo malo.
Občinski svet v Gornjem Gradu se bo sestal jutri (petek) ob 18.uri, na Ljubnem ob Savinji v torek, 31.januarja, v Nazarjah pa v četrtek, 2.februaija.
UjP
Brezposlenost se zmanjšuje
Konec decembra leta 1993 je Republiški zavod za zaposlovanje zabeležil 137.142 iskalcev zaposlitve, konec decembra 1994 pa 123.517, kar pomeni, da je brezposelnost v Sloveniji v enem letu upadla za skoraj 10 odstotkov.
Podobno kot v državi beležijo zmanjšanje brezposelnosti tudi v velenjski območni enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje.
V Velenju so konec decembra iskale delo s pomočjo Zavoda za Zaposlovanje 2003 osebe, medtem ko jih je v enakem času
/Odlov rib"^
v Suhem potoku
Šoštanjska ribiška družina Paka šoštanj je v soboto, 21. januarja, pod vodstvom gospodarja družine Franca Ravnjaka organizirala in izvedla elektro odlov rib v Suhem potoku v Šmartnem ob Paki.
Kljub slabemu vremenu so mokri in premraženi od-lovili blizu 3000 rib. Od-lovljene ribe so vložili nazaj v druge potoke. Prebivalci kraja so z zanimanjem opazovali odlov.
Tako zgodnji odlov rib je bil potreben zaradi regulacije dela potoka, ki ga bo izvajalo podjetje NIVO iz Celja.
____IV
KOCKA.
TRGOVINA IN STORITVE
Simona Blatnika 14, VELENJE, tel. 852-293
-	Vodenje poslovnih knjig
-	Davčno svetovanje
-	Podjetniško In poslovno svetovanje
Rokometašl Gorenja so v polfinalu. Po velikem uspehu se Je trener Bojan Požun v torek zvečer takole znašel nad rokami gorečih navijačev.
■ foto: Stane Vovk
pred letom dni iskalo zaposlitev 2542. V Mozirju so 31. decembra 1994 zabeležili 906 brezpos-lenih oseb, leto poprej pa 945.
Relativna brezposelnost (podatek je za oktober) je v Velenju znašala 9,1 odstotka, v Mozirju pa 14,1 odstotka.
■ mkp
Mozirje
Deseti mesec kulture
Zveza kulturnih organizacij in Zavod za kulturo Zgornje Savinjske doline, seveda tudi ljubitelji kulturne dejavnosti po vseh krajih, se pridno pripravljajo na lO.ju-bilejni mesec kulture v Zgornji Savinjski dolini. V vseh večjih krajih se bo v februarju zvrstilo okrog 35 najrazličnejših kulturnih prireditev, katerih osnovni namen je izmenjava ustvarjalnosti in poustvarjalnosti domačih kulturnikov med posameznimi kraji. Slavnostno bodo mesec kulture odprli v prenovljenem kulturnem domu na Rečici ob Savinji 8.februarja.
UJP
Poslanska pobuda Iva Verzolaka uspela
l)illilii(IBii(ltll(ilX(llIlIi«S
Cesta čez Graško Goro nič več lokalna
Predsednik samostojne poslanske skupine v Državnem zboru, Velenjčan Ivo Verzolak, je lanskega novembra naslovil na Ministrstvo za promet In zveze RS pobudo, da se lokalna cesta preko Graške Gore prekategorizira Iz lokalne v reginalno in s tem postane državna cesta.
Ivo Verzolak nam je pobudo in njen "razplet" tudi pojanil: "V letošnjem letu bo po vsej verjetnosti zaprta magistralna cesta skozi Hudo lunjo, kjer bodo potekala velika obnovitvena dela. Postavlja se vprašanje, kje bodo obvoznice. Normalna in planirana bi naj bila preko Doliča, Vitanja, Dobrne do Velenja ali celo preko Stranic do Celja in do Velenja. Sam sem mnenja, da je najkrajša povezava med Šaleško dolino in Koroško regijo preko Graške Gore, Šmiklavža, Dovž, do Slovenj Gradca. Zato sem tudi dal na novemberski seji Državnega zbora pobudo vladi, da se ta lokalna cesta prekategorizira iz lokalne ceste v regionalno cesto. S tem je odprta možnost, da v letošnjem letu pri obravnavi proračuna zahtevamo sredstva za asfaltiranje celotne trase te ceste. To je sedaj uspelo, od ministrstva
I-------------------1
Zgornjesavinjska turistična zveza
Nikar na pet delov
Sredi prejšnjega tedna je bil v Moziiju sestanek Izvršilnega odbora Zgornjesavinjske turistične zveze. Člani odbora so seveda prevetrili delo, uspehe in probleme v minulem letu, srž sestanka pa je bil razumljivo nadaljnji obstoj zveze glede na novo lokalno samoupravo. Skupno stališče gotovo je, da mora turistična zveza še naprej delovati v sedanji obliki, postaviti pa ji je treba nove temelje gleda na spremenjeno zakonodajo in pogoje petih novih občin. Ti novi in čvrsti temelji morajo vsekakor biti:
nova vsebina, zagotovljen vir financiranja in profesionalizacija, kar za začetek pomeni vsaj dva zaposlena.
Člani odbora so ugodno ocenili lansko delo in sprejeli okvirni predlog . letošnjega delovnega programa. Osnovne naloge so: promocija Zgornje Savinjske doline, sodelovanje na sejmu Alpe-Adria, celostna grafična podoba doline in turistični vodnik po njej, prodaja ostalih komercialnih izdelkov ter postavitev obcestnih turističnih tabel.
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje, Rudarska 3
Vse več je vlomov v stanovanja, hiše, avtomobile... Le 1/3 oškodovancev dobi po-vrnjene stvari, vlomilci pa...
Da bodo vaše dragocenosti zavarovane pred vlomilci v času odsotnosti, vam LB SPLOŠNA BANKA VELENJE d.d. nudi dobro zavarovan prostor BANČNI SEF, v katerega lahko shranite dragocene predmete in dokumente. Šefi so vam na voljo v ekpozituri RUDARSKI, ŠOŠTANJ in MOZIRJE. So različnih velikosti in jih je možno najeti za krajši ali daljši čas. Od tega je odvisna tudi višina najemnine.
Plačilo najemnine je v primerjavi s posledicami nezaželenega obiska neznatna naložba, zato čimprej poskrbite za varnost svojega premoženja.
Vse podrobnejše informacije so vam na voljo v že omenjenih ekpoziturah Rudarska, Šoštanj in Mozirje.
za promet in zveze sem prejel dopis, da je ta pobuda umestna. Pri pobudi sta me podprla Franc Avberšek in Peter Petrovič iz Slovenj Graške občine. Obstajal je še en problem, saj je bil del ceste od Šmiklavža navzdol, ki je v slovenjgraški občini v kategorizaciji gozdne ceste, zato jo je občina že prekategorizirala v lokalno cesto."
Kot vemo, je del te ceste še vedno neasfaltiran; 1,3 km iz velenjske in 5,5 km iz slovenjgraške strani. V odgovoru ministrstva za promet in zveze je zapisano, da je pobuda za prekategorizacijo v rang državnih cest utemeljena. "Iz tega razloga jo imamo evidentirano kot cestno povezavo, ki bi v okviru nove kategorizacije cest lahko bila uvrščena med državne ceste, in sicer v kategorijo regionalnih cest III. reda." so še zapisali. Vzpodbudno.
■ bš
1..........^	i.	r "v - •
KUR - m»P	»J	m, i
ift	: 1	
.. . s G mm 231	■im	
" —' * T t * - * ll A-g ' *mmmm ■*> _.. » wmm * a*		
f ^ m . jHfe 1		I ** 5-1. i .V,,, ' " * f . ■ -m
Ambasador Velike Britanije Gordon Johnston In direktor ERE Gvldo Omladlč v oddelku z blagovno znamko
Kenwood
Britanski ambasador obiskal ERO
V petek, 13. januarja, je skupaj s svetovalcem za trgovino obiskal velenjsko ERO Gordon Johnston, ambasador Velike Britanije za Slovenijo.
ERA je že več kot 3 leta prisotna na britanskem tržišču. V tem času je popestrila ponudbo na domačem tržišču z znanimi škotskimi whiskyji in drugimi pijačami, z malimi gospodinjskimi aparati Kenwood, uveljavlja pa se tudi z izvozom slovenskih vin na njihovo tržišče.
Ambasador Gordon Johnston sije v spremstvu direktorja ERE Gvida Omladiča in
sodelavcev ogledal prenovljeno blagovnico Standard, ki ga je s svojo ponudbo navdušila. Še posebno pa je bil navdušen nad oddelkom z blagovno znamko Kenvvood.	■
Gorenje
Obisk svetnikov, strankarskih prvakov in direktorjev
V Gorenju so zaokrožili večletno vlaganje v posodabljanje tehnologij in osvajanja proizvodnje novih izdelkov. Gorenje se uvršča med tiste evropske in svetovne proizvajalce, katerih tehnologija in izdelki so vse bolj prijazni do okolja.
Na začetku leta 1995, ki je za Gorenje jubilejno, saj mineva 45 let od njegovih začetkov, je poslovodstvo za jutri, 27. januarja, povabilo na obisk v Gorenje župana in svetnike mestne občine Velenje, predsednike strank in vodje list zastopane v občinskem svetu ter direktorje največjih podjetij iz Šaleške doline. "Vse leto ste nas spremljali in s tem spod-
bujali obojestranski razvoj. Prepričani smo, da opravljeno in zastavljeno delo zagotavlja razvoj Gorenja tudi v naslednjih letih," je v vabilu zapisal predsednik poslovodnega odbora Gorenja Jože Stanič.
Med obiskom v Gorenju bodo goste seznanili z doseženim in pokazali sodobno proizvodnjo v Gorenju Gospodinjski aparati.
(m ek)
Mestna krajevna skupnost Šmartno - Velenje
lilllltllKIIKiltiKillllfiSilltl
Srečali so se borci
V domu krajanov v Šmartnem so se na letnem zboru zbrali člani Zveze borcev iz mestne krajevne skupnosti Šmartno - Velenje, ki danes šteje 113 članov. Lani je pet članov umrlo, na novo pa so v svoje vrste sprejeli pet pridruženih članov, to so večinoma njihove hčere in sinovi, ki so prav tako čutili vse grozote druge svetovne vojne.
Iz poročila predsednika Slavka Brgleza lahko razberemo, da borcem ni vseeno, ker se svetniki v občinskem parlamentu toliko prerekajo. To škoduje vsem Velenj-čanom.
Na letnem zboru so se borci zavzeli, da se bodo vključili v vse prireditve, ki jih bodo pripravili, še zlasti pa v prireditve ob 50-letnici
podpisa nemške kapitaluacije v Topolšici. To je pomembna obletnica, kjer morajo borci združiti vse svoje moči za dostojno obeležitev in pripraviti za vso državo pomembno proslavo.
Udeležba na zboru je bila polnoštevilna. Manjkali so le tisti, ki so resno bolani, nekaterim je udeležbo preprečila gripa.
■ L.Ojsteršek
JP Komunala Mozirje
Najprej delitev premoženja
Zakon o varstvu okolja je povsem Jasen, ne glede na to, ali prav zaradi tega, pa se je Javno podjetje Komunala Mozirje v pogojih petih novih občin znašlo v razmerah številnih nedorečenosti. Kot javno podjetje je mozlrska Komunala v celoti last (bivše) občine, in nekdanja mozlrska skupščina ji je naložila jasne naloge.
zagotoviti občina, razen v primeru, če se zagotavljajo skupno za več občin.
Prav slednje pa je za JP Komunala Mozirje najpomembnejše, je odvisno od dogovorov s posameznimi občinami in obojestranskim interesom, pogojeno pa z delitvijo premoženja in obveznosti.
Problematika je več kot očitna. Gre med drugim za osrednje odlagališče smeti in odpadkov, ki bo letos polno (vsaka občina svojega gotovo ne bo imela), gre za oskrbo s pitno vodo in vzdrževanje vodovodov, za kanalizacijske sisteme in čistilne naprave in podobno. Najprej torej delitev premoženja, do takrat pa po doslej utečenih postopkih.
■ yp
Pogoji so se z novo lokalno samoupravo seveda bistveno spremenili, na Komunali pa se povsem zavedajo svoje osnovne naloge - to so kakovostne storitve na področju kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav, vodooskrbe, odvažanja in odlaganja smeti in odpadkov ter drugo.
Zelo jasne so tudi opredelitve zakona o varstvu okolja o obveznih lokalnih javnih službah (oskrba s pitno vodo, ravnanje s komunalnimi odpadki, javna snaga in čiščenje javnih površin, odvajanje in čiščenje padavinskih voda, urejanje javnih poti in zelenih površin, nadzorovanje in čiščenje kurilnih in dimnih naprav, naloge na področju zaščite in reševanja), ki jih mora neposredno
Šoštanj
» » m
Komu je napoti zapora na jezeru?
Termoelektrarna Šoštanj in ribiči ribiške družine Paka Šoštanj imajo na iztoku vode iz jezera zgrajeno napravo, ki preprečuje uhajanje rib iz jezera v reko Pako.
Pred nekaj dnevi pa so neznanci to napravo uničili in lastnikom s tem povzročili precejšnjo škodo. Za storilci poizvedujejo.
■ MD
Cas nadaljevank
Upam, da se ne bo spet kdo pritoževal, da se državni zbor vpleta v uredniško politiko slovenske televizije, ampak dejstvo je, da je prav državni zbor pretekli teden poskrbel za dvig gledanosti osrednje televizije. Nadaljevanka, ki so jo ustvarjali poslanci, je priklenila pred zaslone zelo veliko Slovencev (morda tudi sosedov prek meje, ki lahko spremljajo naš drugi televizijski spored). Povzročila naj bi bila tudi nekaj družinskih sporov, tam namreč, kjer doma nimajo več televizorjev. Večji privrženci politike so namreč zasedli stole pred televizorji, pa tako ljubitelji še večje naslade niso mogli spremljati Santa Barbare. Seveda so bili ti spori veliko manjši od tistilj, ki smo jih spremljali v državnem zbo-
Toda medtem, ko se je ta nadaljevanka z obsodbami slovenskega premiera in obrambnega ministra sklenila, in ko gre h koncu tudi izmenjava ministrskih stolčkov, s tem pa se zaključuje ?) tudi pester spored slovenske televizije, so lahko lokalni televizijci še brez skrbi. Velenjske brezizhodne nadaljevanke še ni konec. Tu soglasij še ni, ni še sveta, ni še konec metanja polen pod noge. In medtem ko ponekod po občinah že pridno zastavljajo svoje delo za bodoče, se v Velenju še ukvarjajo sami s sabo. Oziroma bolje rečeno, še bolj kot sami s sabo, se ukvarjajo drug z drugim. Če bi se nekateri malo bolj poglobili vase, bi morda tudi malo drugače gledali na druge. Saj nekaj časa je zanimivo poslušati prerekanje, obtožbe, nizke udarce, pa še kakšnega pravega zraven. A se ljudje, ki od spre-
memb v družbi le pričakujjo kaj drugega, tudi tega naveličajo. Še posebno, če prepogosto slišijo, da nekateri vse to delajo v njihovem imenu, v imenu ljudi, ki da so jim z izvolitvijo dali podporo za tako delovanje.
Ob vseh teh prerekanjih je pa toliko problemov, ki jih je treba rešiti, da bo mesto Velenje in vsi občani z njim zaživelo na novo. Toliko let je bilo slišati pripombe in želje, da bi v spremenjeni obliki lažje zadihali. Zdaj nekaj sprememb je, pa ne moremo zadihati, ker drug drugega stiskamo za vrat. Toda dogajanje okoli nas zaradi tega ne zastane. Svojo pot gre in če ne bomo šli z njim, bomo zaostali. Prav zanimivo bo potem poslušati pripombe, kdo je za to kriv. Ali pa bo kdo vendarle hvaležen komu, ki je tudi v tem času negotovosti vlekel nekatere poteze, da življenje ni zastalo.
Kdo ve?!
Nekateri pa že vendarle tudi preštevajo, kaj Velenjčanom lahko prinesejo spremembe med slovenskimi ministri. Pri tem ne mislimo toliko na zamenjavo v zunanjem ministrstvu, ampak na tistem v ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj. So taki, ki pravijo, da je prišel tu na vrh "naš človek". Mislijo na to, da je gospod Janko Deželak vendarle nekaj let delal tudi na pomembnem položaju v Gorenju. Bi se dalo iz tega kaj iztržiti?!
Seveda je vprašanje, s kakšnimi vtisi je zapustil to podjetje. Med nami je namreč še vedno prisotno mnenje, da seje sicer lepo nasloniti na lastne sile, dobro pa je seveda, če ti pri tem še pomaga kak minister.
(m K)
Gradbeno industrijsko podjetje Vegrad
Četrtino dela opravijo na tujem
Zadnja leta gradbincem niso bila naklonjena. Slab slovenski gospodarski položaj se je seveda odslikaval v manjši naložbeni dejavnosti. Vegradovi rezultati preteklega leta pa že dajejo upanje, da gospodarsto ožilja in da si lahko obetamo v prihodnjih letih pestro naložbeno dejavnost.
Lansko leto je začelo 1300 zaposlenih delavcev Vegrada precej negotovo, a stanje seje iz meseca v mesec izboljševalo. "Dela je bilo veliko, res pa je, da je težko dogovoriti cene, ki nam zagotavljajo pokritje vseh stroškov in dobiček," pravi direktor mag. Muharem Bolič.
Načrtovan celotni prihodek je Vegrad lani presegel za dobrih 6 odstotkov. Še posebej uspešni so bili na tujem, kjer so ustvarili za dobrih 36 milijonov mark prometa in s tem presegli letni plan proizvodnje za 24 odstotkov.
Zadovoljivo in z vse večjim razmahom, poslujejo tudi dodatne dejavnosti Vegrada, ki so oblikovane kot družbe z omejeno odgovornostjo. To je podjetje ID DS (Invalidska dejavnost in družbeni standard), kije ustvarilo za 316 milijonov tolarjev celotnega prihodka, Vegrad trgovina z ustvarjenimi 113 milijoni in Vemont Commerce z ustvarjenimi 115 milijoni.
Direktor Vegrada mag.
Muharem Bolič: "Včasih je bilo najtežje najti delo. Tega je zdaj dovolj, težko pa je pridobiti dovolj dobro plačano delo."
V lanskem letu so namenili veliko pozornosti tudi lastninskemu preoblikovanju. Program preoblikovanja so Agenciji za prestrukturiranje gospodarstva posredovali že februarja lani, vendar pa postopek zaradi revizijskega pregleda dolgo ni stekel. V drugi polovici leta pa so vendarle dobili zapisnik, zadeve v celoti uskladili in jih prve dni decembra tudi dostavili Agenciji. V programu so predvideli oblikovanje koncema Vegrad, organiziran bo kot delniška družba, združeval pa bo hčerinska podjetja, oblikovana kot družbe z omejeno odgovornostjo.
ovne novice
Združenje podjetnikov Slovenije in Gea College vabita v VEČERNO ŠOLO PODJETNIŠTVA. Cilj programa je usposobiti podjetnike, managerje za organiziranje in vodenje podjetij ali delov večjih podjetij. Šola je sestavljena iz petih vsebinskih modulov (podjetniška vizija, marketing, management, finance-ekonomika-računovodstvo in kadri). Potekala bo 4 mesece, in sicer dvakrat na teden, ob torkih in četrtkih od 18. do 20.30 ure. Pričetek bo 14. februarja 1995. Osnovna cena je 144.000 SIT za udeleženca. Ceno sofinancira Ministrstvo za gospodarske dejavnosti in Gospodarska zbornica Slovenije, tako da je cena za podjetnike, ki poravnavajo članarino GZS, le 85.200 SIT, plačjivo v dveh obrokih. Število udeležencev je omejeno na 25 slušateljev. Vse informacije in prijavnice dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje.
•	Še vedno je čas, da se prijavite na seminar, ki ga organizira Območna gospodarska zbornica Velenje, CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI (TQM) IN STANDARDI SERIJE ISO 9000, ki bo v Topolšici 31. januarja 1995 od 9. do 14. ure.
•	Gospodarska zbornica Slovenije in Območna zbornica Kranj organizirata predstavitev dela slovenskega gospodarstva na 27. mednarodnem strokovnem sejmu gastronomije, turizma in gostinske opreme GAST 95, ki bo od 11. do 15. marca 1995 v Celovcu. Organiziran nastop slovenskih razstavljavcev na omenjenem sejmu bo potekal pod sloganom: KAKOVOST ZA SPREJEMLJIVO CENO. Rok za zbiranje prijav je 30. januar 1995.
•	Izobraževalni center za razvoj podjetij iz Maribora vabi na naslednje seminaije:
•	seminar KAKO ZNAMKA IZDELKA VPLIVA NA USPEŠNOST PODJETJA (seminar bo potekal 16. februarja 1995 od 8.30 do 16. ure v prostorih ICRP v Cankarjevi ulici (I. nadstropje) v Mariboru, kotizacija z gradivom in prigrizkom v času kosila znaša 18.000 SIT);
•	seminar KAKO USPETI S FRANHISINGOM (seminar bo potekal 15. februarja 1995 od 8.30 do 16. ure v prostorih ICRP v Cankarjevi ulici (I. nadstropje) v Mariboru, kotizacija z gradivom in prigrizkom v času kosila znaša 16.000 SIT).
•	Od Republiške carinske uprave smo prejeli podrobnejša navodila za prevoz neocarinjenih kosovnih pošiljk za uvoz izvozno ocarinjenih in domačih kosovnih pošiljk na enem, skupnem prevoznem sredstvu v cestnem prometu ter navodilo za carinski nadzor nad zbirnimi pošiljkami v skupnem prevozu.
•	Opozarjamo vas na GOSPODARSKI VESTNIK št 1-2, kjer je objavljen pregled vseh sejmov sveta za leto 1995. Prav tako je objavljen RAZPIS za dodelitev kontingentov za uvoz končnih tekstilnih izdelkov.
•	Prejeli smo ponudbe in povpraševanja iz BCC centra v Bruslju.
Vse podrobnejše informacije lahko dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje, Trg mladosti 2, telefon: 063/856-920.
Računajo, da bodo v letošnjem letu zaposlovali povprečno 1330 delavcev, od tega 712 doma, 454 pa na tujem.
Celotni prihodek naj bi povišali za 6 odstotkov, in sicer računajo, da bodo na domačem trgu ustvarili malo manj kot 4,9 milijard tolarjev, na tujem 2,25 milijard, hčerske firme naj bi ustvarilie 625 milijonov in enota v Zagrebu 640 milijonov tolarjev.
Vegrad gradi na območju celotne Slovenije, med njegova največja gradbišča pa sodi ta čas nakupovalni center v Celju, obsega kar 14.322 kvadratnih metrov, v njem bo največji prostor zavzel Interspar s 4 200 kvadratnimi metri prodajnih površin.
Na tujem pa imajo največ gradbišč v Wiesbadnu in Berlinu v Nemčiji (tam je delalo lani povprečno kar 379 delavcev) ter v Moskvi v Rusiji, kjer dela 140 Vegradovcev. Gradijo pa tudi v Avstriji in seveda na Hrvaškem.
Gradbeno industrijsko podjetje Vegrad si je torej našlo in utrdilo svoje mesto v slovenskem prostoru. Pri tem jim je pomagalo njihovo nastopanje na tujih trgih, kjer so pridobili pomembne izkušnje s pomočjo katerih so lažje konkurirali vse večjim domačim zahtevam.
■ Mira Zakošek
i------------------------------1
I Polzelski nogavičarji izvozijo 85 odstotkov proizvodnje
! Najpomembnejša je kvaliteta, I rok izdobave in cena
i i i i i
L'
Polzela, tovarna nogavic, je z več kot tisoč zaposlenimi največji proizvajalec nogavic v Sloveniji, še več, med največjimi je tudi v Evropi. Za leto 1994 pravijo, da je bilo dokaj uspešno, čeprav jim je visoka inflacija pobrala več kot 12 odstotkov prihodka. Vse načrtovano so v glavnem uresničili, predvsem kar zadeva povečanje proizvodnje in prodaje kvalitetnih proizvodov, s katerimi lahko konkurirajo na vseh svetovnih trgih. V izvoz imajo usmerjenih kar 85 odstotkov proizvodnje, proizvedli pa so 37 milijonov parov nogavic. Dobro se zavedajo, da so tako na domačem, še posebej pa na tujem trgu v boju s konkurenco najpomembnejša kvaliteta, rok izdobave in cena.
Recesija na zahodnih trgih, predvsem na nemškem, kamor izvozijo 51 odstotkov proizvodnje, pritiska na uničevanje stroškov in s tem povečuje konkurenčnost, pravijo na Polzeli. Naloge zniževanja stroškov so se v tem kolektivu lotili timsko. K projektu so pritegnili ljudi v podjetju, ki imajo glede na področje dejavnosti različne pristope k problemom. Vedno bolj pa so prepričani, da samo zniževanje stroškov v
Pri pakiranju ženskih hlačnih nogavic
proizvodnih enotah ni dovolj za uspeh. Živahna dinamika prihodkov javnega sektorja se nadaljuje kot stopnja inflacije. Obremenitev industrijskega delavca v obliki prispevkov in davkov je pri nas ena najvišjih v Evropi. Kot aktivni izvozniki so zainteresirani za čim bolj izenačene pogoje s konkurenco tudi na tem področju. Kljub 3 do 4-krat višji ceni kapitala so v minulem letu vnesli modernejšo opremo za posodobitev tehnološkega procsa. S tem bodo nadaljevali tudi letos, kar jim bo zagotovilo, da bodo ostali v najvišjem kvalitetnem in cenovnem razredu na svetovnem trgu.
Za letošnje leto so si v Polzeli postavili še druge cilje. Ti so predvsem razvoj novih izdelkov iz naravnih materialov, tako za ženske, moške in otroke ter
razširitev prodajnega omrežja v zahodni Evropi in Ameriki. Računajo tudi, da bodo kljub popolni sprostitvi uvoza nogavic doma pokrivali 70 odstotkov tržnih potreb. V letošnjem letu bo Polzela dobila tudi svojega lastnika. Prvo soglasje Agencije za privatizacijo so pridobili že lani, zaposleni, upokojenci in bivši zaposleni pa so pokrili s certifikati 60 odstotkov vrednosti. Naslednja faza je doka-pitalizacija podjetja.
Bilo bi lepo, da bi se polzel-skemu kolektivu, ki ga uspešno vodi več kot deset let dip. inž. Alojz Došler in ki ima več kot 60-letno tradicijo, tudi v bodoče uspelo obdržati na nivoju najboljših in s tem zagotoviti socialno in materialno varnost.
■ -er
! Modna konfekcija Elkroj
• s
i Ponosni na novo likalnico
Navzlic izredno neugodnim tečajnim in inflacijskim razmeram so v nazarski modni konfekciji lani dosegli ugodne poslovne rezultate. To je seveda pomembno zaradi dejstva, da izvažajo preko 80 odstotkov vseh izdelkov, pri preko 19-odstotni inflaciji, pri povečanju tečaja marke za skoraj 7 odstotkov in pri s tem nastajajočih razlikah ter stalnem naraščanju stroškov je pozitivno poslovanje gotovo spodbudno. Ob vsem tem kolektivno pogodbo v celoti spoštujejo, res pa je, da zaradi vsega tega vsi dosežki niso pretirano dobri, kljub izrednim naporom, ki jih zaposleni vlagajo, posebej dobičkonosni niso.
Vsak tolar, ki jim še ostane, takoj vložijo v obnavljanje in posodabljanje proizvodnje, v računalniško informatiko in
zlasti v blagovno znamko. Že dve leti pridno negujejo in dograjujejo znamko Carier, pri čemer je seveda potrebna močna mar-ketinška podpora, ki ji bodo v letošnjem letu namenili še posebno pozornost.
Direktorica Marija Vrtačnik pravi, da so v Elkroju posebej ponosni na likalnico, ki so jo lani uspeli tehnološko in organizacijsko v celoti obnoviti in zanjo namenili okrog pol milijona nemških mark, kar je v danih razmerah že kar podvig; vse je seveda namenjeno boljšemu poslovanju in večji produktivnosti. Lansko leto je bilo za konfekcionarje zelo težko, tudfi v svetu. Z zelo zmanjšano kupno močjo se je nujno zmanjšala prodaja, velik udarec pomeni zelo nizek cenovni razred izdelkov iz nekaterih azijskih držav, pri čemer so nastale težave pri dodelavnih poslih, vseeno pa so zelo zahtevni
V celoti posodobljena likalnica je zavidanja vreden dosežek
kupci ostali pri Elkroju in Elkroj pri njih; eden jih je sicer zapustil, dobili pa so tri nove. Zaradi tega so veliko naporov vložili v izvoz klasike na zahodni trg in so dokaj uspešni.
"Rada bi poudarila, da še vedno imamo obrat v Šoštanju, da so tamkajšnje delavke izredno pridne šivilje, ki šivajo za zahtevne kupce, predvsem pa blagovno znamko Carier," pravi
direktorica Marija Vrtačnik in dodaja: "Ponosni smo tudi na dejstvo, da smo koneca lanskega leta oddali program lastninjenja, da bomo sedanji in bivši delavci preko 60-odstotni lastniki Elkroja. Nekoliko je sicer pomagalo že obstoječe delničarstvo, vseeno pa smo se morali krepko potruditi."
■VP
DOHODNINA * DOHODNINA * DOHODNINA * DOHODNINA * DOHODNINA * DOHODNINA * DOHODNINA
Kako napovedati dohodnino za leto 1994? (6)
Vprašanja za rubriko DOHODNINA nam lahko pošljete na naslov: Uredništvo Našega časa, Foitova 10, 63320 Velenje. Obvezno pripišite DOHODNINA.
Na vaša vprašanja odgovarja DARINKA MRAVLJAK, vodja velenjske izpostave Republiške uprave za javne prihodke.
VPRAŠANJE bralca J. B.: Kakšna kazen je predvidena za tistega, ki napovedi dohodnine ne odda, oziroma tistega, pri katerem se ugotovi, da je bilo kaj napovedano narobe?
ODGOVOR: Če zavezanec - posameznik (torej občan) ne odda napovedi dohodnine, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo v višini najmanj 50.000 tolarjev. Z isto višino kazni se kaznuje tudi, če napovedi ne vloži pravočasno; če jo sicer vloži, pa ne vsebuje podatkov, ki so potrebni za odmero ali če v napovedi izkaže neresnične
podatke. Za prekršek v zvezi z opravljanjem dejavnosti je za te prekrške višina kazni najmanj 100.000 tolaijev.
Če bi zavezanec - posameznik (občan) napovedal manjšo osnovo za posamezno podvrsto dohodnine, torej če bi se pri njem ugotovila utaja dohodnine, se kaznuje z denarno kaznijo najmanj 400.000 tolarjev.
VPRAŠANJE bralke NN (obiskala nas je v uredništvu, pozabili pa smo vprašati, kdo je): Ali morajo vložiti napoved dohodnine tudi tisti upokojenci, ki imajo na listku akontacijo dohodnine
"nič"?
ODGOVOR:Ne. Upokojenci, ki med letom niso plačevali akontacije dohodnine in jim je pokojnina edini vir dohodnine, niso dolžni vlagati napovedi za dohodnino.
ESO Montaža
popravlja visokonapetostne stroje
t«IIIi88iillIiII(IIIII8l((
Velik zaloga} je nakup opreme
V ESO Montaži Velenje se že dobrih 30 let ukvarjajo s popravili nizkonapetostnih Izmeničnih in enosmernih strojev. V začetku je bilo to delo usmerjeno predvsem k potrebam velenjskega premogovnika, kasneje pa se je razširilo na slovensko tržišče.
Ko so v ESO Montaži pri motorja napajalne črpalke za blok
iskanju novih programov izdelali analizo slovenskega trga, so spoznali, da je to področje izjemno zanimivo. Leta 1992 so podpisali licenčno pogodbo z uglednim nemškim podjetjem Benning, ki elektromotorje in generatorje vseh vrst in napetostnih nivojev popravlja že pol stoletja.
Lani so v ESO Montaži dobili na tem področju prvi velik posel. Opravili so ga za Termoelektrarno Šoštanj, delo pa pridobili zaradi konkurenčne cene in kratkega roka, ki so ga za storitev ponudili. Šlo je za zamenjavo navitja s kompletnimi meritvami elektro-
4, moči 5600 KW. Delo so strokovnjaki ESO Montaže opravili v podjetju Benning pod vodstvom nemških strokovnjakov. Za istega naročnika so uspešno previli še en enak elektromotor, delali so tudi za Acroni Jesenice, pripravljajo pa se na nov posel pri povečanju moči generatorja za eno od slovenskih hidroelektrarn.
V ESO Montaži se že pripravljajo na nakup opreme, ki bo omogočila prenos proizvodnje v Velenje. Ker gre za izjemno velika vlaganja, računajo, da bodo naložbo uspeli skleniti čez dvejeti.
■ Tone Žove
RAZPIS
prostega delovnega mesta
Zaradi širitve poslovanja razpisujemo naslednje delovno mesto:
PRODAM INŽENIR za prodajo računalniških sistemov
Kandidat za prosta dela in naloge mora izpoljnevati naslednje pogoje:
-	višja ali visoka izobrazba ustrezne smeri,
- delovne izkušnje na področju osebnih računalnikov
-	zaželjeno poznavanje računalniških mrež.
Izbrani kandidat bo delal na distribuciji programa ACER, HP in EPSON. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe na naš naslov najkasneje do 3.2.1995.0 rezultatih Vas bomo pisno obvestili.
TREND, Računalniški inženiring d.o.o., Efenkova 61,63320 VELENJE Tel.: 063/ 851-610, Fax.: 063/ 856-794
IZLETNIKOVA TURISTIČNA AGENCIJA
Poslovalnica Velenje (na avtobusni postaji) Telefon: 858-798
Vabimo vas na:_
ZIMSKA DOŽIVETJA
-	SMUČANJE
-	ODDIH v zdraviliščih in ob morju
-	7-dnevne POČITNICE na Malti in Kanarskih otokih
IZLETE
-	LENTI 1x mesečno
-	BENETKE, 1 dan PUSTNEGA KARNEVALA, 25.2.
-	DIDACTA DUSELDORF 22.,23. in 24.2. -DUNAJ, 1 dan, 18.2. in 8.3.
-	AMSTERDAM, 4 dni, 26.4.
-	PARIZ - LONDON (pod Rokavskim prelivom), 6 dni, 26.4.
-	BAVARSKI DVORCI, 3 dni, 26.4.
-	KITAJSKA - PEKING, 8 dni, 21.4. in 5.5. Programi za zaključene skupine in MATURANTE -nudimo PLAČILO na obroke!
PRIJAVE IN INFORMACIJE:
ITA Celje, tel. 21-533
ITA, Poslovalnica Velenje, tel. 858-798
Luče ob Savinji
RiiiillBiitK
Občina Solčava da, vendar...
Svet občine Luče je svoje delo odločno zastavil. Na svoji drugi in prvi letošnji seji so člani največ pozornosti namenili več kot perečemu problemu Solčave. Ponovimo na kratko. Ker Državni zbor ni potrdil občine Solčava, čeprav so se zanjo odločili z veliko večino, so Solčavani volitve za občino Luče v celoti bojkotirali. V njenem svetu torej nimajo svojih članov in danes jim je nemara že žal. Še naprej odločno vztrajajo na lastni občini, pri tem pa so sedaj odvisni od dobre volje lučkega občinskega sveta. V Lučah jih pri nadaljnjih postopkih ne bodo ovirali, pomagali jim bodo, hočejo pa imeti pravega sogovornika.
Vprašanja so namreč dovolj predstavniki Solčave
kočljiva. Gre za sprejetje statuta, gre za delitev občinskega denarja, gre za kadrovske zadeve, za redne stroške in še za marsikaj. Zato je zelo pomembno vprašanje pravega sogovornika v Solčavi. Tamkajšnje krajevne skupnosti pravno ni več in tudi pri tem je takojšnja odločitev nujna - ali bo Krajevna skupnost Solčava pravna oseba ali ne, ali bodo volili njenega predsednika in organe, če jih bodo, potem bi bilo smotrno, da obenem izvedejo nadomestne volitve za tri člane lučkega občinskega sveta (kdo bo poravnal stroške teh volitev?) in še več je ključnih vprašanj, ki terjajo odgovor. Na seji prejšnjo sredo
niso
sodelovali, zato so se v Lučah odločili, da naj bi bila v sredo (včeraj) izredna seja občinskega sveta, na kateri naj bi skupaj s predstavniki Solčave skušali najti pravo pot za izhod iz te zagate, redna seja sveta pa bo že pred koncem januarja.
Dela imajo namreč veliko. Po trenutni oceni bo občinski proračun "težak" okrog 64 milijonov tolarjev, nujno bo treba zagotoviti dodatna sredstva in rešiti kadrovske zadeve na občini. Župan Mirko Zamernik je že zavihal rokave in se na državni ravni že pozanimal za možne vire sredstev. Kar 47 naslovov je našel, kjer denar imajo, vendar ga ne delijo na lepe oči. Potrebni so konkretni programi, potrebna je
otipljiva soudeležba. Pri denarju je treba omeniti, da lučka občinska blagajna ni povsem prazna, v njej pa so namenska sredstva za cesto v Krnico v znesku 5,2 milijona tolaijev, ki so jih prejeli iz sredstev za demografsko ogrožena področja in iz proračuna bivše občine Moziije.
Mesto sekretarke so že rešili, o profesionalizaciji župana, ki je na to v celoti pripravljen, pa se bodo pogovorili na naslednji seji, seveda na podlagi programov in drugih tehtnih utemeljitev.
V Solčavi pa med tem niso stali križem rok. V nedeljo jih je obiskal poslanec v Državnem zboru dr. Franc Zagožen. Krajanom je povedal, da se s
predvidenimi spremembami zakona o lokalni samoupravi Solčavi ponuja možnost za uresničitev njihove na referendumu večinsko izražene volje po lastni občini; zagotovil jim je vso podporo pri njihovih težnjah; krajevna skupnost Solčava naj bi kot pravna oseba ostala še leto dni, občina Luče naj bi ji na podlagi posebnega dogovora nakazovala redna sredstva za pokrivanje tekočih stroškov in še marsikaj je odvisno od (že potrjenega) razumevanja župana občine Luče in občinskega sveta, o vsem tem pa naj bi se skupno pogovorili na sinočnji (sreda) izredni seji lučkega občinskega sveta.	■ jp
Gostinsko podjetje Turist Nazarje

Je najem lokalov prava rešitev?
Razmere v nazarskem gostinskem podjetju se razpletajo in zapletajo še naprej. Upravni odbor podjetja je v minulih dnevih in tednih nakajkrat zasedal in predvsem obravnaval program ukrepov, kijih je za sanacijo razmer pripravil njegov direktor. Nazadnje je bilo to v petek popoldne, že v soboto pa je bila na Rečici ob Savinji seja skupščine GP Turist Nazarje. Ob tem je že nekaj časa povsem jasno, da začrtana pot iz krize predvideva ostre ukrepe in da so pravi koraki šele pred vrati.
Na sobotni skupščini sta predlog direktoija in upravnega odbora delegatom predstavila predsednik upravnega odbora Rudi Hramec in članica Vera Robnik. Bistvena ugotovitev je, da podjetja pred stečajem ni mogoče rešiti brez svežega I kapitala, ki pa ga je v teh raz-| merah možno dobiti na tri načine i - z najemnino, prodajo opreme in inventaija ter z najetjem kredita. I Nujni bodo tudi tehnološki viški | (od 10 do 12 zaposlenih), rešiti i podjetje pred stečajem pa je ■ pomembna tudi zaradi tega, ker I bi lahko le v tem primeru izvedli | lastninjenje na način, da bi | zaposleni postali njegovi lastniki | s 60 odstotki.
j
Planinka - nekoč ponos
Po uvodni razpravi je predsednik upravnega odbora Rudi Hramec sporočil, da zaradi preobremenjenosti na svojem delovnem mestu odstopa: "S tem ima skupščina podjetja možnost v upravni odbor imenovati še enega svojega človeka. Sam ne želim nikomur vsiljevati svojega mnenja, ne želim odločati tako ali drugače in s tem komurkoli delati krivico, kot pravnik pa sem pripravljen pomagati še naprej," je pojasnil in v delu skupščine ni več sodeloval.
V nadaljnji razpravi so se delegati strinjali, daje treba ukrepati takoj, saj zavlačevanje pomeni le slabšanje razmer in navsezadnje stečaj. Skupščina je zaradi tega podprla predlog, da lokale Bistro T
Ljubnega In Turista, danes pa...
Nazarje, Dren Rečica in Planinka Ljubno oddajo v najem s posebnimi pogoji. Najmanjša najemna doba naj bi bila pet let, razpis pa naj bi najprej opravili v podjetju samem in dali možnost zaposlenim, šele za tem bi bil na vrsti javni razpis. Posebnih pogojev je tudi nekaj, najprej je to aplačilo posebne določene pristojbine, ki bi jo vodstvo podjetja namenilo za plačilo odpravnine tehnološkim viškom; najemnik naj bi odkupil opremo in inventar; najemnino bi določali
posebej za vsak lokal; najemnik bi moral zaposliti optimalno število Turistovih delavcev za vsak lokal; Turist bi bil udeležen v določenem odstotku od vrednosti brutto prometa; najemnik naj bi 50 odstotkov nabave opravil preko podjetja, če bi bile cene enake ali ugodnejše od drugih ponudnikov.
Program predvideva, da bi bili zaposleni v nazarski gostilni Savinja tehnološki višek, ker ta lokal še nekaj časa ne bo odprt. Za slaščičarno v Moziiju naj bi sklenili posebno pogodbo o poslovodenju na podlagi internega razpisa in podobno; člani skupščine so menili, da naj bi Rudi Hramec kljub odstopni izjavi še naprej ostal član upravnega odbora; direktor Drago Rifelj (na skupščini ga ni bilo!) mora dosledno uresničevati sprejet program ukrepov in takoj prekiniti pogodbo z vodjem obratov Miranom Uratnikom, pri vsem skupaj pa ni še ničesar dokončnega, saj bo imel zadnjo besedo pri teh odločitvah Sklad za razvoj.
■j P
AS
MAURER
Veliki vrh 47a, 63327 Šmartno ob Paki Telefon: 853-730
BASE (model 95) 19.370 DEM MARUTI 800 DX CITY STAR (model 95) 10.970 DEM
STARO ZA NOVO UGODEN LEASING IN KREDIT!
Vabimo vas vsak dan razen sobote od 8. do 15. ure!
Povedali so
Josip Tanko, direktor Kmetijske zadruge Polzela:
"Na področju naše kmetijske zadruge imamo pestro pridelavo in odkup kmetijskih proizvodov. Lani smo odkupili 46.100 kg hmelja, kar je nekaj manj kot leto poprej. Zelja smo odkupili 111 ton in 25 ton kumaric, kar predstavlja 50 odstotkov proizvodnje kumaric v Savinjski dolini. Poskusno pa smo pričeli s pridelavo fefe-ronov, cvetače in semenskega krompirja. Petdeset naših " kooperantov je lani oddalo 1,2 milijona litrov mleka, živinorejci so oddali 118 ton mlade pitane govedi, rejci piščančjega mesa pa kar 564 ton. Povem še naj, da je vseh članov naše zadruge 120 v KS Andraž in Polzela."
■ -er
U¥lno
Pogovor z okrožnim državnim tožilcem Dušanom Rošem
l(!IItillSIIItlB(iiittlitllltIS(I«ISI3lltiIStiSlti(SIiS
Ko si sposodiš denar, pa veš, da ga ne boš vrnil
Slovenska zakonodaja je z novim Kazenskim zakonikom Republike Slovenije, Zakonom o kazenskem postopku in Zakonom o državnem tožilstvu posegla tudi na področje dela tožilstev, ki sol. januarja letos začela delati po novem. Prekinitev s staro zakonodajo bivše Jugoslavije In uveljavitev nove slovenske predstavlja za tožilstva in sodišča oblico novega dela. Vse zadeve je treba na novo pregledati In opredeliti.
najmanjše število kazenskih ovadb, 404, ki so bile podane zoper znane storilce. To je v primerjavi z letom 1993 za deset odstotkov manj. Če primerjam to število
Nova zakonodaja je prinesla tudi nove naslove in nove nazive. Tožilci niso več javni tožilci, ampak državni tožilci in v Velenju ni več enote Temeljnega javnega tožilstva Celje ampak Okrožno državno tožilstvo Celje, zunanji oddelek Velenje. Z vodjem tega oddelka, okrožnim državnim tožilcem Dušanom Rošem, smo se o novostih in o opravljenem delu v preteklem letu pogovarjali prejšnji teden.
Naš čas: Državni tožilci so podobno kot sodniki dobili zdaj trajni mandat.
Dušan Roš: "Ja, po starem zakonu smo bili izvoljeni za osem let, zdaj je mandat trajen."
Naš čas: Kaj je delo sodnika in kaj delo tožilca? Ljudje včasih to zamenjujejo?
Dušan Roš: "V osnovni funkciji sta oba pri delu neodvisna in oba zaposlena v državnem ogranu. Osnovna naloga državnega tožilca je pravica in dolžnost preganjati storilce kaznivih dejanj, tožilec torej obtožuje, sodnik pa sodi. Tožilec je pri zadevi, ki jo obtoži, prisoten od začetka do konca, od vložitve kazenske obtožbe pa vse do glavne obravnave na sodišču."
Naš čas: So se v Velenju v lanskem letu pojavile kakšne posebnosti, ki so drugačne od minulih let?
Dušan Roš: "Za lani je značilno, da smo, odkar je v Velenju oddelek tožilstva, to pa je od leta 1976, sprejeli
l.----------
s številom kazenskih ovadb iz leta 1982, ko smo jih sprejeli 798, pa to pomeni skoraj enkrat manj."
Naš čas: Kaj pa struktura kaznivih dejanj, ostaja podobna ali se spreminja?
Dušan Roš: 'Ta je bolj ali manj iz leta v leto enaka: prevladujejo kazniva dejanja zoper zasebno in družbeno premoženje, tatvine, goljufije, velike tatvine so to, sledijo kazniva dejanja ogrožanja javnega prometa in kazniva dejanja iz poglavja zoper javni red in mir, predvsem nasil-ništvo, tudi napadi na policiste."
Naš čas: V vsakem obdobju pa se pojavi tudi pri vašem delu kaj takšnega, po čemer je, če smemo tako reči, "prepoznavno"? Je bilo tudi lani kaj takšnega?
Dušan Roš: "V vsakem obdobju lahko rečemo, da se pojavijo kakšna tipična kazniva dejanja. Tako smo recimo od leta 1980 do 1985 zasledili veliko kaznivih dejanj nezakonite vselitve. To je bilo povezano z razvojem Velenja, ko se je gradilo in zaposlovalo. Marsikdo je svoj stanovanjski problem poskušal rešiti po nezakoniti poti.
Potem je prišlo obdobje, trajalo je do konca leta 1990, ko je bilo takšno značilno kaznivo dejanje izdajanje nekritega čeka. Ljudje so na veliko jemali in izdajali čeke ter prihajali v "minus" stanja, kar je bilo
Dušan Roš
takrat kaznivo dejanje. Z uvedbo dovoljenega limita pa teh kaznivih dejanj skoraj ne zasledimo več.
Sedanje obdobje spet prinaša nekaj tipičnega: kaznivo dejanje goljufije med fizičnimi osebami. Nekdo si sposodi denar, pa že od vsega začetka ve, da ga ne bo mogel vrniti; ali recimo kupi avto, ki je ukraden, prodajalec pa mu tega ni povedal. Prihaja tudi do goljufij med podjetniki, ki izdajajo akceptne naloge brez kritja."
Naš čas: Od kod prihajajo k vam ovadbe? Poznamo eno pot, to je policija. So tudi druge?
Dušan Roš: "S policije je najbolj znana in praktično skoraj edina pot. Redki so primeri, so pa možni, da ljudje pridejo do nas sami in podajo neposredno kazensko ovadbo. So pa tudi primeri, ko dobimo kazenske ovadbe od odvetnikov ali Agencije za plačilni promet."
Naš čas: Kako ravnate, ko dobite ovadbo?
Dušan Roš: "Najprej jo opredelimo. Če v njej ni podano kaznivo dejanje, jo zavrzemo. Če pa je podan utemeljen sum kaznivega dejanja, zahtevamo preiskavo ali posamezna preiskovalna dejanja. V primeru, da je zadeva "zrela", lahko tožilec vloži neposredni obtožni predlog."
Naš čas: Pot od ovadbe na tožilstvu do sodišča je različno dolga?
Dušan Roš: "Odvisna je od kaznivega dejanja in njegove teže. Pri lažjih kaznivih dejanjih, za katera je zagrožena kazen do treh let, vložimo obtožne predloge. Tu je pot lahko neposredna, takoj lahko vložimo obtožni predlog in če je sodišče ažumo, se v nekaj mesecih zadeva zaključi. Če pa gre za kazniva dejanja, kjer je zagrožena kazen, ki je večja od petih let, je obvezna preiskava in takrat je postopek daljši. Po preiskavi dobi tožilec ponovno spis, na podlagi katerega se odloči, ali od kazenskega pregona odstopi ali pa vloži obtožnico."
Naš čas: V Velenju ste zaposleni trije okrožni državni tožilci. Da stvar pripeljete do konca, z vaše strani seveda, potrebujete različne izvedence. S kom vse sodelujete?
Dušan Roš: "V težjih zadevah brez izvedencev ne gre. Pri prometnih nesrečah sta recimo skoraj obvezna izvedenec sodnomedicinske stroke, ki opredeli, za kakšne poškodbe gre, in izvedenec cestno prometne stroke. Pritegnitev izvedenstva v postopek pa pomeni tudi podaljšanje reševanja zadeve."
Naš čas: Kdaj mora državni tožilec na kraj storitve kaznivega dejanja? Imate za takšne primere uvedeno dežurstvo?
Dušan Roš: "Uvedena je redna dežurna služba. V njej na tem območju sodelujejo okrožni državni tožilci iz Celja. Njihova prisotnost je potreba v primerih, ko nastopi smrt. V takih primerih je udeležba državnega tožilca skupaj s preiskovalnim sodnikom in delavci Uprave za notranje zadeve obvezna."
Naš čas: Časovno in tudi sicer najbolj zapletena zadeva, s katero ste se ukvarjali v vašem oddelku?
Dušan Roš: "Skakalniška, ki izvira iz leta 1989. Vanjo smo vključili izvedence iz Zagreba. Ker so za to področje zelo redki, je trajalo dve leti, da je bilo mnenje gotovo. Tožilstvo je obtožnico vložilo pred dvema letoma in pol. Za sojenje je bilo določeno sodišče v Žalcu, po reorganizaciji sodišč pa je za zadevo pristojno Okrožno sodišče v Celju. Zdaj si zamislite sodnika s spisom, ki ima 2000 strani, kdaj bo takšno zadevo preštudiral in razpisal. To je ena najobsežnejših zadev, ki smo jo obravnavali na tožilstvu v Velenju."
Naš čas: Nova kazenska zakonodaja opredeljuje tudi nova kazniva dejanja. Bi lahko ob koncu pogovora nekatera našteli?
Dušan Roš: "Gre za pranje denaija, po domače bi rekli umazanega denaija, ki izvira iz trgovine z mamili in prostitucije; vdor v računalniški sistem; tihotapstvo; preslepitev pri pridobitvi posojila; če nekdo poda lažne podatke o plači, podatki pa so bili namenjeni pridobitvi posojila pri kreditodajalcu. Prej smo to opredeljevali kot goljufijo. Novo kaznivo dejanje je tudi ustvarjanje monopolnega položaja, kar velja za podjetja."
■ Milena Krstič - Planine
B E E I I 1 I I i I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I
Društvo za boj proti sladkorni bolezni
!li8aitill«(8Sll8ICSil*(llilli
V Velenju vključenih (pre)malo bolnikov
Težki in zahrbtni sladkorni bolezni pri nas in po svetu posvečamo veliko pozornost. Tako je Zveza društev Slovenije za boj proti sladkorni bolezni skupaj z društvi in ob sodelovanju zdravstveno -diabetološke službe, zdravnikov dlabetologov, medicinskih sester in bolnikov že marsikaj naredilo. Seveda vse v prihodnje čaka veliko dela, saj število bolnikov nenehno narašča.
Zelo zgovoren je podatek velenjskega društva, da se je število sladkornih bolnikov lani povečalo za 150, skupno pa se že približuje številki 1.300. V omenjeno društvo, ki deluje na področju Šaleške, Zgornje Savinjske doline in Mislinje, je vključenih le 220 bolnikov. S tem v društvu seveda niso zadovoljni, zato si prizadevajo vključiti čim več sladkornih bolnikov, saj bi s tem društvo lažje in bolj uspešno delalo.
"Žal se le malo bolnikov zaveda koristnosti delovanja društva in zveze," trdi predsednik velenjskega društva za boj proti sladkorni bolezni Ivan Povh in nadaljuje: "Omenim naj le posebno skrb za vse bolnike v diabetični ambulanti, brezplačna zdravila
Ivan Povh: "Oskrba z zdravili je zadovoljiva, diabetična prehrana pa je mnogim bolnikom nedosegljiva"
in skrb za težje bolnike, ki se
bodo lahko brezplačno zdravili v za to primernih zdraviliščih.
V Zdravstvenem domu v Velenju diabetična ambulanta deluje že preko 25 let. Bolniki lahko pridejo na pregled vsak torek dopoldne, vsako sredo popoldne ter vsako tretjo sredo dopoldne. Kakovost pregledov in zdravljenje sta se v zadnjem času precej izboljšala, predvsem zaradi pobud društva in prizadevanj vsega osebja v ambulanti, posebno zdravnika diabetologa Damjana Justineka. Delo in počutje bolnikov pa se bosta izboljšala še bolj, ko bo diabetična ambulanta dobila
v Zdravstvenem domu nove prostore."
Po oceni vodstva velenjskega društva je bilo lansko delo uspešno. Ob dnevu sladkorne bolezni so v Zdravilišču Dobrna pripravili regijsko proslavo, ki so se je udeležili tudi predsednik slovenske zveze društev Štefan Temlin, mnogi specialisti diabetologi, ki so pripravili strokovna predavanja, bolniki pa so bili deležni bogate ponudbe diabetičnih jedi in napitkov. Društvo je izvedlo še tri izlete v Rogaško Slatino, na Ptuj in v Gorenje nad Zrečami. Nepozabno srečanje so udeležencem pripravili zlasti v bolnišnici na Ptuju.
O letošnjih načrtih Ivan Povh pravi: "Letos bomo sprejemali nov statut in pravila društva, spremenilo se bo tudi njegovo ime. V društvo želimo včlaniti čim več sladkornih bolnikov in njihovih svojcev ter organizirati več strokovnih srečanj in predavanj. Pripravili bomo regijsko proslavo ob dnevu sladkorne bolezni ter organizirali več izletov, čez dva meseca pa načrtujemo občni zbor društva. Naj na kraju vsem bolnikom zaželim kar najboljše počutje in veliko sreče v letu 1995."
■ B.Mugerle
ANDRAGOSKI ZAVOD
LJUDSKA UNIVERZA
VELENJE
Vse zainteresirane občane obveščamo, da nameravamo v februarju organizirati 60-urni
ZAČETNI TEČAJ NEMŠKEGA JEZIKA
Če želite na poceni in učinkovit način pridobiti osnovna znanja navedenega jezika, vas vabimo, da se najkasneje do 3.2.1995 zglasite na LJUDSKI UNIVERZI VELENJE,Velenje, Titov trg 2. Prijavite pa se lahko tudi po telefonu na št. 853-576.

.0.0.
Oldy d.o.o. Polzela 38, tel.: 721-052 PE VELENJE (Era ŠPORT), tel.: 854-391
Mestna občina Velenje
Mestna občina Velenje razpisuje prosto delovno mesto višji strokovni sodelavec II. za komunalo
z naslednjimi razpisnimi pogoji:
-visoka šola gradbene ali druge ustrezne tehnične smeri
-	8 let delovnih izkušenj
-	aktivno znanje enega tujega jezika
-	državljan Republike Slovenije in
-	ostali pogoji iz 4. člena Zakona o delavcih v državnih organih
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili pošljite na naslov: Mestna občina Velenje- kadrovska služba, Titov trg 1, Velenje. Rok za prijavo je 8 dni po objavi razpisa.
O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 15 dni.
SUZUKI - KONKURENČNE CENE, UGODNI KREDITNI POGOJI, 1-4 LET, 10-11,5% LETNA OBRESTNA MERA, 30% POLOG, DEVIZNA KLAVZULA, 5% GOTOVINSKI POPUST
Cene v DEM
SVWFT1,0GL5D	gotov, cena 18.311
30% 5.783; 48x348 SW1FT1,3GS3D	got cena 19.000
30% 6.000; 48 x 361 SWIFT SEDAN1,3 GL 4D got cena 20.631 30% 6.515; 48 x 392 SWIFT SEDAN 1,SGLX4D got. cena 23.619 30% 7459; 48 x 449 VITAAA VU h LU 5% DAVEK GOT. CENA 26.779 30% 8.452; 48 x 509
HA ZALOGI TUDI MOTORNA KOLESA SUZUKI !!1 SP0RT GSX-R 750 WR got cena 17.672 30% 5.566; 48 X 335
Plačljivo v SIT po prodajnem tečaju tB d.d. za prilive in od(ve podjetij na dan plačila.
ŠTUDENT NAJ BO...
Plač international - Silvestr-ski šok smo preživeli in Šaleški študentski klub je zajadral v leto 1995. V Placu seje prejšnji petek odprla nova razstava. Biglove sliko tako navdušujejo še neko novo generacijo.
Jožija za župana - ŠŠKZ ni zaspal. Po uspešnem koncertu se intezivno pripravlja na.... koncert z Grobeljskim pevskim zborom. Skupni koncert bo tokrat v Velenju.
Medijski problemi - Radijska opddaja v Imenu Sove in televizijska nadaljevanka ŠŠK na VTV sta zapalavali v klane vode (bolje, da RIT-i ne omenjam). Iz smrtonosnega močvirja jo lahko rešijo le nov kadri. Vsak, ki želi radijskega, oz. televizijskega etra, naj poišče šank v Placu.
vs.immvAiii
mm

26. januarja 1995
Volitve
Ko sem pred lokalnimi volitvami gledal liste za svetnike in župane, sem ugotovil, daje večina ljudi v teh na novo nastalih strankah bilo prej članov Zveze komunistov. Sedaj na veliko kritizirajo komuniste -ZLSD, ne povedo pa, da so bili mnogi včasih tudi sami člani Zveze komunistov. Zakaj? Mnogi bodo rekli, da je moral biti član Zveze komunistov, jaz pa trdim, da to ni res, ker nobenega ni nihče prisilil, so pa mngi posamezniki pristopili samo zaradi svojih interesov in koristi. Do položaja so prišli izključno samo zaradi Zveze komunistov, ne pa zaradi dela ali znanja in mnogi med njimi se sedaj v tako imenovani demokraciji širokoustijo v drugih strankah in kritizirajo stranko, katere člani so bili in s pomočjo katere so prišli do položajev. Če se malo bolj zamislim, ugotovim, da so si ti ljudje, ki so se prelevili iz komunistov, prigrabili svoj stolček, seveda brez dela. To dejstvo potrjujejo tudi volitve 1992. leta, ko so imele na začetku, preden so se mnoge stranke razcepile, tako imenovane zdajšnje opozicije s krščanskimi demokrati večino v parlamentu, lahko bi prevzele oblast v Sloveniji, vendar so se mnogi bali delati - ker še nikoli niso. Najbolje je kritizirati, zato spoštujem ljudi, ki se ne obračajo po vetru in so ostali v isti stranki - ti ljudje se ne bojijo dela - seveda pa iz tega sledi, kdor dela, greši, za ostale se pa
Zato bi prosil vse, ki ste bili izvoljeni ne glede na strankarsko pripadnost, začnite delati za ljudi, ne se kregati, kdo bo zasedel kakšen stolček, če boste vsi pošteno delali, kot ste obljubljali v predvolilnem času, ne bo težav. Čez 4 leta bodo spet volitve in ljudje bodo spoznali, kdo je kaj naredil. Danes so občine manjše in vsi bomo delo v njih budno in lažje spremljali. Vsak občan bo, v to sem prepričan, pripravljen pomagati po svojih močeh. Tisti, ki ne misli delati, se mu bo stolček po 4 letih gotovo izmaknil. Sam bi pa rad pojasnil, da ne navijam za nobeno stranko, ampak spoštujem ljudi, ki so pripravljeni delati za naš narod. Nikoli nisem bil član nobene stranke, tudi v prejšnejm sistemu ne. So me vprašali, če bi pristopil, vendar sem odklonil, čeprav bi imel koristi. Mene sta oče in mati naučila delavnosti, poštenosti in vere. Obiskujem cerkev in nazadnje bi se rad zahvalil svojim volivcem za glasove, ki so jih namenili meni.
■ Drago Kotnik
Najlažje je plesati in biti dobre volje
Več kot očitno je, daje v velenjski politiki zavladala diktatura prerekanja, obrekovanja, podtikanj, blokad, nezakonitih dejanj in lova na čarovnice. Žal je videti, da se tega veselijo mnogi: nekateri svetniki, predsedniki strank, na hitro zaposleni občinski uradniki, novopečeni ideologi in celo župan, sicer predsednik ene od velenjskih strank. V vrtinec prerekanja in praznega go-voijenja sta predvsem g. Kontič in Meh skušala potegniti tudi Zelene Velenja. Povod za njuno pisanje je bil članek "Diktatura", ki sva ga v prejšnjem Našem času objavila z dr. Borutom Korunom in v njem opozorila na nezakonito ravnanje velenjskega župana. Ker se B. Kontič ne zanima za zakonitost, ampak ga vznemirjata predvsem podpisa pod člankom, naj uvodoma pojasnim, da s(m)o v velenjski občini še ljudje, ki s(m)o pripravljeni zastaviti javno besedo ne glede na to, v katerih strankah s(m)o in ne glede na to, kam nas (jih) predalčkajo drugi.
Toda gremo raje k dejstvom!
Zeleni Velenja nismo del skupine strank slovenske pomladi in torej v velenjskem svetu tudi nismo del "desnega" bloka strank SDSS, SKD in SLS. Dejstvo je namreč, da stranke slovenske pomladi v naši občini niti pred niti po volitvah niso podpi-
sale nikakršnega sporazuma. Najbolj odgovoren za to je bivši strankarski kolega g. Meha in Kontiča, danes predsednik ene od velenjskih strank in mož, katerega početje v prejšnjem obdobju je v zadnji številki tega tednika opisal tudi g. Štor-man. Delovanje Zelenih v občinskem svetu je usmerjeno izključno k uresničevanju volilnega programa, v tem trenutku pa tudi k reševanju nepotrebnih zapletov. Pri tem se Zeleni vnaprej ne postavljamo na nobeno stran! Zavračamo tak ekskluzivizem in težnjo po totalni oblasti strank ZLSD in LDS, kot tudi nezmerne (kadrovske) apetite strank SDSS, SKD in SLS ter njihovo izganjanje "rdečega" hudiča. Slednje je več kot smešno tudi zato, ker so bili mnogi današnji pripadniki teh strank pred letom 1989 zelo dejavni člani takrat edine dovoljene stranke Zveze komunistov in celo sekretarji njenih partijskih celic. Danes jih lahko (prej in zdaj) verni državljani srečujejo celo pri mašah, zaradi česar se verjetno marsikdo petkrat pokriža. G. Tone De Costa na primer prav dobro ve, katero osebo imam v mislih.
B. Kontič piše, da "biti v opoziciji in obenem imeti predsednika (sveta, op. p.) je podvig, ki bi mu zavidali celo v Butalah". To je trditev, ki bi jo B. Kontiču zavidali res celo v Butalah. Predsednik njegove stranke g. Kocijančič mu bo gotovo rade volje pojasnil, da v demokratičnih (evropskih) državah velja nenapisano pravilo, da parlament vodi pripadnik opozicijske stranke. Toda bognedaj, da bi kdo razumel, kot da si za predsednika občinskega sveta želim Toneta De Costo. Kaj takega bi bilo mogoče primeijati le s potresom 8. stopnje po Richteijevi lestici.
V potvaijanju volilnih rezultatov so najbolj izkušene vladne stranke z ZLSD vred. Vladajoča koalicija je npr. 12. marca 1993 Zelenim Slovenije "odvzela" 5 poslancev v Državnem zboru in s tem dejansko spremenila rezultat volitev leta 1992. O tem stranka B. Kontiča vztrajno molči.
B. Kontič baje v "tem prehodnem obdobju" opravlja neodložljive naloge. Ker mednje prav gotovo sodi tudi spoštovanje zakonov (ki jih je, mimogrede, sprejela vladna koalicija z ZLSD vred), mu predlagam, da si lasltnoročno odtrga nekaj neodložljivega časa in odstrani volilne plakate stranke ZLSD s plakatnih mest v središču mesta. Zakon o volilni kampanji namreč vil. členu teija, da morajo organizatorji volilne kampanje najkasneje 15 dni po dnevu glasovanja odstraniti svoje plakate in druga volilno-propagan-dna sporočila s plakatnih mest. Komunalni inšpektor bi moral že zdavnaj ukrepati in v skladu z zakonom stranki ZLSD naložiti najmanj 100.000 tolarjev denarne kazni. Upam, da tudi inšpektor nima drugih neodložljivih nalog, ki ga ovirajo pri spoštovanju zakonov.
B. Kontič govori o centralizaciji, ki se ji baje midva z dr. Korunom "ne zoperstavljava". Ta trditev je res močna! Vse zakone o lokalni samoupravi so sprejele vladne stranke, katerih najbolj gotov del je prav ZLSD. Da se Kontič zoperstavlja centralizaciji? Ojej, ojej! Vse odredbe župana da so začasne in jih bo občinski svet spremenil, pravi Kontič. Prav gotovo, nekoč! Kaj pa bo s posledicami odločitev, ki jih je (in jih še bo) samovoljno sprejel župan v tem času (zadolževanje občine, lastninske zadeve, plače zaposlenih, nezakonit odkup penzije bivšemu predsedniku skupščine ...). Vse bliže je na žalost čas, ko bo občinski svet prisiljen določiti bistveno višje davke za prebivalce občine Velenje (npr. višji davki za uporabo stavbnih zemljišč, višji davki na premoženje), zato da bo servisiral stroške, ki jih bo v tem "prehodnem obdobju" povzročil novi župan, pa tudi tiste, ki si jh je privoščil kot bivši predsednik izvršnega sveta.
Duhovita je trditev B. Kontiča, da njegova stranka (ZLSD) ni tista, "ki pleše eno samo poletje". To je seveda res! Pleše namreč že desetletja. V zadnjem času sicer pod vedno novimi imeni (ZK, SDP, ZLSD...), toda
vendarle... pleše! Medtem, ko ljudje delajo, je ta stranka dobre volje in ... pleše. Vsekakor lepe priznanje. Radoživo in brezskrbno poplesuje mimo zakonov, ki jih v Državnem zboru sama sprejela. Ko bo tega konec, se bomo verjetno zbudli v Novi Jugoslaviji. Vsakega plesa je namreč enkrat konec, če ne prej pa takrat, ko se utrudi dirigent orkestra.
Trditev S. Meha, da bi se brez njegove diktature Velenjčani znašli brez tople vode, brez ogrevanja, vrtcev, šol, kulturnih ustanov, da nihče ne bi plačeval elektrike, komunalnih stroškov ipd, je povsem neresna. S. Meh se na "spoštovane občane in občanke" obrača kot vsemogočni bog, ki jim je omogočil preživetje tako, daje prekršil zakone, ki jihje sprejela njegova stranka!
Toda ta velenjska zgodba ima tudi širše razsežnosti. Dejstvo je, da večine v občinskem svetu ni pridobil nihče, pa če se ena ali druga stranka že tako napenjata (re)inter-petaciji volilnih rezultatov. Tudi LDS & ZLSD ne! V Velenju smo obsojeni na sobivanje, česar tudi S. Meh ne more razumeti. To je najlepše dokazal s svojim člankom v prejšnjem Našem času, v katerem ni ubranil niti ene točke nazakonite odredbe, ki jo je samovoljno sprejel.
Sodim, daje rešitev blokade v velenjskem svetu mogoče doseči le z večjo strpnostjo in dogovaijanjem. Do tega spoznanja pa se morata dokopati obe strani, ki sta si napovedali vojno. Skupina strank SDSS, SKD in SLS mora spoznati, da na volitvah ni pridobila večine (a mora vendarle dobiti možnost uresničevanja volilnih obljub), dvojica ZLSD & LDS pa se mora (ob dejstvu, da prav tako ni pridobila absolutne večine) sprijazniti z nujnostjo, da nasprotniku omogoči dostojno udeležbo v organih sveta in s tem seveda, da spoštuje zakone, ki so jih v Državnem zboru sprejeli njeni poslanci.
Šele takrat, ko se bo to zgodilo, bo lahko nova mestna občina Velenje državi odtrgala tisto, kar ji gre! Sicer se bo nadaljvalo skoraj že znamenito "izprtje" Velenja pri odločanju o pomembnih (regijskih in državnih) zadevah. Prvo klofuto smo Velenjčani že dobili sedež regijske inšpekcije za varstvo okolja bo v Slovenj Gradcu in ne v Velenju! Ta nezaslišana odločitev vladnih strank sicer ni posledica aktualnih zdrah v velenjskem občinskem svetu, ampak napačne odločitve Srečka Meha na zadnji seji pokojnega izvršnega sveta.
A vendarle: če bodo ljudje nazadovanje velenjske občine (upravičeno) pripisali strankarskim razprtijam, je ne bodo najslabše odnesli strankarski veljaki. Ti bodo že poskrbeli zase, ne glede na trenutno barvo. Velik udarec bo doživela predvsem plebiscitarno sprejeta odločitev, da v Sloveniji (in tudi v naši občini) uveljavimo parlamentarno demokracijo.
■ VaneGošnik
Blokada
Mnenja sem, da nekaterih zadev ni potrebno več politizirati, zato čutim dolžnost (kot odgovoren funkcionar za urejanje prostora in varstvo okolja do 31. 12. 1994 v nekdanji občini Velenje), da glede na poročanje z novinarske konference ZLSD Velenje, kije bilo objavljeno 19. 1. 1995 v Našem času, povem naslednje. Novinarka (mz) je zapisala: "Kljub sprejetju ukrepov pa so nekatere dejavnosti povsem zamrle, tako ne delujejo skladi, onemogočen je promet z zemljišči, stojijo aktivnosti za gradnjo trgovskega centra, cerkve..."
Čeprav bi bilo mogoče z vsako od teh trditev posebej polemizirati in ob dejstvu, da blokada velenjskega sveta objektivno škoduje celi bivši občini Velenje (tudi ali predvsem občini Šoštanj in Šmartno ob Paki) in ima edino "korist" od tega župan mestne občine Velenje, moram javno izraziti svoje globoko nezado-vojstvo, da se ponovno politizira problem izgradnje cerkve (domne-
vam, da v Velenju, čeprav to ni zapisano ...).
Ker odgovorni očitno ne vedo, kako bi se otresli vročega kostanja, se ta tema ponovno vrača na strani lokalnega tednika. Po moji lanski uspešni in konkretni zavrnitvi teze g. V. V., češ da se grem jaz, takrat kot odgovorni sekretar, prozorno poletno razgrnitveno manipulacijo, se polemična potreba po izgradnji cerkve očitno seli nazaj na strani časopisa. Mene to ne moti, želel pa bi, da se o tej zadevi govori iskreno. Gre namreč za preveč pomembne odločitve, da bi lahko resnico razte-govali, kakor je komu ljubo. Glede cerkve je treba povedati, da dejavnosti za pridobitev lokacijskega dovoljenja niso zamrle zaradi blokade v občinskem svetu mestne občine Velenje, ampak te aktivnosti na nek način tečejo dalje, čeprav seveda investitor misli, da absolutno prepočasi, lokalna oblast, z županom na čelu, pa da veliko prehitro!
Dejstvo je, da postopek za pridobitev lokacijskega dovoljenja teče in je tudi res, da bi sam kot sekretar za okolje in prostor lahko stvari pospešil in dovoljenje podpisal še pred novim letom 1995. Tolikšna pravna podlaga v veljavnih dokumentih je, vendar tega nisem storil iz dveh ra-zlgoov:
1.	V vsakem jajcu najdete dlako in neizpodbitno je, da v planskih dokumentih iz leta 1984, ki še veljajo, ne piše, da se tam in tam lahko gradi cerkev! Zato ni nobena umetnost napisati pritožbo na takšno morebitno odločbo in glede na okoliščine in skrbno nadzorovanje mojega dela v drugem polletju leta 1994, sem trdno prepričan, da bi pričakovana izdaja odločbe doživela pritožbo, s čimer bi pahnili investitorja v upravne spore in prav lahko bi se zgodilo tudi večletno pravdanje o tem in onem, ves ta čas pa lokacijske odločbe ne bi bilo! Kar nekaj primerov v bivši občini Velenje je na ta način že dolgo blokiranih.
2.	Kljub strokovni argumentaciji in široki ljudski podpori za gradnjo cerkve lokacijske odločbe nisem izdal, saj gradnja nima podpore pri strankah ZLSD in LDS Velenje. Tudi če pritožbe na lokacijsko dovoljenje ne bi bilo, sem prepričan da pod vplivom teh dveh strank ne bi bilo izdano gradbeno dovoljenje.
Zato s polno odgovornostjo trdim, da cerkve ne bo mogoče graditi, dokler v to ne bo privolila aktualna velenjska oblast z županom Srečkom Mehom načelu! Kolikšno odgovornost so si s tem naložili pred zgodovino, je seveda stvar njihovega notranjega miru, vendar ni prav, da se iz tako velikih in če hočete, svetih stvari, kuje tako bedna politična trgovina, ko je deblokada občinskega sveta! Če bi bilo to res odvisno od sveta, ne rečem. V resnici pa ni! Vrsto dokazov iz bližnje in daljnje preteklosti bi lahko naštel, kako so se stvari ob politični volji vseh pozitivno reševale. Tipičen je primer Bele dvorane, ko so se vsa dovoljenja izdala že pred sprejetim občinskim odlokom. V končni fazi smo takrat tudi Zeleni dojeli nekatere koristi grdega objekta ob mrtvem jezeru in popustili; dosežen je bil politični konsenz in Bele dvorane ni bilo potrebno podreti.
Drug takšen primer ni tako razvpit, celo ne ve se zanj, vendar prav tako kaže, da se ob konsenzu lahko izpeljejo mnoge stvari. Gre za prestavilo kmetije Stropnik na rušnem pdoročju RLV, ko sem pri polni zavesti podpisal lokacijsko odločbo, ki nima nikakršne pravne podlage! Zagotovilo, da bo RLV naročil širitev PUP-a za šoštanjski trikotnik in širok konsenz za razrešitev tega problema sta mi bila zgolj moralno opravičilo pri zavestnem kršenju zakona, kljub podpisu zaobljube, da v času svojega mandata tega ne bom počel!
Ponavljam zatorej, da glede cerkve ni blokade v nedelujočem svetu mestne občine Velenje, ampak v ideološki zavori odgovornih in izvoljenih v mestni občini Velenje, ki se žal ne zavedajo pomena tega projekta ne le za Velenje in Šaleško dolino, ampak za Slovenijo v celoti. Čudno, da tudi tisti "tapragmatični" ne vidijo niti materialnih koristi, ki
jih bo nova cerkev dala Velenju, če bo zgrajena pravi čas.
Tistim pa, ki jih v primeru cerkve skrbi čistost pravnih podlag za izdajo lokacijskega dovoljenja in pravno državo nasploh, svetujem, da si ogledajo konjsko "hohštaplerijo", kije na črno razdrobila škalski hrib s kavbojskimi plotovi. Baje je tista zemlja nekoč pripadala škalski cerkvi, ki se je menda pogreznila - ali kako že?!
I Peter Rezman
Neverjetne zgodbe g. Stormana
V prejšnji številki tednika Naš čas je g. Štorman v članku pod naslovom "Sodelavci boljševikov ali komu podtika tov. Anton Decosta" zapisal toliko neresnic, da sem sprva razmišljal, ali seje na takšno pisanje sploh vredno oglasiti. Namreč, bil sem tudi zelo presenečen, ker se zelo dobro spomnjam dogodka, ko se je v Velenju ustanavljala Republikanska zveza Slovenije. Mojo pozornost je takrat v prvi vrsti vzbudil plakat te stranke, ki si je za simbol izbrala značilni slovenski ključ. Ta v bistvu simbolizira tipične vrednote slovenstva: dom, domačnost, domoljubnost, odkritost, poštenost, prijaznost, delavnost, skrbnost... Torej, prav iz teh razlogov nisem pričakoval, da se bo njen predsednik zatekel k povsem zlaganim stvarem.
G. Štorman v članku zapiše, da gre meni zahvala za neenotno delovanje desnih strank v svetu mestne občine Velenje, ker da kot vodja poslanske skupine strank slovenske pomladi nisem nikoli poskušal najti skupnega jezika s poslanci DeSUS, Zelenimi ali RS, kar bi, če bi prišlo do poenotenja, pomenilo navadno večino, ki je potrebna za sprejemanje odločitev v mestnem svetu. Prvo kar je, če se me že obdolži za neenotno delovanje, po Štormanovih besedah desnih strank, potem mora biti taka obdolžitev podkrepljena s kakim argumentom, ki bi temeljil na kakšnem mojem javno izrečenem stališču ali mojem obnašanju v mestnem svetu ali kje drugje. Ker se me razbijaškega delovanja v mestnem svetu argumentirano ne da obdolžiti, kar g. Štorman zagotovo ve, se je očitno treba posluževati česa drugega. Namreč, ni mogoče tako grobo sprevračati dejstev strank slovenske pomladi in mojih osebno o nujnosti dogovora med vsemi v mestnem svetu, ki ne samo da so bila večkrat izrečena na obeh sejah sveta, ampak so celo zapisana v predlogu Sporazuma o konstituiranju sveta, kjer so kot podpisnice pozvane vse liste, tudi g. Štorman in RS. Predlagatelji tega Sporazuma so prav svetniki strank slovenske pomladi, ki so združeni v Klubu socialne, krščanske in ljudske demokracije. Torej, svetniki socialne, krščanske in ljudske demokracije dokazljivo delujejo ves čas po volitvah spravljivo in konstruktivno. Vse, kar zahtevamo, je to, da če se že vsi sklicujejo na volivce, naj se potem tudi nam dovoli, da naše volivce v mestnem svetu zastopamo pošteno, dosledno in pokončno, ker nimamo pravice dobljenih glasov podatjati komurkoli.
Po Štormanovih besedah naj bi se naša nekorektnost pokazala že na prvi seji, ker naj bi bili prepričani, da je dolžnost vseh, ki ciljajo v desno, podpreti naše ideje, ne glede na to, ali so pametne ali neumne. Na kaj takega niti pomislili nismo, kaj šele, da bi izgovorili. Pa tudi sam Štorman v nadaljevanju članka to zanika, ko pravi, da so "spomladančki" predlagali sedem dopolnil k poslov-nku, ki so bili vsi po vrsti sprejeti z veliko večino. Ne pove pa, daje on predlagal enega, ki je bil protizakonit in se o njem niti ni glasovalo. Kaj je na tej seji bilo pametnega in kaj neumnega, naj še enkrat sam presodi, kar je bolj pametno, kot da posluša prišepetalce. To, da je ZLSD in LDS vladajoča koalicija, zagotovo ne drži, ker skupaj premoreta le 13 svetnikov, kar je občutno premalo celo za navadno, kaj še le za dvo-
tretjinsko večino. Razen če g. Štorman nima še koga drugega v mislih, ki bi tema dvema strankama omogočil vsaj navadno večino.
Komu je mar Slovencev in Velenja, bo treba dokazati z dejanji, kajti v zadnjih dveh letih seje dogajalo vse kaj drugega. Nekatere posledice, na katere sem dobronamerno opozaijal v predvolilni kampanji za župana, so že na dlani. Status Velenja v okviru države je v dobrih dvajsetih dneh po uveljavitvi lokalne samouprave padel na najnižjo možno raven in od mestne občine ni ostalo praktično nič. Obljube župana dobre volje so se dobesedno čez noč izkazale za farso. S posledicami neodgovornega zadolževanja se bomo svetniki šele srečali in kako bo to takrat komentiral g. Štorman, se bo kaj hitro pokazalo. Upam, da ne bo za to obdolžil strank slovenske pomladi, ki pri tem zagotovo niso sodelovale.
Poenostavljena in zlonamerna obrazložitev nesprejetja poslovnika, češ da smo sprejetje pogojevali z mojo izvolitvijo za predsednika sveta in izvolitvijo g. Jeraja za predsednika komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanje, je nespretno sprevračanje dejstev. To, kar smo zahtevali pred dokončnim glasovanjem o poslovniku, ni nič drugega kot to, da sedemo skupaj in se dogovorimo o tem, kdo bo v tej občini za kaj zadolžen in odgovoren. Pri tem smo dovolj jasno povedali, da nismo za način, po katerem bi bili nosilci najodgovornejših zadolžitev v občini in svetu imenovali po sistemu, pa bo, kar bo. Poskus takega ravnanja smo ocenili za nesprejemljivega, ker se preveč dobro zavedamo, da nas v mandatnem obdobju čaka reševanje veliko zapletenih problemov in zgolj naključno lotevanje stvari na samem začetku nam tega zagotovo ne bi omogočilo.
Mene obtoževati karierizma, ki v vsem svojem življenju nisem opravljal niti ene pridobitniške funkcije, amapak le take, ki so od mene zahtevale delo in moj prosti čas, je naravnost smešno. Pa tudi v tem mandatu svetnika se ne potegujem za nobeno profesionalno funkcijo. Te so, očitno, tako kot doslej, rezervirane za moralno politično neoporečne kadre.
Ocena g. Štormana, daje poteza nekakšne blokade svetnike strank slovenske pomladi osamila do te mere, da "so začeli pred vladajočo koalicijo oziroma boljševiki klečeplaziti in prositi za kakršnokoli predsedniško mesto", je zlagana. Če g. Štorman meni, daje klečeplazenje izdelava Sporazuma in izdelava predlogov, kako preseči sedanje stanje pri konstituiranju sveta ter posredovanje tega gradiva tajniku občinske volilne komisije, je to njegov osebni problem. Tak pristop, kot so ga ubrale stranke slovenske pomladi, je še zmeraj veljal za odgovorno in resno politično delo. Očitno je v Velenju prišlo do neke nove terminologije pri tolmačenju političnih dogodkov. Zakaj ni prišlo do podobnih dokumentov pri Štor-manovi vladajoči koaliciji, če je ta koalicija vladajoča in če se zavzema za dobro Slovencev in Velenja, pa pove več kot bi to meni uspelo v petih člankih.
Moram priznati, da prvič slišim za pogruntavščino, da se grem nekakšnega "izganjalca hudiča" oziro-malovcanakomuniste. Bil sem član Zveze komunistov, toda nikoli njen sekretar. Na to, da sem bil član štaba Teritorialne obrambe, pa sem zelo ponosen in to predvsem iz razloga, ker sem imel priložnost soustvaijati obrambne sile, ki so obranile in zavarovale samostojnost Slovenije. Me pa zelo zanima vse v zvezi z mojim članstvom v štabu vojaške kon-traobveščevalne službe takratnih oboroženih sil Jugoslavije in bi resnično prosil g. Štormana, ki se je v članku predstavil kot poznavalec teh zadev, da mi o tem kaj več pove.
Ne morem se znebiti občutka, da g. Štormn počenja v članku prav to, kar meni očita, vendar s to razliko, da se on gre "izganjalca hudiča" oziroma lovca na socialdemokrate. Nanizani očitki v članku na račun Socialdemokratske stranke Slovenije in njenega predsednika g. Jane-
26. januarja 1995	1:1.11 LU ft	I H	s	nTTffr j»] A 1	fjfi i mM. M L3LJ	
za Janše so smešni, kajti resnica je zrcalno nasprotna. Socialdemokratska stranka je bila odstranjena iz vlade zato, ker se je opisanim pojavom zoperstavljala in ne zaradi tega, ker jih je zagovaijala. Žolčno pisanje o socialdemokratih ima temelje nekje drugje in to g. Štorman dobro ve.
Incident, ki seje zgodil pri lokalu Kofetarca, ko je g. Štorman udaril socialdemokratskega svetnika g. Lorgeija, je takšen, kot pač je. Ne vem, zakaj je okrog tega potrebno toliko cirkusa in komu to koristi. Je že res, daje precej nenavadno, da se za politična stališča dobivajo resnični udarci. Če je to nov standard pri političnem delu v Velenju, potem se moramo resnično nad tem zamisliti in to ne samo socialdemokrati. To bo pa pokazal čas.
■ Anton De Costa, predsednik Socialdemokratske stranke Velenje
Koga moti Adolf Štorman in Republikanska zveza Slovenije?
Od ustanovitve pa do danes smo izpostavljeni podtikanjem enkrat levih, drugič zopet desnih političnih strank v državi. Ni nam težko razumeti takšnih dejanj, saj smo večkrat opozorili javnost na vladavino enopartijskega sistema, ki se skriva za nekakšno parlamentarno demokracijo. Po razpadu komunistične partije so se starorežimski liderji in njihovi oprode čez noč spremenili v borce za demokracijo, varuhe človekovih pravic, preganjalce komunistov, da pa bi svetu dokazali svojo naklonjenost ideji demokracije, so mimogrede ustanovili razne politične stranke. Ker ima vsaka demokracija svojo levico in njen nasprotno desnico, so se hitro domenili, kam kdo spada in v njihovem skupnem interesu, na temeljih nove demokracije, oropali svoj lasten narod. Ker pa je obstajala "nevarnost" popolne in nekontrolirane odcepitve Slovenije od Balkana, so preko noči razdelili 200.000 državljanstev, več kot toliko tujcev pagostijo v državi kot protiutež svojeglavim Slovencem. Vsi se med sabo lepo razumejo, se dogovaijajo, vzpostavljajo medsebojno kontrolo in nasploh je vse tako, kot je bilo nekoč, vse in vsi naj bi bili pod kontrolo. Naenkrat pa se popolnoma ne-najavljeno pojavi nekakšen Štorman, ki ni bil nikoli v partiji, nikoli del kakega starorežimskega aparata in kar takole tebi nič meni nič ustanovi Republikansko zvezo Slovenije ter prav nesramno in trmasto zavrača vsako možnost "sodelovanja" z državnim aparatom. Da bi mu pokazali, kdo je bil oziroma je še gospodar v hiši, ga na hitro prikažejo javnosti kot kriminalca in zaprejo, sumljivo bi bilo, če bi ga ustrelili, saj so pred nedavnim Krambergerja. Očitno pa njihova kazen ni dosegla svojega namena, saj se Štorman še vedno ukvaija s politiko in nenazadnje je Republikanska zveza dobila dva sedeža v svetu občine Velenje, kar je uspeh, oziraje se na nemogoče delovne razmere, podtikanja in prikazovanja stranke kot skrajno desničarske. Ker dosedanja "prevzgoja" ni obrodila želenih sadov, so drugi del prevzgoje vzeli v roke desničarji, ki naj bi ga javnosti prikazali kot sodelavca komunistov.
Po pisanju svetnikov strank pomladi, kije bilo objavljeno pred dnevi, smo prišli do zaključka, da se je gonja proti republikancem že začela. Tokrat so stvari v svoje roke vzeli tisti, ki sami sebe oklicujejo za desničaije v želji, da dokončajo tisto, kar levičaijem ni uspelo. Republikance sploh ne zanima, kateri stranki pripadata g. Tone De Costa in g. Marko Jeraj, ker so to notranji problemi vsake stranke, smo pa prepričani v njuno levičarstvo. To pa ne velja za ostale svetnike strank pomladi, ki pa so pod njuno diktaturo, kar je lepo vidno iz primera g. Lor-
gerja. Novinarji so nekajkrat poskušali dobiti njegovo izjavo o domnevnem "napadu" nanj s strani g. Štormana, kar pa jim ni uspelo. G. Lorger namreč nima pravice v javnosti komentirati dogodka iz zasebnega življenja, ker tega ne dovoli klub poslancev strank pomladi (SDSS, SLS, SKD in neodvisni g. Sever), ki mu predseduje g. Jeraj. Glavni razlog je v tem, da bi g. Lorger težko prepričljivo komentrial dogodek, ki se ni zgodil, temveč je plod komunistično-ovaduškega razmišljanja g. De Coste. Zato na novinarska vprašanja odgovarjajo le s pismi, ki jih sestavlja režiser dogodka, podpisuje pa "nižji" svetnik g. Lorger, kar je jamstvo, da se "oškodovanec" ne zagovori. Morda mu bodo sčasoma celo dovolili medijski nastop. Vendar bo za kaj takega potrebno še doglotrajno učenje pisanega scenarija, kar pa "oškodovancu" očitno ne gre od rok oziroma v glavo. Podoben scenarij nam je pred leti pripravil takratni sekretar občine in takratni narodni demokrat, danes SLS, g. Jeraj. Potem ko nam je po nalogu takratnega predsednika izvršnega sveta in sedanjega koordinatorja dela strank pomladi v Velenju, novonastalega državljana RS g. Bartolca, vlomil v pisarno in odtujil naš inventar in nekaj k sreči nepomembne dokumentacije. Res je, da smo se v prostore vselili protipravno, vendar take spore v pravnih državah rešuje sodišče in niti policija nima pravice nasilno reševati protipravnih vselitev brez pravnomočnega sklepa pristojnega sodišča. Ko je g. Jeraj spregledal resnost svojega kaznivega dejanja, nas je hotel odvrniti od ovadbe na njemu svojstven način. Obdolžil nas je, da pozna osebo, ki je republikance "videla pri poskusu vloma v neko staro železno blagajno", ki seje nahajala v pisarni. Povedati je potrebno, da v pismo nismo vlomili, ker je bila ves čas odklenjena. Imena "očividca" g. Jeraj ni znal povedati, ker ga tudi ni bilo, tako kot ni bilo poskusa odpiranja blagajne. Republikanci smo podali ovadbo za kaznivo dejanje vlomne tatvine, ki s strani policije ni bila nikoli posredovana pristojnemu tožilstvu. Ker je g. Jeraj večkrat prekoračil svoja pooblastila in je kot sekretar občine Velenje služil bolj lastnim interesom kot pa interesom občanov, mu svetnika RZS pač ne dajeta podpore za kakršnokoli funkcijo v občini. Tudi v zadnjem članku, ki so ga podpisali nekateri svetniki strank pomladi, je opazna mišljenjska zaplankanost, ko trdijo, da smo glasovali tako kot predstavnik SDA. Po tej logiki moramo vedno glasovati drugače kot on in če se bo postavilo vprašanje gradnje džamije, mora on glasovati proti, mi pa, ker ne smemo glasovati kot on, moramo po tej logiki gradnjo podpreti. Sicer pa niste podprli republikancev v predlogu o glasnem tolčenju po klopeh v trenutku, ko bi se predstavnik SDA javil k razpravi, kar bi njegov govor onemogočilo. G. De Costa je med usklajevanjem, ko je pričakoval njegovo podporo, zahteval popolno tišino, ker naj bi gospod iz SDA povedal svoje mišljenje.
Isti odnos imamo do g. De Coste, saj ga zaradi njegove preteklosti kot sekretarja partije in vojaškega obveščevalca ne moremo podpreti kot kandidata za katerokoli funkcijo v občini. Sicer pa imajo stranke pomladi še devet ostalih svetnikov, ki bodo v kadrovskih vprašanjih deležni naše podpore. Ne oziraje se na naše medsebojne spore pa bosta svetnika RZS podprla vsako dobro idejo, ki bo v interesu občanov, ne glede na to, kdo bo predlagatelj. Jemljemo si pravico podpirati dobre in koristne ideje, nočemo pa podpirati komunistov -pa naj bodo rdeči ali pa spreoblečeni. Omenjena gospoda karierista nista niti v najmanjši meri prisluhnila našim opozorilom na problematiko, ki je nastala v Paki - "Dom motokros" -niti nobeni drugi, ki smo ji priča vsak dan, ampak sta vse moči usmerila v dosego lastnih predsedniških funkcij. Pri vsem tem pa zavestno pomagata komunistom, ki sami vodijo občino in nastavljajo kadre po svojih željah, s tem pa blokirajo ure-
sničitev programa RZS. Da pa ne bi bilo vse skupaj preveč očitno in prozorno, pa vsake toliko časa napišejo kak "protikomunistični" članek, istočasno pa zahtevajo prepoved sodelovanja mestne televizije in novinarjev na sejah sveta, kar smo predlagali republikanci kot pravico občanov, da vidijo delo izvoljenih svetnikov. Televizija in novinaiji pa so zanje postali moteči, ker občanom poročajo in televizijsko prikazujejo dejansko stanje, ne pa tistega, kar bi si nekaj svetnikov strank pomadi želelo.
H Za Republikansko zvezoSlovenije Adolf Štorman
Demokracija dobre volje
Tednik Naš čas je v četrtek, ^.januarja 1995 v rubriki "Mnenja in odmevi" objavil prispevek z naslovom: "Diktatura liste dobre volje oziroma demokracija v Velenju." Demokracijo slovenskega političnega življenja vsekakor niso začele zgolj stranke nekdanjega Demosa. Seveda jim s to mojo trditvijo ne oporekam zaslug, ki so jih vsekakor imele.
Prav lepo pa je zapisan drugi del odstavka: "V naših navadah in političnem razmišljanju je še preveč usedlin totalitarizma, da bi naši medsebojni politični odnosi potekali gladko in brez trenj." Z njim se strinjam skoraj v celoti, ker je trditev pravilno napisana v prvi osebi množine. Ne strinjam pa se, da se stanje, ki ne pogojuje gladkih političnih odnosov brez trenj, označi za totalitarizem. To se dogaja tudi in predvsem v državah s parlamentarno demokracijo.
Recept za onemogočanje dela občinske opozicije s strani župana je izum ravno te iste opozicije. Dejstvo je, da župan ne konstituira sveta, niti nima vpliva na njegovo delovanje oziroma nedelovanje in da svet hkrati s konstituiranjem lahko odpravi vse odredbe, ki jih je napisal župan g.Srečko Meh.
O "pretepu" se bodo dopisniki verjetno pogovorili s pristojnimi organi, nad katerimi "vsemogočni diktator" seveda nima vpliva.
Izvoljenim svetnikom z nepotrjenim mandatom iz strank slovenske pomladi pa ponovno ponujam sodelovanje in jih kljub vsemu vabim na pogovor o konstituiranju občinskega sveta, skladno z rezultati doseženimi na lokalnih volitvah 1994.
■ Bojan Kontlč, tajnik ZLSD Velenje
Pogovori o konstituiranju Občinskega sveta Mestne občine Velenje
Občinski svet Mestne občine Velenje še vedno ni konstituiran. V pogovorih smo ponovno na samem začetku. Vzrok za zastoj so vedno nove zahteve nepotrjenih svetnikov strank slovenske pomladi. Znane so njihove zahteve, ki so jih postavili na konstitutivni seji sveta in s katerimi se v Združeni listi socialnih demokratov nismo strinjali. Zahtevali so mesto predsednika sveta, mesto predsednika komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanje, enega člana v tej komisiji in člana v komisiji za pripravo statuta. Predlagali so tudi sekretarja občinskega sveta. Po pogajanju, kije potekalo med nadaljevanjem prve seje sveta dne 27. 12. 1994, nismo dosegli sporazuma. Na sami seji pa je svetnik SKD g. Anton Lovrec predlagal kompromisni predlog, v katerem je v imenu strank slovenske pomladi zahteval dva člana v komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pod pogojem, da je tretji član g. Igor Centrih. S tem bi
bil izpolnjen njihov pogoj za nadaljevanje seje.
V kasnejših pogovorih z g. Igoijem Centrihom, ki smo ga na seji sveta na predlog strank slovenske pomladi imenovali za koordinatorja med strankami, izvoljenimi v občinski svet, smo v Združeni listi socialnih demokratov sprejeli predlog g. Lovreca. V obdobju, ko seje g. Centrih dogo-vaijal za sklic nove seje sveta, pa se je pojavil pri tajniku občinske volilne komisije predlog sporazuma, v katerem so zapisane povsem	nove	zahteve "pomladnikov". Poleg že prej omenjenih zahtev, so pripravili še predlog kadrovske zasedbe za občinske odbore in nadzorni odbor. Sporni so predvsem občinski odbori, ki bodo funkcijsko in številčno opredeljeni šele s statutom, ki ga bo sprejel občinski svet. V pogovoru, na katerem so poleg mene sodelovali g. Jeraj, g. Centrih in g. Martinšek, sem to tudi povsem jasno pojasnil in ponovno predstavil predlog Združene liste socialnih demokratov. V njem strankam slovenske pomladi predlagamo, da zasedejo mesta podpredsednika sveta, mesto predsednika komisije za statut, mesto predsednika nadzornega odbora in dva člana v komisiji za mandatna vprašanja. Strinjamo se tudi s predlogom za sekretarja sveta. Poleg tega jim javno zagotavljamo sodelovanje v vseh odborih in skladih, ki se bodo ustanovili. Vendar je potrebno najprej pripraviti statut in pred njegovim dokončnim sprejetjem uskladiti kadrovsko zasedbo. Tudi za sprejem statuta se potrebuje dvotretjinska večina.
Glede na to, da je župan član naše stranke, predlagamo, da kljub temu da smo na volitvah za občinski svet dobili največ glasov, mesto predsednika sveta zasede LDS, nam pa ostane od predsedniških funkcij zgolj predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanje. Vsekakor pa je potrebno pri ka-drovanju upoštevati vse ostale stranke, kar v sporazumu, ki so ga pripravili predstavniki strank slovenske pomladi, ki želijo doseči le magično mejo 21 svetnikov, ni razvidno.
Naš predlog je tudi, da se komisija za pripravo statuta razširi in se s tem zagotovi udeležba vseh zainteresiranih strank občinskega sveta.
■ Bojan Kontič, tajnik ZLSD, Velenje
Zavajanje, naivnost ali kalkulacije?
V zadnjem času je veliko napisano glede svetnikov v mestni občini Velenje in 11 krivcev za blokado.
Vsa zavajanja javnosti imajo svoj namen in nekomu to tudi koristi.
Kot ste spoštovani bralci lahko ugotovili, od dneva, ko je bil objavljen datum volitev, nisem napisal nobenega članka. Vzrokov je več. Veliko bi lahko napisal o nepravilnostih IS SO Velenje, pa nisem, ker sem menil, da bo po volitvah župan razsodil, da tako, kot je bilo v Beogradu, v Velenju ne sme biti. Menil sem, da bo v občinsko upravo predlagal in zaposlil prijazne, sposobne in izobražene ljudi. A žal se scenarij zaposlovanja nadaljuje. Prvi in osnovni pogoj je, da si član ali vsaj pristaš ZLSD in LDS. Svetniki v občinskem svetu še ne vedo, kaj se je dogajalo zadnji dve leti v skupščini, ko seje potrdilo vse, kar je predlagal IS. Seveda pa seje to na naslednji seji razveljavilo. Upam si trditi, da je v občinskem svetu vsaj 25 svetnikov, ki želijo vse najboljše
tej dolini, a kaj, ko jih vodijo tisti, ki jim je kaj malo za zakonitost in dolino, največ pa za visoki položaj, ne glede na izobrazbo. Tu je kamen spotike v občinskem svetu. Veliko občanov ve, daje za občino bil pripravljen začasni poslovnik na republiki, prav tako pa tudi predlog občinskega statuta. V njem pa v 19. členu jasno piše, da ni mogoče biti svetnik in uslužbenec v občinski upravi, kaj šele v kakšni komisiji. Javnost ne pozna teh dejstev in blokado vršijo tisti, ki se požvižgajo na zakonska, kaj šele demokratična načela. Skupina svetnikov socialno-krščanske ljudske demokracije ne blokira samo sveta, ampak želi odločati v svetu in komisijah, vsaj v tolikšni meri, kot smo dobili glasov na volitvah. Pripravili smo tudi pismeni sporazum, da bi delo sveta zaživelo. Zraven pismenega sporazuma smo pripravili tri predloge in pričakujemo od nasprotne strani, da pripravi svoje predloge in se skupaj uskladimo. Ta sporazum bi veljal štiri leta. Res pa je, da še uradno ne vemo, kdo je v vladujoči koaliciji in koliko svetnikov je podpisalo poslušnost županu. Po moji presoji so v koaliciji samo tisti, ki so zadnji dve leti storili veliko nezakonitosti, saj jih vežejo dvomljive investicije. G. župan pa se bo moral zavedati, daje župan mestne občine Velenje, kar pomeni vseh občanov, ne glede na strankarsko pripadnost. Vsi župani po vsej Sloveniji so se že sestali z vladajočo koalicijo in opozicijo. Velenjski župan pa se sestaja samo z ZLSD, LDS in DeSUS, to sem videl na lastne oči.
Mogoče pa so nas 11 svetnikov izvolili tudi občani Velenja, in ker so nas, v to ni dvoma, bi moral župan kot prva oseba v Velenju nameniti kakšno minuto tudi tej skupini svetnikov. V kolikor je interes ZLSD in LDS, da bo vladal z močjo in ne z argumenti, naj javno objavijo in potem svetniki niso potrebni. Vladajoči stranki pozabljata, da imata v svetu 13 svetnikov, naš klub pa 11. Razlika ni tako velika, kot zavajata v javnosti g. župan in bivši predsednik skupščine Pankrac Semečnik. Vsi vemo, da finančna sredstva najprej omehčajo tiste člane političnih strank, ki jim je samo do oblasti in nič drugega. Moje trditve lahko potrdi članek v Celjskem tedniku. G. Semečnik se je imenoval za podžupana za naslednja štiri leta, g. Brodnik želi direktorsko mesto Komunalne direkcije, zaposlitev novinarjev v družbenih dejavnostih, dodelitev drugega novega stanovanja za usluge itd. Pa kaj bi vse navajal, saj skoraj nihče ne verjame, da si upa kdo ozurpirati oblast v prijateljske koristi, žal v Velenju je tako. Pisanje g. Kontiča v časopisu ni korektno, saj bi občina imela manjše stroške, če bi funkcionaiji koristili možnost, ki jo omogoča zakon o funkcionarjih.
V kolikor bo isti izvajalec, ki ga je izbrala vlada, zakaj, veste sami, nadaljeval dela od Cankarjeve proti Titovem trgu, bomo po izteku mandata svetnikov in župana napake odpravljali in popravljali še nekaj let. Dela na Cankarjevi, kjer seje nekdo izživljal s sredstvi davkoplačevalcev (višinska razlika med ploščami in jaški do 1 cm, itd), so politično in strokovno zelo nekvalitetno izvedena.
Blokada v občinskem svetu ne koristi in tudi ne škoduje nikomur, saj še zakonodaja ni jasna in kako bi ravnali občinski oblastniki, ko bi se sprejemal občinski statut, posebej 19. člen, kjer je zapisano, citiram: "Župan, člani nadzornega odbora ter občinski uradniki in drugi javni uslužbenci v občini ne morejo biti člani občinskega sveta." Res je to zapisano v pripomočku za izdelavo statuta, a kaj, ko je enako bil pripravljen začasni poslovnik. V občinskem svetu pa je kar nekaj svetnikov, ki se bodo morali odločiti, ali bodo uslužbenci ali svetniki. Vsi pa so člani ZLSD in LDS.
Komu je res za dogovore in komu je samo izgovor, da so se pripravljeni dogovarjati, presodite spoštovani bralci, sami.
H Franc Sever
Ko govorijo strankarski interesi
V prejšnji številki Našega časa je bilo objavljeno besedovanje strankarskih veljakov Marka Jeraja, Toneta De Coste, Boruta Komna, Franca Se-vetja in Toneta Lovreca. Gospodje, oziroma avtor, so v prispevku Diktatura liste dobre volje med drugim omenjali tudi moj članek, da pa bi ga lažje prikrojili svojim trenutnim političnim potrebam so seveda iztrgali besedilo ter ga prikrojili svoji potrebi.
Da bi članek imel vsaj del repa in glave si dovolim ponoviti zaključek:
"Vse skupaj postaja že neresno in čas je, da obe strani sedeta skupaj in se uskladita. Zavlačevanje in odlaganje res nikamor ne vodi. Velenjčani pričakujemo od svetnikov strpnost in razumnost in seveda prizadevanja za uspešnejši nadaljnji razvoj. To so nam pred volitvami tudi vsi obljubljali, zdaj pa se izgubljajo in postavljajo v ospredje strankarske interese. Strankarskih veljakov v občinskem svetu res ne potrebujemo, potrebujemo delavne svetnike, ki bodo postavili Velen-ju mesto in vlogo, ki mu v slovenskem prostoru gre.''
Gospodje so iz tako splošnega stavka ocenili, da so prav oni tisti strankarski veljaki, ki v ospredje postavljajo strankarske interese. Nič nimam proti, če so se prepoznali, moti pa me, da ob tem sedaj skušajo tudi mene umestiti v svoje strankarske delitve. In če zatrjujejo, daje pristranska medijska podpora to, da se želi dogovor in uskladitev mnenj in stališč, potem bo moje pisanje pač vedno pristransko. Je že tako, da ko neha govoriti beseda, lahko spregovori vse kaj drugega. In zato je meni pripisati sklep, daje Štorman, kot bi hotel uresničiti mojo misel "o nepotrebnosti nekaterih občinskih svetnikov", svetnika Lorgerja udaril v lice, ne le neslana pripomba, ampak potvorba vsega kar je skušal povedati članek. In pri tem je celo manj pomembno, daje bil prepir med gospodoma storjen v sredo, Naš čas pa je izšel v četrtek. To vaše besedovanje je, gospodje, oblika pristranskega sporočanja in čudnega političnega dela, razen, če vi merila zase umerjate drugače.
■ Mira Zakošek
Prepevajo že 15 let
Že drugič seje zgodilo, da pripisujejo zasluge za ustanovitev mešanega pevskega zbora v Škalah zdaj temu zdaj onemu krajanu, a nikoli dejanskemu.
Mešani pevski zbor v Škalah so ustanovili izključno na pobudo Angelce Lipnik, ki je zgodaj spomladi leta 1979 šla od hiše do hiše in zbrala imena okoli 70 krajanov, ki bi bili pripravljeni peti v zboru.
Pevski zbor so oblikovali po avdiciji in je pričel z vajami aprila 1979. V KUD Stane Sever se je vključil že ustanovljeni zbor 1979. leta. Iz obdobja nastanka in delovanja je shranjena pisna dokumentacija
■ Pavla Upnik
Arhitekturna delavnica
ŠŠK prireja v sodelovanju z Uradom za mladino občine Velenje arhitekturno delavnico na temo Mladinski klub Velenje.
Vsi študenti arhitekture, ki so zainteresirani za delo pri projektu notranje ureditve Mladinskega kluba Velenje, lahko dvignejo delovno prilogo v Placu in se na koncu študijskih počitnic zglasijo na sestanku z izdelanim konceptom. Termin naslednjega srečanja mladih arhitektov bo objavljen v Placu, na šoli za arhitekturo in v študentskih medijih (V imenu sove in Študent naj bo). Vsi zainteresirani vljudno vabljeni
» m * m m .
Razstava na RLV še do konca januarja
Slikarka Stana Lušnic -Arsovska živi v Zgornjem Doliču, razstavljala pa je že po vseh večjih mestih v Sloveniji in izven nje (Celovec, Labot, Tinje...). Za seboj ima že preko osemdeset samostojnih in skupinskih razstav. V mesecu decembru in januarju si lahko razstavo njenih del pod nazivom "Prisluhnimo še naravi" ogledate na Rudniku Lignita Velenje.
"Avtorica si je po začetnih poskusih in mnogo risanja, preverjanja risarskih sposobnosti - vse to je že zelo daleč - zadela nalogo, da likovno vizualno oživi
mrtvo kamenje, osamljene previse, pečine, stene Hude Luknje, malo poznanega in le redkim vztrajnežem dostopnega skalnega sveta, katerega tiho odmaknjeno življenje je odkrivala v različnih letnih časih, v različnih barvnih odtenkih prihajajočega in odhajajočega dne..." je v katalogu, ki je izšel ob razstavi na RLV, zapisala likovna kritičarka Marlen Prem-šak.
Razstavo si je mogoče ogledati samo še do 31. januarja, od 6. do 19. ure zvečer. Vabljeni k ogledu.
■ bš
Zgodilo se je... 26. prosinca
LETA 1872
Naš rojak dr. Vošnjak je bil zares vsestranska osebnost, kar nam priča tudi naslednji oglas iz Slovenskega naroda.
"MEDIC. & CHIRURG. DR. JOS. VOŠNJAK,
magister porodoslovja, praktičen zdravnik v Ljubljani, na sv. Jakobskem trgu v Virantovi hiši v I. nadstropji, ozdravijo vse zunanje in notranje bolezni. Za bolnike iz dežele je gotovo doma vsak dan od 11-12 dopoldne in od 3-4 popoldne.
Ozdravijo tudi pismeno."
Kljub nespornim sposobnostim dr. Vošnjaka bi bilo zanimivo vedeti in videti, kako je izgledalo takšno "pisno zdravljenje".
LETA 1904
Vsem bralcem Našega časa, ki si želijo postati milijonarji in ki jim denar pomeni vse (ali pa vsaj veliko) v življenju, pa tudi vsem drugim seveda, je namenjena naslednja zgodba z naslovom "Nesrečni milijonar", ki jo je pred mnogimi leti objavil Slovenski narod:
"Da denar človeka ne napravi srečnega, o tem se je že dovolj pisalo v zgledih. To potrjuje tudi new yorški milijonar Rockefeller, ki je rekel svojemu prijatelju: »Človeška sreča ni odvisna od dohodkov in premoženja. Tudi mene so večkrat pomotoma smatrali za najsrečnejšega človeka, ker sem bogat. Toda nisem srečen. Moje
zdravje je pomanjkljivo in ves moj denar na tem nič ne spremeni. Niti svojih najlepših konj ne morem sam voditi. Zelo bolestno mi je, da moram vedno sedeti. Grozilna pisma dobivam vsaki dan, in moji Živci so tako razdraženi, da se neprestano bojim, da je morda zavrat-ni morilec v moji bližini. Neprestano so mi za petami ljudje, ki me prosijo denarja. Najnesrečnejši človek sem v New Yorku. Verjemite mi, da pomeni človeku breme vsak dolar, kakor brž ima dovolj denarja za življenje.«"
Hvala Bogu, nekateri s(m)o spoznali in vedo/vemo, zakaj se splača živeti! Na svetu je še veliko drugih iepih in celo krasnih stvari, ki so vredne mnogo več kot materialne dobrine. Pomislite samo na naravo, delo, ljubezen...!
LETA 1960
V ljubljanskem Delu, ki ima še danes rahlo mačehovski odnos do dogajanj v Šaleški dolini, so objavili zelo kratko vest iz Metleč:
"V Metlečah pri Šoštanju so te dni začeli s poskusnim vrtanjem za rudnik Velenje. V kolikor bodo rezultati zadovoljivi, bodo v Metlečah odprli nov jašek."
Naj vas pomirim, dragi bralci, novica je bila aktualna in objavljena pred petintridesetimi leti!
■ Damijan Kijajič
Ljudska univerza Velenje
r
Simfonični orkester

ss vf 5» ®s m s« ss m s® ssf s« m ss m s» ss ss	f i	_	mam m m
Učenje slovenskega jezika: | Slovenske filharmonije
m I	Adnop \i (tdtrltfl- tonno^io nK 1 O 1H Krt ti Vrtrtrtartni A\ir\
V Ljudski univerzi Velenje je poleg mnogih drugih oblik dela vse več jezikovnih tečajev za slovenski jezik. Tudi ta univerza je verificirana za opravljanje izpitov iz slovenskega jezika. Prav je, da se tujci iz drugih republik pri nas naučijo slovenskega jezika. Tečaji zanje so krajši. In prenekateremu ni dovolj poslušati samo nekaj ur. Znanje slovenskega jezika vendar pomeni aktivno vključevanje vseh tujcev v življenje in delo te občine. Zgleden je primer, ko si je nad osemdeset let stara ženica želela opraviti izpit iz slovenskega jezika in s tem
dokazati, da ga obvladuje. In res ga!
Vendar pa menimo, da bi tudi na področju starostnikov vendarle morala biti neka meja. Človek, ki živi kjerkoli v Sloveniji več kot trideset, štirideset let, si vendar tako priznanje zasluži.
Drugače je s prišleki, ki so tu šele nekaj let in povrhu vsega še mladi. Tudi drugje v svetu ne vprašajo za to. Kajti za komunikacijo in integralno vključitev v delo in življenje nekega kraja je znanje slovenskega jezika zahteva, še več, potreba.
■ Viš
Danes, v četrtek, 26. januarja, ob 19.30 bo v koncertni dvorani	|
| Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega v Velenju gostoval	|
. Simfonični orkester Slovenske filharmonije. Na sporedu bo	.
I Serenada za godala Benjamina Ipavca in dve deli Ludviga van	' | Beethovna: 1. koncert za klavir in orkester in 5. simfonija.
Solistka bo mlada pianistka Tanja Šterman, dirigent pa Marko	|
i Letonje. Izbran program bodo izvajali v okviru Zborovskega	i ' abonmaja (4. koncert), pričakujejo pa tudi neabonentsko publiko.
Arhitekturna delavnica
ŠŠK prireja v sodelovanju z Uradom za mladino občine Velenje arhitekturno delavnico na temo Mladinski klub Velenje. Vsi študenti arhitekture, ki so zainteresirani za delo pri projektu notranje ureditve Mladinskega kluba Velenje, lahko dvignejo delovno prilogo v Placu in se na koncu študijskih počitnic zglasijo na sestanku z izdelanim konceptom. Termin naslednjega srečanja mladih arhitektov bo objavljen v Placu, na šoli za arhitekturo in v študentskih medijih (V imenu sove in Študent naj bo). Vsi zainteresirani vljudno vabljeni.
Velenjčana z "Malerji" po Evropi
Želja Claudia Abbada, znanega maestra simfoničnih odrov, da združi mlade, nadarjene glasbenike cele Evrope, je v letu 1986 obrodila svoj prvi sad. To leto pomeni začetek organiziranega in kontinuiranega muzi-ciranja svetovnega mladinskega orkestra, ki je evropski množici poslušalcev poznan pod imenom velikega ustvarjalca klasične glasbe Gustava Mahlerja.
Pionirji uresničitve projekta skupnega koncentriranja so bili mladi iz Češke, Poljska, Madžarske in Rusije. Pozitivna politična dogajanja in procesi ter želje po združevanju, tako na ekonomskem in kulturnem kot na drugih področjih, ki so tudi dandanes osrednja tema evropskih dogajanj, pa so seveda bistveno pripomogli k nacionalni pestrosti v vrstah Gustav Mahler Jugend Orchestra (GMJO).
Danes skupaj koncentrirajo in navdušujejo množico evropskih poslušalcev, predvsem pa prijateljujejo, navezujejo stike in si izpolnjujejo izkušnje mladih iz cele Evrope. Prvotni skupini slovanskih držav so se pridružile tudi Avstrija in Nemčija, pa Francija in Belgija ter nazadnje tudi Slovenija.
Igrati v vrstah takšnega orkestra nosi s sabo tudi kopico obveznosti, predvsem pa vaj. Mladih glasbenikov, ki znajci lepo igrati, ki si želijo pokazati svoje znanje in ga primerjati z znanjem svojih vrstnikov v tujini, ni malo. Vsekakor pa je številka mnogo previsoka, da bi
vsem omogočila igrati pod taktirko Claudia Abbada. Izbrane študente, predstavnike glasbenih akademij, čaka namreč še tako imenovana selekcijska vaja, ki jo vodijo dirigenti posameznih sekcijskih skupin, vse pa poteka pod nadzorom komisije in članov porote. Zal pa tudi uspešno opravljena avdicija še ni garancija in povod za počitnikovanje in uživanje ob ogledih evropskih znamenitosti. Mladi simfoniki morajo pod vodstvom svojih dirigentov pridno preigravati nove skladbe, ki so del programa konkretne turneje in šele po nekaj dnevni skupni pripravi se orkestru pridruži g. Abbado. Simpatičen in zabaven maestro zna v trenutku pridobiti srca svojih mladih članov, ki prav dobro vedo, kdaj je tu čas za zabavo in sproščen klepet, kdaj pa se morajo lotiti rednega dela.
GMJO od leta 1991 deluje pod okriljem Radio Europe, ki omogoča predvajanje koncertov in prezentacijo orkestra in njegovih članov, razen tega pa koncerte spremljajo tudi znane TV hiše.Glede na to, da je udeležba na turneji, navkljub dobri organizaciji GMJO za pre-nekaterega glasbenika velik finančni zalogaj, morda celo prevelik, so v orkestru organizirali tako imenovani fond Mahlerjevih štipendij, katerega prve zneske so letos že prejeli avstrijski glasbeniki. Tej izjemi je morda botrovalo tudi dejstvo, daje bila pokroviteljica te jesenske turneje avstrijska industrija, Slovenci pa se dotacij iz tega sklada vsekakor lahko nadejamo na naslednji turneji.
Med člani sedemindvajsetih evropskih mest in akademij, ki v orkestru zastopajo barve svoje države, so se letos nekoliko šte-vilčneje uvrstili tudi glasbeniki iz Slovenije.
Violinistka Damjana Križ-man, čelista Milan Hudnik in Ivan Šoštarič, saksofonist Jure Pukl, klarinetist Jože Kregar in Matjaž Emeršič na kontrabas klarinetu smo tisti, ki so v vrstah orkestra zaigrali na letošnji jesenski turneji. Jure Pukl in Matjaž Emeršič sva Velenjčana.
Beseda turneja resnično ustreza temu potovanju, saj nas je pot vodila iz Dunaja do Španije, pa nazaj na Dunaj in domov. Seveda svojih instrumentov nismo nosili po vlakih in avtobusih. Na Dunaju, zbirnem mestu vseh članov orkestra, nas je na letališču čakalo posebno letalo in charterski polet. Od tu naprej nismo več skrbeli za svoje instrumente. Vedno znova so nas čakali na koncertnih odrih, kjer smo izvajali svoj program.
Prva točka postanka po Dunaju je bila Valencia. Lepo špansko mestece nas je pričakalo z vso gostoljubnostjo, ki pa smo jo, zaradi trdih enotedenskih ogrevalnih vaj in priprav, občutili kaj malo. Prav cel teden smo namreč od jutra do večera sedeli ob svojih instrumentih in poslušali navodila svojih profesorjev. In potem skupna vaja; užitek, seveda! Občutja, ki se jih ne da opisati in izraziti z besedami. Zavest, da igraš pod vodstvom Abbada, zvoki nekaj desetih instrumentov, ki te obdajajo, prepojijo človeka s čudovitim
občutkom ponosa in zadovoljstva. Biti tam, biti del te celote, ustvarjati krasne zvoke simfonij Feldmana, Kurtaga, Weberna, Vareseja in Henze-ja. Res neopisno.
Mnogo skladb, ki so produkt dela sodobnih glasbenih mojstrov, je bilo krstno uprizorjenih. Ne glede na to, da nekateri takti zvenijo precej drugače od tistih, ki so jih širše množice navajene od del klasikov in romantikov, lahko rečemo, da so bile med obiskovalci dobro sprejete. Za razliko od Madrida, ki je bil naše drugo mesto postanka in koncertiranja, so glasbo še nekoliko bolj, predvsem pa na drug način, sprejeli poslušalci Dunaja v Koncerthausen-u, kjer smo imeli zadnji nastop. Kot da mesto in njegovi prebivalci živijo z deli in duhom velikih glasbenih umetnikov, ki so se tam rodili, živeli, ustvarjali in predstavljali svoja dela. Človek ima na odru občutek, kot da množica, ki sedi pred tabo, žejno srka vase vsak ton, navdušen aplavz iz nabito polne dvorane pa ta njegova občutja samo potrdi.
Polni vtisov in predvsem novih izkušenj in znanj, smo se vrnili na domača tla in v domače hrame glasbe, vsekakor pa z novo zavestjo v srcu, da niso kar tako govorice o muzikalnosti slovenskega naroda. To vsekakor smo; še več, najbrž lahko s svojo muzikalno interpretacijo in ustvarjanjem izbiramo celo sedeže v prvih vrstah.
■ Matjaž Emeršič
ft# I
Utrinek z razstave zadnjih del A. Zavolovška
Število bralcev se povečuje
Alojz Zavolovsek razstavlja na Dobrni
V soboto so v hotelu Dobrna odprli razstavo akvarelov in gvašev akademskega slikarja Alojza Zavolovška iz Radmiija. Dela, ki jih razstavlja, nosijo skupno ime Snežna jama in, kot je zapisala Milena Koren-Božiček, Snežna jama ni samo slikarski element v gradnji slike, ampak njegov objektivni element osnovnega motiva. Ob otvoritvi so pripravili priložnostni kulturni program, razstava, katere pokrovitelj je Limit iz Štor, pa bo na ogled tri tedne.	■ -er
Obisk v žalski matični knjižnici, ki deluje v okviru Zavoda za kulturo Žalec, se povečuje. V lanskem letu so posodili knjige 38.300-krat, kar je za 10 odstotkov več kot leto poprej, pa tudi na novo vpisanih balcev je 482 več. Povečal seje tudi knjižni fond za Občinsko matično knjižnico in šest krajevnih za 5000 knjig. V matični knjižnici pa pripravljajo tudi druge prireditve. Tako so lani imeli 16 ur pravljic, 10 organiziranih ogledov knjižnice, 3 kviz - uganke z nagradami, počitniški program in priložnostne razstave ob prireditvah. Za odrasle so bile prireditve skozi vse leto, in sicer razstave, predavanja, srečanja in predstavitve literarnih del ter drugo.	■ -er
Pogled na del občinske matične knjižnice, na desni Alja Bratuša
Osebna razstava slik Terezije Bastelj
V galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika bodo v petek. 27. januarja, ob 19. uri odprli razstavo akademske slikarke Terezije Bastelj iz Gornjega Grada. V spremljajočem otvoritvenem programu bosta z glasbenim recitalom nastopila igralka Lenča Ferenčak in glasbenik Lado Jakša. Vabljeni!
Lm mm mm Mi ^m ^m mm ■ mm mm mm mm mm mm b ■ hi mm m
TOKRAT BULVARKA ZA ABONENTE
Tokrat se Velenju obeta še ena gledališka uspešnica, ki že kar nekaj časa polni dvorano Mestnega gledališča Ljubljanskega. To gledališče se bo namreč predstavilo s komedijo Marca Camolettija: PRIDI GOLA NA VEČERJO.
Naj vam kar takoj povemo, da je naslov potegavščina: nihče namreč nikogar ne poziva, naj bi se večerje udeležil gol. To bi bilo v solidno meščanskem domu Bernarda in Jacqueline tudi povsem neprimerno; take stvari se tam nemara mislijo, ne pa govore. Gre za neštetokrat preizkušeni recept komedije zmešnjav, v katero so zapleteni mož, žena, ljubimec, ljubimka in še soliden zakonski par, ki v ta vrtinec zaide po nedolžnem.
Jacqueline odhaja k materi, njen odhod mož Bernard nestrpno pričakuje, ker načrtuje večerjo s svojo ljubico. Ženica pa ne odpotuje, temveč ostane lepo doma. Kaj zdaj?
To lahkomiselno bulvarko je režiral Zvone Šedlbauer, igrajo pa: Tanja Ribič, Miljam Korbar, Maja Vidmar, Jožef Ropoša, Borut Veselko in Boris Kerč.
Predstava bo v domu kulture Velenje v četrtek, 26. januarja, ob 19.30 za rumeni gledališki abonma in v petek, 27. januarja, ob 19.30 za beli gledališki abonma. Za obe predstavi je na voljo tudi nekaj vstopnic za izven.
RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK* RADIJSKI MOZAIK
Kaj imajo skupnega radijci in televizije!?
Čeprav Mestna televizija Velenje, ki jo lahko spremljajo le naročniki ka-belsko-razdelilnega sistema v Velenju, ni neposredno povezana z Radiom Velenje, pa ima z njim marsikaj skupnega. Posredno.
Primer: televizijci radijcem delajo "gužvo", o čemer bi veliko "lepih" besed znal povedati vodja tehnike Mitja Čret-nik. Prvi televizijec Mestne televizije Velenje Aleš Oj-steršek se ob pripombah le nasmiha in si misli ter pelje svoje naprej. "Drugače pa Mitja lepo in prijazno posname tudi veliko tekstov, po tistem seveda, ko reče kakšno... No, ja. kakšno...," dodaja Aleš.
Mestno televizjo lahko spremljate na kanalu S08 (87) vsak petek ob 19. uri, s pono-
"Pa kaj, no? Ste nam pa natankall enkrat mestnega lepotca,"
pravi Lešl Draganu, (m foto: bš)
vitvijo ob nedeljah v istem času.
Sicer pa imajo radijci s televizijci še kup "neporavnanih"
računov. Eden izhaja iz prijazne in razumevajoče zamenjave avtomobilov med radijci in televizijci
v sredo prejšnji teden.
Ko so morali televizijci nujno v Ljubljano, z njihovim zasebnim in starim avtomobilom, ki ga uporabljajo, ni šlo. Pa so z lepimi in sladkimi besedami prelisičili radijce, da so zamenjali avtomobila. In kaj se je potem zgodilo? Ko so se televizijci elegantno odpeljali proti Ljubljani, je terenska ekipa v sestavi Bojane Špegel in Dragan Berkenjačeviča ostala z njihovim avtomobilom brez bencina že v prvem križišču. Še danes se ne ve, bomo pa razčistili, ali je bil avto brez bencina namerno podtaknjen in je bila to resna sabotaža, ali pa je šlo za kaj drugega. Vsekakor pa radijci ne bodo več "nasedali". In tudi o avtomobilih se več ne pogovarjajo z njimi.
■ mkp
KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, LJUBIJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO.
BOB MARLEY
8. februarja bi najbolj znani reggae glasbenik 20. stoletja, Bob Marley, praznoval svoj petdeseti rojstni dan. V počastitev tega jubileja bo v Evropi izšla nova knjiga o njegovem življenju. V njej bo
več kot petsto fotografij, od katerih mnoge doslej še niso bile objavljene. Na Jamajki, njegovi domovini, bo 6. februarja poseben memorialni koncert, na katerem bodo nastopili člani njegove družine, mnogi med njimi znani glasbeniki. V letošnjem letu nameravajo tamkaj razširiti tudi muzej Boba Marleya.
SNOW
Kanadski beli raper Darrin 0'Brien, ki je dodobra pretresel svetovno pop sceno v začetku leta 1993 s svojim debi-tantskim reggae-muffin hitom Informer, se po dveh letih spet vrača. Konec januarja bo namreč izšel njegov novi single, balada Anything 4 you. Sklad-
ba je sicer iz njegovega albuma Murder love, ki ga je minulo leto ustvaijal v domovini reggae glasbe - na Jamajki. Album, ki bo izšel v februarju so mu pomagali posneti številni znani jamajški glasbeniki.
QUEEN
Superskupina Queen bo tri leta po tem, ko je za posledicami kuge današnjega časa, AIDS-a, umrl njihov pevec Freddie Mercury, izdala nov album. Na njem bodo zbrane skladbe, ki so jih člani skupaj s Freddiem posneli v osemdesetih letih, vendar jih nikdar niso izdali na kakem nosilcu
zvoka. Skladbe bodo nekoliko posodobili in na novo zmiksali, na CD-ju pa naj bi izšle spomladi.
AEROSMITH
Po celih dveh letih neprekinjenih nastopov so Aerosmith z nastopom v majhnem bostonskem klubu Mama Kan zaključili mamutsko turnejo, ki je potekala pod imenom Get a grip in na kateri so promovirali album z istim imenom. Klub Mama Kan je last članov skupine, poimenovali pa so ga po enem svojih prvih sin-
glov. Sprejme le nekaj sto ljudi, tako daje zaključni koncert turneje lahko spremljalo le 250 srečnežev, ki so do vstopnic prišli s pomočjo nagradnega radijskega žrebanja. Prav gotovo bi jim koncert na večjem prostoru prinesel večji zaslužek, a jim za to ni nič mar. S turnejo so namreč zaslužili skoraj 27 milionov dolarjev.
SCORPIONS
Nemška težkometalana skupina Scorpions je pred kratkim pos-
nela skladbo White Dove (Bela golobica), ki jo je posvetila vsem žrtvam nesmiselne vojne v afriški državi Ruandi. Ves prihodek od prodaje skladbe in avtorskih pravic so člani skupine odstopili UNICEF-u in njegovemu fondu za pomoč lačnim otrokom v Afriki.
ZASLUŽKI
V Veliki Britaniji je izšla posebna publikacija z naslovom Ročk Accounts 1994, ki prinaša informacije o zaslužkih nekaterih najbolj znanin zvezdnikov iz sveta pop glasbe v letu 1994. Po teh podatkih na lestvici zaslužkarjev v minulem letu prepričljivo vodi britanski pevec Elton John, ki je lani prijavil kar 25 milionov dolarjev dohodka. Isti vir navaja, da je Phil Collins v minulih treh letih zaslužil povprečno 18 milionov dolarjev letno in da je več kot mil ion dolarjev v minulih dvanajstih mesecih zaslužilo kar dvajset glasbenikov.
■ Mitja Čretnik

Programski paket radijskih in televizijskih programov od 20.1.1995 dalje
I. RADIJSKI PROGRAMI
ZEMELJSKI PROGRAMI
1.	Slovenija I
2.	Slovenija II
3.	Radio Velenje - Radio Alfa
4.	Koroški radio
5.	Blue Danube Avstrija
6.	ORF Radio 3
7.	Hrvaški radio II
SATELITSKI PROGRAMI
1.	Deutsche Welle I
2.	SKY radio
3.	CMR
4.	BBC radio 3
5.	Star SAT radio
FREKVENCA
87,50
90,40
104,20
90,80
99,90
91,20
94,20
106,70 107,10 107,50 106,30 105,90
II. TELEVIZIJSKI PROGRAMI
ZEMEUSKI PROGRAMI	KANAL
1.	Slo 1	K 9 - 09
2.	Slo 2	K 7 - 07
3.	Hrt 1	K 2 - 02
4.	Hrt 2	K 4 - 04
5.	TV Velenje - VTV - lokalni
6.	Naš čas - Mestna T V - lokalni
7.	Avstrija I
8.	VTV Vaša televizija
SATELITSKI PROGRAMI
9.	Premiere **
10.	RTL
11.	SAT I
12.	Filmnet **
13.	Movies Channel **
14.	Movies Plus **
15.	Eurosport
16.	DSF
17.	RTL 2
18.	Pro 07
19.	MTV
20.	Carton Network - TNT
21.	3 SAT
22.	TV 5 ** Začasno
K 5 - 05 S 08 - 87 K 11 - 11 K 10- 10
KANAL
S 05 - 84 S 07 - 86 S 09 - 88 S 10 - 89 11 -90
12-91
13-92
14-93
15-94
16-95
17-96 S 18-97 S 19 - 98 S 20 - 99
Sprejem reklamacij: Gorenje servis d.o.o. Velenje, Cesta talcev 37, telefon: 853-916 (dopoldan), telefon 853-231 (popoldan, dežurstvo)
■ K RS VELENJE d. d. VELENJE
CRANBERRIES
NO NEED TO ARGUE
No need to argue je njihov drugi album. Prvi, Everybody's doing it, so why can't we je izšel leta 1993 in v Veliki Britaniji dosegel prve omembe vredne uspehe. Cranberries so pravzaprav kvartet, ki ga sestavljajo trije fantje in eno dekle - Dolores 0'Riordan, ki pa svojo pojavo, nastopom in enkratno osebnostjo ustvaija vtis tako karizmatične osebnosti, da fante potisne daleč v ozadje. Dolores se je sicer skupini pridružila zadnja, ko so fantje iskali primeren ženski vokal, vendar je s svojimi skladateljskimi sposobnostmi in nekoliko posebno in samosvojo interpretacijo takoj prevzela vodilno vlogo v skupini. Prav njen način petja daje skupini tisti svojstven pečat in v njihovo glasbo vnaša mistično občutje, kot da zvoki, kijih ustvarjajo, prihajajo z nekega drugega sveta. Njihov največji hit, če o hitih tovrstne glasbe sploh lahko govorimo, je skladba Zombie, izrazito antimilitaristična in mirovniška skladba, ki je nastala pod vplivom že desetletja trajajočih sporov na Irskem. To sicer ni najbolj značilna skladba skupine. Pravzaprav nekoliko odstopa (glasbeno) od koncepta ostalih, skupaj trinajstih skladb na albumu No need to argue. Zveni nekoliko trše, kot nekakšen grunge, kar za ostale skladbe z značilnim akustičnim
zvokom kitare in izrazito počasnim, baladnim ritmom, ne moremo reči. Besedila vseh pesmi so angažirana, globoka in z enim samim sporočilom o miru, strpnosti in ljubezni med ljudmi.
Dolores 0'Riordan, frontwoman skupine, nekakšna Joan Baez devetdesetih, s svojimi pesmimi opozarjja na probleme, ki se pojavljajo okrog nas, vendar, podobno kot pred desetletji nekateri folk glasbeniki, prave rešitve problemov ne ponuja. V njenih skladbah (je avtorica večine skladb skupine) ni optimizma, ampak zgolj opozarjanje, ki nemalokrat ustvarja pesimistično, mračno vzušje in ki zveni bolj kot apel vpijočega v puščavi, kot poziv h konkretnim korakom pri spreminjanju sveta.
■ Mitja Čretnik
LESTVICA DOMAČE GLASBE
Vsako nedeljo na Radiu Velenje in TV Kanalu 8 ter vsak četrtek v tedniku Naš čas.
V nedeljo, 22. januarja, ste glasovali takole:
1.	VERDERBER: "Vračam se domov"......9 glasov
2.	CVERLE: "Nasvidenje, prijatelji"..........8 glasov
3.	SLOVENSKIH 5: "Venček narodnih".... 5 glasov
3. KARLI G.: "Življenje hiti".....................5 glasov
5. PREROD: "Abraham".............................3 glasovi
Predlogi za nedeljo, 29. januarja:
1.	AVSENIK: "Na Golici"
2.	HENČEK: "Janez, na tvoje zdravje"
3.	KLINC: "Poglejte pijančka"
4.	NIPIČ: "Heja, heja"
5.	ŠTAJERSKIH 7: "Oj, ribič ti pa znaš"
Vili Grabner

| LESTVICA SLOVENSKIH PET |
Predlogi za Lestvico slovenskih 5, ki bo na sporedu v torek, 24. | JANURAJA 1995, ob 17.30, na Radiu Velenje (107.8 in 88.9 | MHz).
1.BOMB	E.......................................Srečen
2.ZORAN	PREDIN........................Naj kolje noč
3.MAGNE	T....................................V mesečini cha cha cha
4.MIRABEL	A................................Ne veijamem
5.MOULIN	ROUGE......................Najslajši poljubi
I
_ I
Naš Čas, Foitova 10, 63320 Velenje
Ljubljanske Bombe so pred kratkim predstavile svoj prvi CD. Na njem je tudi, zanje sicer ne preveč značilna, skladbica Srečen, | ki je hit postala že lansko leto. Kako se bo odrezala v oddaji | Lestvica slovenskih 5, pa bomo izvedeli v torek ob 17.30 na | frekvencah Radia Velenje.
h
t \
as
-----^-------
Nagradni kupon
VAS
|	Ta teden glasujem za:
|	Ime in priimek: _
I	Naslov: _
I
io m čas
26. januarja 1995
I Srečanje -
I■■■■■■■
! Viktor j Glavnik
■	Nismo edftii, ki menimo, I	da bi krajani dela Lokovice še J	danes ne imeli vodovoda, tudi I	kakšnega kilometra poso-|	dobljene ceste, če ne bi imeli I	v kraju zagnanega Viktorja
■	Glavnika. Viktor se je ob I	izrečenih ugotovitvah ob
■	našem obisku nasmehnil, I	zamahnil z roko, presedel na I	stolu, nato pa dejal:
"No, ja, sam se ne bom
■	hvalil, ker tudi sam ne I	morem ničesar narediti. Res J	pa je, da delam v krajevni I	skupnosti že vsaj 24 let kot |	predsednik sveta, ali kakš-I	nega gradbenega odbora in
■	podobno. Vem tudi to, da I	mora imeti človek, ki se 1	poda v takšne zadeve, bolj I	kot slon debelo kožo. Dela I	lahko kot zamorc, ampak ob I	koncu uspele akcije nisi nič
■	vreden. Prej slišiš kakšne I	očitke kot kaj drugega. Prej J	slišiš: "A, misliš, da brez I	tebe ne bi imeli vode in |	podobno."
Po njegovem mnenju je
■	resnica tudi ta, da bi radi I ljudje vse imeli, za to pa niso I vsi pripravljeni vložiti enako I truda. Težav ne manjka takrat, I ko je treba prispevati za I pridobitev kakšen tolar, še
■	večje so pri udarniških urah.
■	"Eni podpišejo, da ti bodo ! plačali, pa tega ne storijo, I drugi ne izpolnijo dogo-I vorjenih obveznosti. Saj ne | vem,..." Izkušnje, pravi, so
■	mu že večkrat potrdile, da so
■	obrobne krajevne skupnosti J zapostavljene. Tu je največ ' težav, krajani največ delajo in I sofinancirajo, denarja pa | imajo najmanj. V mestnih KS
■	je položaj obraten. "Bojim se,
■	da bo v novi lokalni samo-! upravi slabše. Če hočemo še I kaj narediti, bomo morali I delati bolj kot doslej z roko | v roki vsi, ne le eni."
I__________
planinski ples Spektakel šaleških planincev
Viktor Glavnik: uKljub temu, da sem moral "požreti" že marsikaj, nisem človek, ki bi ob akcijah stal ob strani!"
7 let je upokojenec. Prej je bil zaposlen na "šahtu", sedaj pomaga ženi pri delu na kmetiji, seveda kadar ni kakšne akcije. O prostem času ? "Pa lepo vas prosim, ne vem, kaj je to."
Kljub temu, da imajo telefonske priključke, da jim je uspelo posodobiti nekaj kilometrov cest, da so lani končali nadvse zahtevno in obsežno akcijo pri izgradnji vodovoda v zgornjem delu Lokovice, Viktor še ne namerava izpreči. "Ta preljubi kilometer ceste, ki meji skoraj s 5 KS, moramo še asfaltirati. Hodim okrog in iščem rešitve."
Kaj pa potem, boste pozabili na KS? Žena Zinka, ki nam je delala družbo, se je oglasila prej kot Viktor: "Ne, nič več ne boš delal. Obljubil si mi, da ne boš". Viktor pa je preslišal Zinkino pripombo in odgovoril: "Ja, ko bo tega konec, bo menda na obzorju že plinifikacija. Nisem človek, ki bi ob takih stvareh lahko stal ob strani."
Ob vsem tem se človek pridružuje mnenju tistih, ki trdijo: "Srečni taki, ki imajo kakšnega Viktorja Glavnika oziroma njemu podobnega zagnanega krajana."
C tp)
V organizaciji Planinskih društev Velenje in Vinska Gora se je minulo soboto odvrtel že devetnajsti tradicionalni planinski ples. Skupaj s kar šestotimi ljubitelji planinstva pa so svoj petnajsti nastop za planince zabeležili člani ansambla Šaleški fantje.
Nedvomno lahko največ zaslug za uspelo prireditev pripišemo marljivemu organizacijskemu odboru, scensko in vsebinsko pa je izza vsake skale "gledal" umetnik Jože Napotnik, ki je dal dušo celotni prireditvi. Bolj kot plesali zaradi gneče, so ga planing "špi-čili" na odru, saj so si omisfili zanimive in šaljive igre. Peli izigrali
Na odru je bilo kot Na Klemenči jami
so Oglarji iz Vinske Gore, tekmovali planinci iz Šmartnega ob Paki, Šoštanja, Velenja ter domačini, pel in šarmiral je Alfi Nipič, Jože Napotnik pa je nastopil s pravo, živo kozo v neponovljivem pevskem duetu.
Ker je vse skupaj spretno povezoval planinski maček Ivo Gorogranc, so imeli Šaleški fantje z brhkim dekletom lahko delo. Pred pravo planinsko kočo so igrali in peli... najlepše menda spet tisto... "Tam, kjer murke cveto." Da, bilo je lepo, neponovljivo, zunaj pa je mehko naletaval sneg.
■ Jože Miklavc
KS Staro Velenje
Se bo letos obnova trga nadaljevala?
Gasilstvo v Šaleški dolini
lovi lastniki še naprej v isti gasilski zvezi
V lanskem letu so v krajevni skupnosti Staro Velenje za različne investicije, ki so pripomogle k bolj sodobnemu in krajanom prijaznejšemu kraju, porabili kar 12 milijonov tolarjev. Kraj je dobil svoj simbol, mestni vodnjak, za boljšo promocijo in oživitev bo v bodoče skrbelo tudi novoustanovljeno Turistično društvo, vendar se v novo leto prenaša še precej želja In nalog.
Proti koncu lanskega leta so v kraju posodobili tri ceste. Več o tem in drugih lanskoletnih pridobitvah nam je povedal predsednik sveta KS Franc Sever: "Aktivno smo se lotili del na cestah v kraju in uspeli posodobili cesto v dolžini 300 metrov od Pečečnika do Hrustlja. Poleg nove asfaltne prevleke smo pripravili vse za javno razsvetljavo. Več let se je vlekla problematika 300 metrov dolge ceste Meža-Zdovc, ki je sedaj že asfaltirana. Posodobili smo tudi cesto Požeg -Koren za gradom, za tamkajšnjim igriščem. Preden je zapadel prvi sneg pa smo uspeli "rešiti" tudi najbolj sporno cesto v kraju, pri Koželju za gradom."
nastopili proti državi, smo uspeli zadržati to našo skupno dejavnost gasilstva v regiji, kakršna je bila prej." Potem smo spregovorili še o občnih zborih GD. "Ko bomo opravili občne zbore posameznih gasilskih društev, na katerih bomo pregledali delo v lanskem letu in sprejeli plane za letošnje, naš ta čaka še na gasilski zvezi, kjer bomo izbrali tudi novo ime zveze. Potem nas čaka še ena velika odgovornost, to pa je sprejemanje statutov gasilskih društev in sprejemanje statuta gasilske zveze. Vendar bomo morali s tem malo počakati, kajti v sprejemanju je zakon o društvih, ki je osnova za sprejemanje statutov gasilskih društev, tako da bomo te statute sprejemali na izrednih občnih zborih gasilskih društev."
S tem se bo spremenil tudi status gasilstva, ki se je delno že z zakonom o gasilstvu. Zakon o društvih bo še pravno-formalno postavil naloge in vlogo gasilskih društev v novi lokalni samoupravi. "Zakon o gasilstvu nam določa tudi lastninsko preoblikovanje, kar pomeni, da smo postali lastniki osnovnih sredstev in
zgradb. Moram reči, da smo v naši zvezi lastninjenje gasilskih društev pripeljali proti koncu. Zataknilo se je samo pri določenih društvih, kjer še nimajo urejenega lastništva zemljišč ali pa tam, kjer je lastnikov objektov več; ali so to krajevne skupnosti, delno tudi šole in podjetja. Te stvari se odvijajo, menim, da so vsi argumenti na naši strani in da bomo tudi tu dobili, kar si zaslužimo."
Še enkrat smo se vrnili k financiranju in načrtom za prihodnost. "Kriteriji financiranja so še povsem nejasni, tudi višina denarja, ki naj bi prihajala v nove občine. V mestni občini Velenje se bomo v prihodnosti srečali z ogromnimi težavami, kajti iztroše-nost gasilske tehnike je zelo velika, zato moramo v naslednjih nekaj letih nabaviti vsaj 4 do 5 gasilskih vozil. Medtem pa vsekakor ne smemo pozabiti na ostale občine, kajti vloga gasilske zveze je povezovanje in pomoč vsem ostalim. Poskrbeti bomo morali za zadostno požarno varnost tudi v manjših dveh občinah."
■ bš
S tem pa vse cestne težave v kraju še niso rešene. Kljub vsemu je • uspeh, da se je premaknilo tudi na problematični Cesti talcev, kjer so pred kratkim postavili semafoije, da lahko delavci Gorenja varno prečkajo cesto, čeprav je to le prva faza rešitve te ceste.
"V samem Starem trgu smo uspeli podaljšati javno razsvetljavo proti vili Bianki, pričeli smo jo "vleči" proti Ljubljanski cesti. Naredili smo nekaj metrov kabelske kanalizacije na Starem trgu. Še vedno je najbolj sporen del pri vili Bianki, potem obvozna cesta pod župniščem. Krajani, ki živijo pod cerkvijo imajo zelo otežko&n pristop do domov. Krajani Podkraja pa si želijo pločnik do Starega trga. V letošnjem letu bi radi uredili tudi cesto na grad. Tu bo potrebna širša akcija, saj je treba to cesto temeljito urediti. Bila je že v lanskoletnem planu, vendar se mi s tem nismo strinjali, ker je bila predvidena samo pre-plastitev. Mislimo, da s tem pa ne bi nič naredili, te ceste se je treba lotiti temeljito in popolno."
Mnenje Franca Severja je, da ostaja največji kamen spotike v
Vila Bianka čaka na novo podobo. V njej naj bi bila tudi poročna dvorana. Z njeno obnovo se bo nadaljevala tudi obnova Starega Velenja
Starem Velenju nadaljevanje obnove Starega trga.
"Vsak, ki tu živi ali kraj obiskuje vidi, da so dela popolnoma zaustavljena, da je eden najslabših objektov v Velenju Majerholdov objekt, ki je sicer še "pod" zakonom o denacionalizaciji, vendar mislim, da bi se z malo politične volje dalo nekaj urediti. Govori se, da se bo letos pristopilo k ureditvi vile Bianke in parkirišča pri vili Bianki. Kar
nas pa v Starem Velenju najbolj moti je to, da tudi, če bomo imeli parkirišča pri vili Bianki, kot jih imamo pri novem poslovnem objektu, žal tu nihče ne očisti snega. Mi smo želeli, da bi te javne površine oddali v upravljanje krajevni skupnosti, ker upam s vso odgovornostjo trditi, da bi potem snega v Starem Velenju ne bilo. Kdo gaje odstranil sedaj, pa krajani sami vedo."
■ bš
Po starem je bila to Občinska gasilska zveza Velenje, ki je združevala 14 društev. V teh dneh, ko so že pričeli potekati občni zbori posameznih gasilskih društev -zvrstili se bodo do konca februaija - je tudi že jasno, da nova lokalna samouprava s tremi novimi občinami v Šaleški dolini ne bo prinesla bistvenih sprememb pri organizaciji gasilstva v bodoče. Spremenil pa se bo zakon o društvih in z njim marsikaj pri delovanju gasilskih društev, kar bo še dopolnilo že sprejet zakon o gasilstvu.
Več o bodočem delovanju gasilske zveze nam je povedal poveljnik gasilske zveze Darko Koželj: "Tudi v novih treh občinah bomo delovali z eno gasilsko zvezo, v njej pa bomo po novem združevali 15 gasilskih društev, kajti vemo, da je tudi GD Vinska Gora sedaj prišla pod velenjsko občino. Ostaja še precej nejasnosti okoli našega financiranja. Mi se vsekakor zavzemamo, da bi se sredstva za gasilstvo in požarno varnost združevala na enem mestu, kar bi omogočalo konstantno in pravil-
Darko Koželj, poveljnik GZ: "Iztrošenost gasilske tehnike je zelo velika..." no razvijanje gasilstva v dolini tudi v prihodnosti."
Pri regijski organiziranosti je v lanskem letu prišlo do malih zapletov, saj so želeli savinjsko -šaleško regijo združiti v celjsko, ki bi bila izredno velika. Seveda se s tem v obeh dolinah niso strinjali, nas pa je zanimalo, če so uspeli. "Smo uspeli. Savinjsko-šaleška regija, kakor je bila prej imenovana, je tudi po novem ostala enovita, kajti z vsemi argumenti, s katerimi smo
REKLI SO ■■■■■■■■■
Franci Naraks, poveljnik Občinske gasilske zveze Žalec:
"Gasilci naše zveze so lani posredovali pri 36 požarih, v katerih je nastalo za okrog 20 milijonov tolarjev škode. Poleg tega smo intervenirali pri reševanju zaprtih prostorov iz dvigal, pri poplavah in izlitjih vode v stanovanjih in pri reševanju ob prometnih nesrečah. Teh intervencij je bilo več kot 30. Ugotavljamo, da je med vzroki požarov še vedno najpogostejši človek, sledijo pa tehnične napake in ostalo. Vsa posredovanja lahko ocenimo kot dobra, kar pomeni večje zaupanje ljudi v pomoč gasilcev. V preteklem letu so gasilci sodelovali in bili prvi pri poplavah v KS Tabor in Vransko, kar kaže na resno pripravljenost gasilcev ob kakršnikoli situaciji. Gasilci so opravili tudi prevoze pitne
vode povsod tam, kjer so jo potrebovali. Ob intervencijah se nam še vedno dogaja to, da ljudje ne prijavljajo nesreč, požarov in ostale intervencije domačim gasilcem, ki bi lahko najhitreje pomagali pri odpravi vzrokov in posledic nastale škode."
■ -er
2!
ZANIMIVO
Tolar na tolar...?
Nekoč, pred davnimi leti, so ljudje denar zelo spoštovali, predvsem kovance, ker papirnat denar ni izgledal tako prepričljiv kot razni zlatniki, srebrniki ali pa vsaj bakreni novci. Danes je vse drugače, saj so papirnati bankovci dosti vrednejši od kovanih. To najbolje vemo sami, saj smo občutili v prejšnji državi - pa tudi v tej novi demokratični se kovancem ne godi najbolje. Verjetno ste že kdaj v trgovini trgovki pustili tisti drobiž, ki ni znašal več kot pet, šest tolarčkov, ker ste pač hoteli narediti vtis na trgovko, ki si je ob tem na primer mislila: "Hojla, tale stranka pa ima denarja kot pečka!" S tem ste si dvignili ugled v trgovini, tisti kovanci pa vam ne bodo trgali žepov ali obtežili denarnice, da bi jo komaj prenašali po "štacunah". Lahko pa se vam takšna razsipnost kmalu vrne kot bumerang! Slučajno vam kdaj, v isti trgovini, kiji pridno ob vsakem nakupu puščate pet, šest tolarjev, zmanjka en sam, samcat tolarček. In trgovka je neusmiljena do vas ter vam noče dati želenega izdelka, dokler ji vi ne izplačate tistega tolarčka! In vi se razhudite in ji poveste, da ji vedno pustite pet, šest tolarjev in da bi bilo prav, da vam zdaj ona oprosti! Zvita trgovka pa vam "v ksiht" vrže rek: "Tolar na tolar..." Aha - in od takrat tudi vi trmasto zahtevate od trgovke poslednjo paro, pa četudi nima drobiža ter vam v zameno ponuja žvečilni gumi. Tako je to pač v našem življenju!
Kljub vsemu so stotini in kovani tolarji uradno plačilno sredstvo v naši državi. Pa je vedno tako? No, to sem se vprašal tudi sam - skupaj s še dvema pomagačema sem nabral vrečo drobiža po petdeset stotinov ter kovance po 1, 2 in 5 tolarjev v skupni vrednosti 1.500,00 SIT (skupna teža kovancev je bila preko tri kilograme!). S tem denaijem smo se bolj za šalo kot zares odpravili po velenjskih trgovinah in
lokalih. "Ene cigarete, prosim!" je vljudno zaprosil prijatelj. Trgovka mu je podala želeno znamko ter prijazno izrekla: "Sto štirideset tolarjev!" in dodala tudi besedo "prosim".
Kolega je na pult ob blagajni položil za eno pest kovancev in pridno začel šteti. Trgovki je prijazen nasmešek v hipu izginil z našminkanih ustnic. Začela ga je nadirati, da se naj gre kam drugam zafrkavat in mu cigarete enostavno vzela. Kovancev ni hotela sprejeti, čeprav so, kot sem že omenil, zakonito plačilno sredstvo. Tudi v ostalih prodajalnah je bilo podobno ali pa so kovance s težkim srcem sprejeli ter nam dali nasvet, da jih bodo najraje videli na SDK-ju. Kot da kovance izdelujejo zato, da se bodo nabirali na SDK-ju, ne pa da se bo z njimi lahko kupovalo! Seveda bi vrli trgovci po mojem raje sprejeli tuje plačilno sredstvo (nemške marke na primer), kot kup pravega (in prvega) slovenskega kovanega denarja, na katerega smo bili še pred letom dni tako zelo zelo ponosni! Ponos se je ohladil in ljudje zopet vse preračunavajo v markah, šilingih in podobnih tujih valutah. Potem pa se pritožujemo nad politiki, da razprodajajo Slovenijo! Ljudje, pometimo najprej pred svojim pragom in začnimo zopet računati v domačih tolaijih, čeprav je to kar težko, predvsem če kupujemo avtomobil ali kaj vrednejšega. Torej: "Koliko zahtevaš za svoj avtomobil?" Na primer: "Milijon sto petindevetdeset tisoč šesto tolatjev!" Resda bo malce bolj zakomplicirano, a bodimo ponpsni na svoj denar!
P. S.: Imen& trgovin in lokalov sem namenoma izpustil z upanjem, da bo drugič prodajalka le z večjim veseljem sprejela tudi kovance. Rad pa bi omenil Caffe Danielo, kjer so 450,00 SIT, izplačanih v kovancih, sprejeli prav tako, kot bi plačali z bankovcem! Vsaka jim čast!
■ BigJoco
Univerza za tretje življensko obdobje
"Študentje" so predstavili svoje delo
V obljubljeni deželi (2)
Dolga ravna cesta, ki je potekala skozi puščavo, tako značilno za Utah je postajala vse bolj dolgočasna. Vsake toliko časa smo se zamotili s tem, da smo zapeljali s ceste z namenom, da naredimo nekaj posnetkov te svojevrstne pokrajine.
V nacionalni park Arches smo prispeli sredi dneva, v največji vročini, ki je bila tam okoli štirideset stopinj nad ničlo. Kljub temu pa je ogled raznovrstnih skalnih stolpov, ki so posejani na ogromnem območju parka enkratna stvar. Stolpi ponazarjajo razne oblike iz vsakdanjika, najbolj zanimivi pa so skalni loki pod katerimi se odpirajo ogromna okna. Stvar meje prijela tako močno, da sem kar nekaj ur hodil naokrog z vso fotografsko opremo in iskal mesta za najlepše posnetke. Preden smo vstopili v park smo dobili priporočilo, da potrebuješ za celodnevni ogled minimalno pet litrov pitne vode, kar je manj je lahko ob tej temperaturi skrajno nevarno. Nismo bili ustrezno pripravljeni in smo po nekaj urah park tudi zapustili.
Preostali čas v Utahu smo preživeli v American Forku. Rahlo previsne smeri so bile idealne za plezanje, kar smo dodobra izkoristili ter v družbi številnih tako mladih kot starih plezalcev preživeli podaljšan vikend.
Ker življenje v Ameriki sploh ni drago in je v primerjavi z našim, kar nekoliko ceneje, smo pogosto obiskovali številne restavracije. Najbolj se mi je prilju-
Piše: Matek Mejovšek
bil Golden Coral. Tipična rend-žerska postojanka, kjer plačaš šest "baksov" in ješ do onemoglosti, raznovrstno kvalitetno hrano četudi si vegetarijanec. Po eni od teh požrtij smo se odpravili mimo Velikega Slanega jezera v Idaho.
City of Rocks, eden lepših predelov na zahodu amerike, oddaljen dve uri od najbližje civilizacije, ponuja sanjsko bivanje. Bele skale razmetane daleč po pokrajini so bile naše prvo srečanje z plezanje po ostrih oprimkih granita. Zaradi ne idealnih pogojev za plezanje sem tod plezal le lahke smeri in nabiral energijo za Smith, katera bo še kako potrebna.
Tod je bil nekoč sveti kraj in-dijancev, katere so ravno na tem mestu srečali belci v svojem znanem pohodu Oregon Trail. Vnela se je bitka in beli človek je zmagal, kar mu je odpro vrata na zahod. Veliko sem spraševal o indi-jancih.
Kaj seje z njimi dogajalo, kje so sedaj, kako živijo?
Prijatelj Michael, ki sem ga spoznal že v Koloradu mi je povedal, da je njegova mati indijanka, vendar je povsem takšna kot vsi belci. Tudi Michael je bil normalen belec. Rekel mi je, da je prave indijance zelo težko srečati in da tistih nekaj kar jih je ostalo živi v zelo neobljudenih pokrajinah, kamor so jih pregnali in kjer imajo še relativen mir. Kasneje pa sem v Yosemitih prebral tudi tale zapis; "V yosemitski dolini so pred deset tisoč leti preden je pri-
I
Naš optometerček se seveda pridno udeležuje prvih sej novih občinskih svetov in ob njihovih porodnih krčih včasih potoči tudi kakšno solzo (ne)sreče. Pa vendarle ni vse tako preklemano žalostno. V vsej blesteči (ne)dorečenosti lokalne samouprave se najde tudi kakšen koristen napotek. Optometrček jih je nekaj zabeležil, v poduk neiznajdljivim (velja za manjše občine):
-	lokalna samouprava bo nenehen boj z državo;
-	spori so gibalo napredka (udari navali);
-	pravic bomo imeli toliko, kolikor sijih bomo zapisali v statut (čim več jih bomo zapisali, več jih bo ostalo);
-	v zvezi Z denarjem: bodimo veliko bolj "lačni" kot v resnici smo (spet bo okrnjena državna miloščina večja);
-	na državni ravni je natanko 47 naslovov, na katerih imajo denar in ga delijo (pod šifro: pripravi program in lastno udeležbo);
-	še zadnje in hkrati osnovno vodilo (ni zraslo na občinskih z-eljnikih!): vse je dovoljeno, kar ni izrecno prepovedano.
"Izvirni prihodki občin"
Kako bodo (denarno) preživele nove male občine, ki so si to tako srčno želele postati? Težko, razen če...Razen, če ne najdejo zares izvirnih prihodkov. V eni lepih zgornjesavin-jskih občin so našli dober recept: če bodo krajam pridno prodajali les eden drugemu in pri tem pridno plačevali davke, ne bo problemov! Razen, če se ne bo zgodila znana zgodba, ki se glasi takole: mož in žena sta sedela ob polnem sodu vina in bila žejna; žena se okorajži in plača možu 100 tolatjev za liter; popijeta, in sta še žejna; plača mož naslednji liter za 100 tolarjev; popijeta, plača žena 100 tolarjev za nov liter in tako do konca. Sod je "postal" prazen in - glej vraga: vse sta sproti plačala, dobička pa natanko 100 tolatjev!
________-__________I
I I I
I I I I I I I I I I I I I
I I
I I
I I
I I
I |
I I
L
Jedilnica hotela Paka je bila prejšnjo nedeljo popoldne nabito polna. Napolnili so jo člani Univerze za tretje življensko obdobje, ki deluje v okviru Adragoškega društva že deveto leto zapored. In vsako leto se njeni člani zberejo malo po novem letu, da se vidijo, nekateri tudi spoznajo in da drug drugemu pokažejo, kaj počnejo v vsako leto številnejših krožkih, ki jim lepšajo in polnijo jesen življenja. Tudi letos je bilo tako.
Vsak krožek se je predstavil tako, kot se je lahko. Lončaiji so vsem izdelali lične obeske z znakom univerze, likovniki in pletilje
so pripravili prodajno razstavo svojih del, "angleži" so odigrali dva skeča, "nemci" so nas pozdravili v tem jeziku, ena od članic nam je zapela nemško pesem... Za veliko smeha sta poskrbela škalski Pepi in njegova žena, ki sta tokrat "obdelala" poslance, parlament in certifikate. Po kakšni uri raznolikega in veselega programa so člani tudi potelovadili, gledališka skupina pa je poskrbela, da so z njimi sodelovali vsi prosotni. Ob zvokih glasbe, ki jo je iz instrumentov izvabljal Jože Šalej, so prešerno zapeli, plesni krožek je na koncu poskrbel za občudovanje njihovega znanja
V programu se Je vsak krožek predstavil po svoje; eni z Igro,
drugI s pesmijo, tretji s plesom...
vsaj na 220 študentov. Letošnje leto pa je pomembno tudi zato, ker so v Domu učencev dobili svoje prostore. Tako imajo sedaj vsako sredo od 10.00 do 11.00 ure uradne ure in so še vedno veseli vsakega, ki se jim želi priključiti.
Eden od članov univerze mi je med klepetom povedal takole: "To, da imamo v Velenju to Univerzo, je zelo vredu. V prejšnjih časih, ko je ni bilo, so upokojenci hodili iz gostilne v gostilno, kjer so si kvarili življenje, sedaj si ga lepšamo." Verjamem, da je res tako.
■ Bojana Špegei
Anekdota iz športa
Zgodilo se je pred skoraj štiridesetimi leti, takrat ko so velenjski rokometaši orali ledino temu športu v Sloveniji. Igrali smo prvenstveno tekmo z Ravenčani. Ves čas je po malem deževalo, se malo močneje ulilo pa zopet malo ponehalo. Fantje obeh ekip, mladih, športnih, amaterskih zagnancev smo bili skoraj do kože premočeni in blatni, vendar tekma je bila prvenstvena, pa jo je bilo potrebno odigrati do konca.
Bilo je že proti koncu drugega polčasa, ko je zopet začelo močneje deževati. Takrat pa je med igro eden od Ravenčanov že popolnoma izčrpan, premočen in že malo v afektu zavpil svojim soigralcem: "Fantje, igrajmo hitreje, da bo tekme prej konec! "
Tekme seveda ni bilo prej konec, ker jo je bilo potrebno odigrati do konca časovnega termina oziroma kot se temu v športnem žargonu reče, do sodnikovega žvižga!
■ Valter Končan
šel beli osvajalec živeli indijanci v miru in harmoniji. Ob prihodu belcevv dolino so z razumevanjem živeli dalje. Ko pa je belec najdel zlato tudi v teh krajih v obdobju zlate mrzlice (18501.) so se indijanci mirno odselili".
Lepo je verjeti v zgodbo, vendar se okrog deset tisoč indijancev ne bi kar tako odselilo, kjer so prej živeli tisočletja. Bili so pa najbrž dobri sužnji, ki so služili belemu človeku po njegovem pohlepu ter s tem izumrli.
plesov...
"Naša Univerza je pričela delovati leta 1986, leto dni za Ljubljano, to pomeni, da bomo naslednje leto imeli jubilej. Srečanje je vsako leto po novem letu, takrat ko se nekako druge zabave in prireditve umirijo, je pa pregled dela vseh krožkov. Tudi danes so se predstavili vsi krožki, s tem, da sodelujejo tudi študijski krožki, ki v okviru andragoškega društva delujejo že drugo leto." nam je povedala Slavka Mijoč. Izvedeli smo tudi, da članstvo še vedno narašča; od začetnih 60 je do sedaj naraslo
e*----poezija
Vojaški kos ga milo, nežno vabi: "Špecaj, špecaj sine mi sovrage, domovine naše rdeče drage!" In kaj na to de kos ta pravi?
Zakaj zato
Zeleni humor
"Ata, zakaj se nekateri ljudje vozijo samo z mercedesi, nekateri pa imajo samo kolesa?"
"To pa zato, moj Franci, ker če bi imeli vsi ljudje mercedese, bi strašno onesnažili naše okolje. Zato mnogi pridni in pošteni ljudje raje vozijo kolesa, da očuvajo naravo! A, aaa ?! "
M Can
V_
Stolpi Arches v državi Utah
6. januarja :
Oven od 21. marca do 20. aprila
V Za nekoga, ki vam je veliko pomenil, ste mislili, da ste ga dokončno izbrisali iz svojega življenja. Vendar še zdaleč ni tako. Ravno v teh dneh vas bo ponovno srečanje s to osebo popolnoma zmedlo, kar se bo poznalo prav na vseh področjih vašega dela in življenja. Pri delu boste zmedeni, pri vožnji nezbrani, predvsem pa nervozni.
Bik od 21. aprila do 20. maja
Ne boste najbolj prepričani sami vase, zato se boste izogibali vseh pomembnih odločitev in jih prelagali na nek nedorečen kasnejši čas. Nabralo se vam bo toliko dela, da naenkrat ne boste več znali sestaviti svojega urnika. Kjer lahko, raje prosite za pomoč, če pa res ne gre, pa se stvari lotite počasi in temeljito. Ljubezensko življenje bo še vedno rahlo zaspano.
Dvojčka od 21. maja do 21. junija
I 1 Nikar ne prenašajte vse svojih težav v vaše intimno življenje, saj partner ne bo do onemoglosti poslušal le vaših težav. Tudi on jih ima, zanj prav tako velike, a vam jih ob vseh vaših sploh ne upa razlagati. Lahko se zgodi, da se bosta tudi zato odtujila in ohladila, všeč pa ne bo nobenemu. Pri delu večjih pretresov ne boste doživljali, zdravje bo še kar.
Rak od 22.junija do 22.julija
P O Kar nekaj stvari je, ki vam ne dajo mirno spati. Večina jih je povezana s prihodnostjo, ki se je po svoje prav bojite, po drugi strani pa vam je popolnoma jasno, kaj si želite. Spet se bo ustavilo pri financah, zato previdno pri odločitvah za velike nakupe, saj čas res ni primeren. Pazite se prehlada.
Uvod 23. julija do 23. avgusta
O/ Pri delu ste neutrudni, delate izredno veliko, rezultati pa niso nič kaj vzpodbudni. Zdi se vam celo, da je ves vaš trud povsem zaman, saj se nič ne premakne iz mrtve točke. Nekaj težkih besed boste izmenjali s sodelavci, potem pa bo nekaj dni veliko boljše. Za vas bo najbolje, če se posvetite sebi, svoji družini jn drobnim hobijem, ki vas bodo res sprostili.
Devica od 24. avgusta do 23. septembra
| [D Čas za iskanje novega partnerja ni najprimernejši, zato se od takih sanj in misli raje za nekaj časa še poslovite. Če se boste vsaj malo sprijaznili s sedanjim in mu priznali tudi njegove kvalitete, se lahko še vse uredi. Utrujeno boste delovali in tako se boste tudi počutili, vseeno pa boste na delovnem področju dovolj uspešni.
Tehtnica od 24. septembra do 23. oktobra
zO: Sreča, ki jo že nekaj časa iščete, ni daleč od vas, le vi je nikakor ne zaznate. Če ste jo že, ste se verjetno vsaj malo ustrašili samega sebe, saj bi sicer že ukrepali. Po malem celo uživate, če ni vse tako, kot si globoko v sebi želite, zato nikar ne tožite, kako nič ni tako, kot bi moralo biti. Tudi zdravje ne bo najboljše.
Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra
Najlepše in najbolje se boste počutili doma, med štirimi stenami, ki vam bodo vsak dan bolj vlivale občutek topline. Tudi s pomočjo partnerja, ki bo v naslednjih dneh res čisto vaš, neobremenjen z vsemi drugimi težavami in problemi. Spoznali boste, da ste imeli neizmerno srečo, da ste ga našli in to mu boste tudi pokazali!
Strelec od 23. novembra do 21. decembra
X Pred vami je čas pomembnih odločitev, ki so še kako povezane z vašo osebno srečo. Malo boste v dvomih, ko se boste odločali, ali naj podprete partnerja ali ne. Če ga ne boste, tako veste, kako bo v naslednjih tednih v vaši hiši. Na delovnem mestu bo vse lepo in v najlepšem redu. Želodčne težave.
Kozorog od 22. decembra do 20. januarja
"^O Umirili se boste, poskrbeli za svojo zunanjost in nadoknadili čas, ki vam je ušel skozi prste. Čeprav boste še vedno mnenja, da so dnevi prekratki, da bi postorili vse, kar si zadate, boste lažje dihali. To se bo poznalo tudi v odnosu s partnerjem, ki bo spet lep in nežen. Zdravje pa ne bo najboljše.
Vodnar od 21. januarja do 20. februarja
ma Nekdo, ki ste ga skorajda že izbrisali iz svojega spomina, vam bo povzročil cel kup neprijetnih stvari. Preveč bo govoril o vas in to nepravim ljudem, zato boste potrebovali krepke živce in precej diplomatske žilice, da boste nesporazume vsaj zgladili. Nikar ne poskušajte odreagirati burno, stvari se lotite
mirno.
Ribi od 21. februarja do 20. marca
/V Še vedno boste v obdobju nihanj, ko pravzaprav sami ne boste vedeli, kaj točno hočete. Želeli pa si boste marsikaj, nekaj stvari se vam bo tudi uresničilo. Med njimi ne bo tistih, ki vam najbolj kratijo spanec. Tudi počutje še vedno ne bo najboljše, le na delovnem boste dosegli nekaj lepih uspehov.
V
znamenju športa
Modni oblikovalci iščejo nove in nove navdihe, enkrat se ustavijo pri etnografskih značilnostih posameznih narodov, drugič dodelujejo že znane stile z detajli, ki so čisto fantazijski, letošnja pomlad in poletje pa bosta močno posegla po nekdanjih značilnostih športnih oblačil. Saj se še prav gotovo spomnite prvih trenerk, ki so vse imele po stranskih
šivih hlač in rokavov prešite barvne, približno 2 centimetra široke trakove v črni in beli barvi ali pa le v eni od teh barv.
In tega so se sedaj spomnili modni oblikovalci, vse skupaj pa prenesli v stil, ki bo prav gotovo osvojil mlade in drzne. Tokrat se trakovi na preprostih širokih hlačah, ki jih v pasu stiska elastika ali trak, prav tako pojavljajo na zunanjih šivih hlač, barve pa so močno različne. Prenašajo pa se tudi na krila, ki jih v pasu prav tako stiska elastika.
K vsemu temu "paše" tudi športna, preprosto krojena
parka, ki jo na rokavih prav
tako krasihjo isti trakovi.	Pr?Pr°s.ta m tud' ne Pre^č
Poiščitevtrgovinahalipaselo-	veščun šivanja ne bo povzročila
tite šivanja, saj je ideja izredno	tezav"
KUHARSKI NAMIG
Lahka torta z jabolki
Potrebujemo: 3 pripravljene biskvitne oblate, 3 del sladke smetane, 80 dkg jabolk delišes, ldcl jabolčnega soka, 20 dkg sladkorja, žličko masla, 1 limono, malo mleka, sladkor v prahu.
Jabolka olupite in očistite, narežite jih na koščke in v mikserju pripravite kašo. Dodajte maslo in malo naribane limonine skorje. Dodajte sladkor in kuhajte na nizki
temperaturi, medtem mešajte z leseno ku-halnico. Zmes naj se dobro zgosti in osuši. Ko se ohladi, dodajte še limonin sok. Ste-pite sladko smetano. Jabolčnemu soku primešjate malo mleka, s tekočino pa na-vlažite prvi list biskvita. Nato namažite polovico nadeva in premažite s polovico stepene smetane. Na to položite drugi bi-skvitni oblat in preostalo zmes, na vrh položite še tretji biskvit. Posujte s sladkorjem v prahu in za nekaj časa postavite v hladilnik. Dober tek!
skodelico kave?
Za skodelico dobre kave potrebujemo 6 do 7 gramov kave. Ta odpravi od plantaže do skodelice precej dolgo in naporno pot. Kava je plod kakavovca (coffea), ki je doma iz tropske Afrike in Azije. Raste v obliki grma ali drevesa, ki ima usnja-te liste, bele cvetove in koščičaste, češnji podobne plodove. Plod ima ponavadi dve koščici, vsako z enim kavnim zrncem. Pridelovanje kave zahteva veliko vlage in toplote, v prvih letih gojenja pa- tudi senco. Pri spravilu in dodelavi zrnje očistijo, olupijo, preberejo in spražijo. Kava ima v sebi okoli 2500 sestavin, strokovnjaki so jih dosedaj identificirali le okoli 1.700, med drugim celulozo, olje, čreslovino, ne-
pražena pa vsebuje od 1 do 1,5 % kofeina. Kava deluje na človeški organizem stimulativno, vendar lahko čezmerno uživanje kave povzroči živčne motje, močnejše bitje srca in nespečnost. Uživanje kave seje v Evropi uveljavilo v 17. stoletju-
Slovenci spijemo največ espresso kave, sledi kava pripravljena na turški način, na zadnjem mestu pa je poraba prelite kave, ki jo pripravimo tako, da mleto kavo prelijemo v papirnatem filtru. Slednja je najlažja in vsebuje najmanj izluženih snovi.
Slovenec leto popije približno 3,5 kg kave, kar je relativno malo (v nekaterih zahodnoevropskih državah od 6 do 14 kg). Slovenski prodajalci kave surovino kupujejo pri domačih grosistih, ti pa predvsem na Londonskem trgu. Kavne mešanice pripravijo sami, slovenskemu okusu pa
najbolj ustreza dve tretjini kav vrste arabika, ki so blage in bogate z aro-mo ter tretjina kav vrste robu-sta, ki vsebuje več kofeina.
Iz kilograma kave je mogoče pripraviti od 150 do 160 skodelic aromatične pijače. Povečuje se tudi poraba instant kave, takoimenovanega nescaffeja. Nesscafe je prava kava, ki je že skuhana in iztisnjena, pripravljena po sistemu liofilizacije. Iz tekočega stanja jo uplinijo
D CR
nato pa izparijo, ostanke trde snovi pa posušijo in zmeljejo. V taki kavi ostane več sestavin, je kvalitetnejša in dražja. Na tržišču je od leta 1938, prvi pa so jo izdelali Nestlejevi strokovnjaki.
MMBBBKKSSM
---~—rn
Ste vedeli? Leča za vesele noči!
Če se vam zdi, da potrebujete kakšno naravno poživilo, da bo v vaši posteči spet veselo in zanimivo, jejte lečo. Poceni je in zelo dostopna, pa še zdrava povrhu. Spodbujanje želje po spolnosti z lečo so menda dobro poznali že stari Grki Poskusite še vL
Začimbe so tudi zdravilo
Curry
To je posebna mešanica različnih začimb, ki dajo jedem specifičen okus. Zdravilni učinek: Curry je dober za prebavo, ustvarja apetit in prečisti organizem. V Indiji verjamejo, da curry ščiti pred
infekcijskimi boleznimi, kronično utrujenostjo in prehladom.
** *** * ** * * z		•** # V E		Z	D N	jJL* * # # * * 1* * K		* .* - # A Z 1 P		* *#* # O T .		*** * *	
© © © dobro srednje slabo	Oven	Bik	Dvojčka		Rak	Lev	Devica	Tehtnica	Škorpijon	Strelec	Kozorog	Vadnar	Ribi
delo	©	©	i	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©
ljubezen	©	©	i	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©
denar	©	©	©		©	©	©	©	©	©	©	©	©
zdravje	©	©	i		©	©	©	©	©	©	©	©	©
RAZVEDRILO

Si
NAGRADNA KRIŽANKA
TRŽNICA d.o.o.Velenje
Tržnica na Cankarjevi 1 v Velenju vas v teh dneh še posebej vabi v svojo restavracijo, kjer vam po 12. uri pripravljajo vrsto ribjih jedi po zelo ugodnih cenah.
Če prenesete s pomočjo številk črke iz križanke v manjši lik, boste dobili geslo. Geslo z vašim naslovom pošljite na NAŠ ČAS d.o.o., Foitova 10, najkasneje do 6-februaija.
NAS
ČAS
cevovod za transport puha
mesto na
gorenjskem
(tali). mesto v kampanji
vatr0slav oblak
sivanke zidna obloga
svetlobni pojav ob nevihti
»
avtobus na električni pogon
znamenje zodiaka
(21.2. do 21.3.)
10
operni spev tonski način
emil nolde
20
okrasna zeuka svet1sce v meki
hrosc, sadni škodljivec
iv voditeljica baš
8
drago krau letov.pri opatiji
pripadnik van-dalov
22
1.	nagrada: ribje kosilo za dve osebi
2.	nagrada: ribje kosilo za eno osebo
3.	nagrada: ribje kosilo za eno osebo
hrv.skla-datelj (krsto)
peter JžfflL obrežje
karu arhar
prevaža-nje.tran-sport
24
vflsta žita
telpolo-žaj v jogi
vodikov klorid

■M

kar^l novacek
vzdevek (talui. smučarja t0mbe
Ho
ukrajin. skakalec s pauco isergej)
20
čistost, prozornost
2S
lado leskovar
MEDNAR. JEZI K, KI SE NI UVELJAVIL
zvišana nota t
48
radioakt. prvina
1-b
sodček
kambosk general in pou-t1k(l0n)
zamaknjenost
gorovje v notr. aziji
slovnic. število, singular
usr afr. grma, ki so dražil nasladilo
rozevi-nast izrastek na prstu
hrv.skla-dateu (dubravkoi
vrtni in gozdni ptič pevec
ženska pričeska, 0ndu-lacua
koros.pes-nikffran)
solska ocena
glmesto demokr. lr jemen
ST.RIMSKI PESNIK (MASO)
balerina pavlova karel tekavec
čebelji proizvod, med
12
gr.boginja nesreče
delo enega dne
kruti rimski cesar
2?
2.5
vinko levičnik
tv zaslon
vodena oteklina, zabuhuna
smer razvoja rusko zen.ime
itfande zuzek
letni gozdni posek
delhar-
32
rim.hisni
bogovi
ij.knji-zevnik (ugo)
w
oalmat. kraj na krki
0'kay
kajnov brat skala v vodi
slavko
mu
kozvnetje, erizipel
mitol ustanovi-thjica kartagine
dolina ob savi bohinj.
15
50
emil navinšek
manj kot ena
17
tonf vremsak
diplomat. usluzb. cene avguštin
It.
ajfton aškerc
h .i-vipoinik
NA SAMEM"
prebivalec karan-tanue

borisce v amfi-teatru
M
ugandsk1 diktator M
avtor križanj r.noc
w
azija, naplacilo
DOLGORE-PATROP. PAPIGA
16
črnilo
i jI	3	h	5		7	6 «9	10	12.	13	14	15	%	17.	16	19	20 J 21	VI	25	24	25	& |17	28	ta	•50	M \-bl	33	Vi	55	%
(						1 1	•									<					1 •			1					
Mednarodno leto družine
Sreča v družini je odvisna od zdravega odnosa do narave
Na osnovni šoli Gorica v Velenju smo v šolskem letu 1993/94 oblikovali naravoslovno skupino učencev od 1. do 8. razreda, ki so se aktivno vključili v projektno raziskovalno delo z naslovom NARAVA - ZDRAVJE - DRUŽINA.
Izhodišče so nam bile vse bolj pogoste bolezni živali, rastlin in ne nazadnje vedno več obolelih otrok zaradi posledic onesnaženega okolja v Šaleški dolini.
Nekdaj z zelenimi in zdravimi gozdovi porasli hribi in z intenzivno obdelanimi njivami je bila Šaleška dolina pravi ponos naših prednikov, danes žal ni več takšna. Postala je žrtev industrializacije in proizvodnje električne energije za potrebe cele Slovenije, a davek, ki bi ga morala nositi širša družbena skupnost, ostaja na plečih ljudi, ki živimo v tej dolini. Zato nam prav gotovo ne sme biti vseeno, v kakšnem okolju bomo živeli in kakšno dediščino bomo zapustili našim otrokom.
Boriti se moramo za varovanje in ohranitev zdrave narave, ki je vsekakor pogoj za zdravje in srečo v družini.
Del projektno-raziskovalne naloge zajema enega glavnih virov onesnaževanja Šaleške doline, to je odlagališče pepela, žlindre in produktov razžveplevanja Termo-
elektrarne Šoštanj, ki je poleg ogromnega ugrezanja Doline (posledica odkopavanja premoga) in onesnaževanja zraka iz dimnikov TEŠ eden največjih ekoloških problemov naše doline. Poleg tega da novo odlagališče onesnažuje vode velenjskega jezera in reko Pako, ima tudi izrazito negativen krajinski učinek.
Naš projekt ni bil naravnan samo v ugotavljanje in analiziranje problemov onesnaževanja okolja odlagališča, ampak predvsem v to, da bi učenci dejstva ekološke problematike naše doline prenesli širšemu krogu ljudi.
Morda bodo prav naši učenci pomagali prenesti naše probleme slovenski javnosti, ki mora spoznati, da se s Šoštanj sko termoelektrarno oskrbuje kar tretjina Slovenije, posledice pridobivanja energije pa nosimo samo mi.
Drugi del projektno-raziskovalne naloge smo namenili družinskemu gospodinjstvu in možnostim za zmanjšanje rabe energije v stanovanjskih zgradbah, porabi pitne vode in temu, kako zmanjšati problem gospodinjskih odpadkov. Zlasti natančno smo obdelali recikliranje bioloških odpadkov - KOMPOSTIRANJE, saj predstavlja dodaten pozitiven odnos do okolja in dokazuje razvitost družbe. Naš cilj je, izkoristiti
vse možnosti in potrebe uporabe komposta in organske odpadke ponovno predelati.
Raziskovanje in sam potek projektne naloge je bil zelo pester. Pričeli smo z zbiranjem aktualnih člankov o problematiki varstva zdrave narave in družine v Šaleški dolini, risali smo barvno učinkovite opozorilne plakate na ekološko prijazen papir in poslušali strokovna predavanja o ekološki sanaciji Šaleške doline. Delo na terenu je zajelo ogled termoelektrarne v Šoštanju, deponijo odlagališča pepela v Pesju, poskusno kompostarno v bližini deponije in deponijo komunalnih odpadkov v Velenju. Zbirali smo vzorce za eksperimentalno delo (vzgoja različnih kultur), merili smo vrednosti pH vode v različnih aktivnih bazenih in vode v jezeru. Seveda nismo pozabili na fotoaparat in na video kamero, saj smo želeli naše delo ovekovečiti in posnetke prikazati za vzpodbudo še drugim učencem, učiteljem in staršem. Pridobili smo razstavo z rezultati eksperimentalnih del, stenske plakate, fotografije in predvajali video film o poteku našega projektno-raziskovalnega dela.
Namesto zaključka vam želimo napisati nekaj misli zelo uspešnih učencev pri našem projektu.
Naša narava umira počasi, a vz-
trajno. Načenja jo umazan zrak, zastrupljene vode, uničeni gozdovi. LJUDJE! STREZNITE SE, DOKLER JE ŠE ČAS! MNOGI SE SPRAŠUJETE, KAKO. Šaleška dolina naj bo v opomin vsem tistim, ki svoje okolje izkoriščajo in živijo le za danes in pozabijo na jutri ter na to, da bo za njimi v tem okolju še kdo živel.
V	SVOJIH ROKAH DRŽIMO PRIHODNOST VSEGA ŽIVLJENJA - RESNIČNO SE MORAMO ODLOČITI, ČE SPLOH NAJ BO PRIHODNOST!
Že pred davnim časom je Erich Kastner ekološko opomnil človeka, ki je zapisal: "Nič se nam ne pomaga sramovati zaradi te umazanije, nič ne pomaga osnovati na tisoče čistilnih naprav - pričnimo samo s TEMELJITIM NOTRANJIM IN ZUNANJIM ČIŠČENJEM! Le tako bo sonce svetilo na vse, kar nas obdaja."
V	človeku je potrebno vzbuditi in razviti ekološko zavest. K temu sodi rahločutno, obzirno in odgovorno ravnanje z naravo, toda za to odgovornost moramo biti vzgojeni.
ČAS KLIČE PO SPREMEMBI MISELNEGA VZORCA, ki je vkleščen v naših glavah, saj bomo le tako v prid NARAVI, ZDRAVJU IN DRUŽINI. ■ Vodja projektne naloge £ka Vučina
Bili smo v
Tukaj v šoli v naravi, same face smo, učimo se smučati in tršicam živce paramo. Vsi pozno zaspimo in se zgodaj zbudimo, na smučišče odhitimo, da po bregu navzdol zdrvimo. Ko s smučanja mi pridemo, v avtobus se usedemo, če kosila ne bi bilo, oh, to bi res bilo hudo! Na snegu igre imamo mi in delamo prav čudne stvari, ki so v sorodu s skulpturami in sneženimi možmi. Dokaj hitro se stemni in utihne vse okrog, ko pa zjutraj se zdani, spet smo zdravih, lahkih nog.
■ Tjaša Zupančič, 5.a Po "Lahko noč učenci, dobro spite"
Ko naše tršice mislijo, da mi lepo spančkamo, se mamo mi tk fajn, da se to ne da opisat. Šica nam lepo zaželi lahko noč in gre v spodn štuk. Takrat smo mi še lepo neki cajta mirni, pol pa nam prekipi v t'ti tišini. Zberemo se na dveh postlcah in si praumo vice. Pr sosedi se čuje kreganje, nasprot pa delajo himno in ni nejbol tih. "Ne t'to melodijo, una bol paše." Taki in podobni stavki se čujejo kr naprej. Ko smo dost glasni, se zbudijo tršice in pridejo gor. Nejprej pride razrednik, pol pa še razrednikova cimra. Sledi grozeča pridiga, ki se konča s tem, da mormo hit zaspat. Ko tršica odtaca po štengah, je spet hrup. Fantički odpirajo duri, deklice pa laufamo za nimi. Potem se počas umirimo (v kakšni urici) in še bolj počas zaspimo (če sploh). Pol se ob ene štirih zbudimo zarat preveč odprtega okenca al pa zarat prevročega radjatorčka. Okno se da zapret, radjator pa ne. Pa lahko noč, ker sm tk zaspana, ker že neki noči hodim po polnoči spat.
■ Katja Sinko, 5.a
v naravi
Dogodki iz smučišča
Torek: Prvič na smučeh. Strah. Sprašujem se, ali mi bo uspelo? Spustim se po smučišču. Srečno pridem do cilja. Dobro. Premagala sem strah.
Sreda: Se že bolje smučam. Hodim višje in višje. Spuščam se po strmini. Ni me več tako strah.
Četrtek: Prvič na vlečnici. Enkrat padem, nato gre bolje. Spustim se, spet grem na vlečnico ... Strah je premagan.
Petek: Tekmovanje. Bom prišla do cilja? Bom padla? Zelo sem živčna. Zajtrk komaj pojem. Pridemo na smučišče. Tekmovanje se začne. Srečno prismučam do cilja. Dobro sem smučala.
Sobota: Zadnji dan smučanja. Prosto smučanje. Občutki so odlični. Ni me več strah. Vesela sem, da sem se naučila smučati.
■ Nina Klemene, S. b
Nestrpno sem čakal odhod. Odšteval sem dneve in prišel je srečni dan. Zbrali smo se pred Rdečo dvorano in jo mahnili proti Kranjski Gori. Prispeli smo v hotel Erika in se namestili v sobe. Popoldne smo že odšli na smučišče, kjer smo imeli preizkus, kaj znamo. Pristal sem v četrti skupini, ki jo je vodila Olga. Prišel je večer in s prijatelji, s katerimi sem bil v sobi, smo bedeli do poznih ur. Zjutraj smo vstali ob sedmi uri in čakali na zajtrk, potem smučanje, kosilo, večerja ... Dnevi so minevali, kot bi trenil, prišlo je tekmovanje in pristal sem na sedemindvajsetem mestu. Prišel je čas odhoda domov in zapustili smo sobe, hotel in zasneženo Kranjsko Goro. Med vožnjo smo gledali film in čas je mineval. Kar naenkrat smo bili pred Rdečo dvorano, pričakali so nas starši in vsi smo se jih razveselili. Povsod je lepo, doma je najlepše.
■ Urban Pann, 5.d
ČETRTEK, 26. JANUARJA	PETEK, 27. JANUARJA	SOBOTA, 28. JANUARJA	NEDELJA, 29. JANUARJA	PONEDELJEK, ■ 30. JANUARJA	TOREK, 31.JANUARJA	SREDA, 1.FEBRUARJA
SLOVENIJA 1	SLOVENIJA 1	SLOVENIJA 1	SLOVENIJA 1	SLOVENIJA	SLOVENIJA 1	SLOVENIJA 1
10.20 Potepuh In nočna lučka
10.30 Žička
10.45 Velike knjige, 6/6
11.15 Po domače
13.00 Poročila
15.15 Grad na Češkem, češka drama
16.45 PODARIM-DOBIM
17.00 TVdnevniki
17.10 ŽIVŽAV
18.00 Regionalni studio Maribor
18.45 Štiri v vrsto-TV igrica
19.13 Risanka
19.30 TV dnevnik 2, vreme
20.05 Gozdarska hiša Falke-nau, 10/13
21.00 Tednik
22.00 TV dnevnik 3 22.40 Poslovna borza 22.55 SOVA:
sledi Večen sanjač, 4/27 23.15 Severna obzorja, 19/33
SLOVENIJA 2
14.10 Oprto prvenstvo Avstgra-iije v tenisu
15.15 Kinoteka: Želja, amer. film
16.40 V vrtincu
17.25 SOVA,ponovitev
sledi Eno leto v Provansi, 2/12
17.55 Severna obzorja, 18/33
18.45 Že veste
19.10 PODARIM-DOBIM
19.20 TOK TOK
20.05 Intervju
21.05 Oče filma, amer. doku. film
VTV
09.00 Testni signal
09.30 Naj spot - oddaja o pop glasbi
12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.25 TV prodaja 19.30 Videostrani 20.00 EPP
20.05 SKRBIMO ZA ZDRAVJE: VARUJMO SRCE - kontaktna oddaja; pokrovitelj oddaje. GORENJE, d.o.o.
21.20 Celovečerni film: NEKOČ V AMERIKI-1. del; žanr: drama
23.10 Horoskop
23.15 TV prodaja
23.20 Videostrani do 24.00
10.30 Rakuni, amer.risana serija, 12/12 10.55 Roka Ročka 11.45 Iskanje pustolovščin, 2/6
12.35 Že veste 13.00 Poročila 14.20 Tantadruj, slovenske novele, Ciril Kosmač 15.45 Kam vodijo naše stezice 16.45 PODARIM - DOBIMA 17.00 TV dnevniki 17.10 Učimo se ročnih ustvarjalnosti
17.25 Spominjam se, potopis po Kanadi
1S.00 Regionalni studio Koper
18.45 Hugo-tv igrica 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Poglej in zadeni
21.40 Turistična oddaja 22.00 TV dnevnik 3 22.40 SOVA:
sledi Davov svet, 13/24 sledi Severna obzorja, 20/33 sledi Slamnati psi, angleški film
SLOVENIJA 2
12.50 PEP v košarki (Z)-JEŽICA:GALATASARAY 14.05 Odprto prvenstvo Avstralije v tenisu
15.05 Razjarnikovi v prometu, 10/10
15.30 Zadnje novice, amer. humor, oddaja 15.55 Osmi dan 16.55 SOVA, ponovitev
sledi Večen sanjač, 4/27 17.20 Severna obzorja, 19/33 18.10 Znanje za znanje, učite se z nami
18.35 V zanki bolečine, 2/2 19.10 PODARIM-DOBIM
19.20 Poglej me! 20.05 Queen, 5/6
20.50 VVindsorski, 3/4 21.45 Opus
22.45 Volčji čas ljubezni, SNG Ljubljana
VTV_
09.00 Testni signal 09.30 SKRBIMO ZA ZDRAVJE: VARUJMO SRCE; pokrovitelj oddaje: GORENJE, d.o.o. 10.45 Film: NEKOČ V AMERIKI-1. del; žanr: drama 12.35 Videostrani 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ-kontaktna oddaja z zanimivimi gosti, igranje video igrice, vi-deo spoti, itd.; gostja oddaje: HAJDI
19.00 Otroški program 19.25 TV prodaja 19.30 Videostrani 20.00 EPP
20.05 Celovečerni film: NEKOČ V AMERIKI-2. del; žanr: drama 21.55 Horoskop 22.00 TV prodaja 22.05 Videostrani do 24.00
08.50 Radovedni Taček 09.00 Sova, moja enciklopedija živali
09.15 Čudovite prigode barona Muenchhausna ali lažnjivi Kljukec, 4/6 10.25 TOK TOK 11.10 Zgodbe iz školjke 11.40 Tarzan najde sina, amer. film 13.00 Poročila 13.05 Intervju 14.20 Tednik 15.15 Poglej in zadeni 16.45 PODARIM-DOBIM 17.00 TV dnevniki 17.10 Iskanje pustolovščin, 3/6
18.00 RPL - studio Luwigana
18.45 Hugo-tv igrica
19.05 Risanka
19.18 3x3
19.30 TV Dnevnik 2
20.10 ONA + ON
21.10 TV kamera
21.25 Na štirih kolesih, amer.
dokum. oddaja
21.55 Ozare
22.05 TV dnevnik 3
22.35 SOVA:
sledi Severna obzorja, 21/33 sledi Videodrom, kanadski film
SLOVENIJA 2
08.00 Euronews 10.00 Človek in glasba 10.55 Gozdarska hiša Falke-nau, 10/13
11.40 Turistična oddaja 11.55 SOVA, ponovitev sledi Davov svet, 13/24 12.20 Severna obzorja, 20/33 14.10 Športna sobota sledi Odprto prvenstvo Avstralije v tenisu, finale (Ž) 16.10 Dnevnikov turnir v malem nogometu, prenos 17.30 Košarka NBA, posnetek
18.30 Slovenski magazin 19.00 PODARIM-DOBIM 19.05 Karaoke 20.10 Bird, amer. film
22.45 Sobotna noč sledi Novice iz sveta razvedrila sledi Koncert: Iron Maiden sledi Glasbena lestvica
VTV
09.00 Testni signal 09.30 Otroški Miš Maš - ponovitev
10.30 Film: NEKOČ V AMERIKI - 2. del; žanr: drama 12.20 Videostrani 19.00 Otr. program: Risanke 19.25 TV prodaja 19.30 Videostrani 20.00 EPP
20.05 343. VTV MAGAZIN -
informat. regionalni program 20.35 25 LET JAMARSKEGA KLUBA ČRNI GALEB PREBOLD - Odprava na Filipine 21.40 Zabavno glasbeni program: KAMELEONI - za vse generacije; 1. del koncerta 22.30 Horoskop 22.35 TV prodaja 22.40 Videostrani do 24.00
08.50 ŽIVŽAV
09.40 Šest ta pravih in novi
mož, 3/6
10.05 Vrtiljak, 16/28 10.30 Domače obrti na slovenskem, 4. del
11.00 25. pevski tabor Šentvid '94
11.30 Obzoija duha 12.00 Biblija, 3. del 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.05 Queen, 5/6 14.15 Gospa kmetica, nemški film
15.55 Majski cvetovi, 12/13 16.45 PODARIM-DOBIM 17.00 TV dnevniki 17.10 Po domače 18.55 Hugo-tv igrica 19.05 Risanka 19.20 Loto 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Nedeljskih 60 21.15 Zgodbe iz Amerike, 3/4 21.50 Ščepec širnega sveta, 8/13
22.20 TV dnevnik 3 22.40 SOVA:
sledi Človeška komedija, 5/7
SLOVENIJA 2
09.20 Volčji čas ljubezni, SNG Ljubljana
11.10 SOVA, ponovitev 12.00 ONA + ON 14.05 Športna nedelje: sledi Odprto prvenstvo Avstralije v tenisu, finale (M) 16.35 DP v rokometu (M); SLOVAN-.KODEUEVO 19.00 Pred začetkom SP v alp. smučanju v Sierra Nevadi in Alhambra, športni film 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Beatlomanija, amer. film
21.45 Biblija 22.15 Športni pregled
09.35 Pet otrok in škrat, 2/6
10.00 Bird, amer. film 12.35 Znanje za znanje 13.00 Poročila 13.05 Športni pregled 14.30 Povečava 15.50 Obzoijaduha 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevniki 17.10 Radovedni Taček 17.25 Očividec, 1/14 18.00 Regionalni studio Maribor
18.45 ABC-ITD,tvigrica
19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Svoboda govora-po ameriško in po naše 22.00 TV dnevnik 3 22.20 Žarišče 22.45 SOVA
sledi Murphy Brovvn, 6. del sledi Severna obzorja, 22/33
SLOVENIJA 2
14.50 Utrip 15.20 Nedeljskih 60 16.20 Poglej me! 17.05 SOVA, ponovitev sledi Človeška komedija, 5/7 18.45 Svetovni poslovni utrip 19.10 PODARIM-DOBIM 19.20 SP v Sierra Nevadi, športna oddaja 20.05 Tesnoba ali upanje 21.00 Žena vaškega župnika, 2/4
21.50 Studio city
22.40 Koncert Big banda RTV
VTV
VTV
08.00 Videostrani 08.15 Ponovitev oddaj iz tedenskega sporeda: Risanke; Otroški Miš Maš ; 342. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program; Športni torek; EPP; 343. VTV MAGAZIN-informativni regionalni program; Študijski projekt AMA DA-BLAM 94; Skrbimo za zdravje; 25 let jamarskega društva Črni galeb Prebold; Naj spot -zabavno galsbena oddaja o pop glasbi; Zabavno glasbeni program: KAMELEONI -1. del koncerta; Video boom 40; TV prodaja; Horoskop Videostrani do 24.00
09.00 Testni signal 09.30 343. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.25 TV prodaja 19.30 Videostrani 20.00 EPP
20.05 Gost v studiu: Ansambel ŠTAJERSKIH 7 - kontaktna oddaja
21.20 Zabavno glasbeni program: VIDEO BOOM 40 - lestvica slovenskih video spotov 22.10 Horoskop 22.15 TV prodaja 22.20 Videostrani do 24.00
10.30 Otroški program: Zverinice iz Rezije
10.45 Alice in njena druščina, 1/16
12.35 Svetovni poslovni utrip 13.00 Poročila 13.25 Sobotna noč 16.20 Mostovi 16.45 PODARIM-DOBIM 17.00 TV dnevniki 17.10 Šest ta pravih in rojstni dan, 4/6
17.35 Čudovite prigode barona Muenchhausna ali lažnjivi Kljukec, SLG Celje, 5/6 17.50 Moja enciklopedija živali: slon
18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Lingo, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Klanjam se, gospod Kohn - samo da smo zdravi 20.35 Zadnje novice, amer. humor, oddaja, 2. del 21.05 Osmi dan 22.00 TV dnevnik 3 22.40 Poslovna borza 22.55 SOVA:
sledi Z eno nogo v grobu, 8/12 sledi Severna obzorja, 23/33
SLOVENIJA 2
16.00 Zgodbe iz Amerike, 3/4 16.35 Karaoke 17.35 SOVA, ponovitev sledi Murphy Brovvn, 6/23 17.50 Severna obzorja, 22/33 18.45 Iz življenja za življenje 19.10 Podarim - dobim 19.15 Videošpon 20.05 Znanstveni program 20.55 Roka ročka 21.45 Afera Stonehouse, škotska drama 22.45 Svet poroča
VTV
09.00 Testni signal 09.30 Gost v studiu: Ansambel Štajerskih 7 10.30 VIDEO BOOM 40-lestvica slovenskega video spotov
12.00 Videostrani 19.00 Otroški program: Risanke
19.25 TV prodaja 19.30 Videostrani 20.00 EPP
20.05 344. VTV MAGAZIN-
informativni regionalni program
20.25 ŠPORTNI TOREK - Pregled športnih rezultatov 20.45 Horoskop 20.50 TV prodaja 20.55 Videostrani do 24.00
10.00 Zimska tekmovanja, 16/28
10.25 VVindsorski, 3/4 11.20 Iz življenja za življenje 11.45 Ščepec širnega sveta, 8/13
12.05 Na širnih kolesih, 4/12 12.30 Slovenski magazin 13.00 Poročila 14.55 Opus
15.55 Žena vaškega župana, 2/4
16.45 PODARIM-DOBIM 17.00 TV dnevniki 17.10 Male sive celice, kvlz
18.00 RPL - studio Luwigana 18.45 Pari, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Forum
20.25 Konec dolgega dne, angleški film
21.45 Glasbeni utrinek 22.00 TV dnevnik 3 22.45 SOVA:
sledi Eno leto v Provansi, 3/12 sledi Severna obzorja, 24/33
SLOVENIJA 2
12.15 Oče filma, dokum. film 16.05 Zgodbe iz školjke 16.35 Videošpon 17.20 SOVA, ponovitev sledi Z eno nogo v grobu, 8/11 17.55 Severna obzorja, 23/33 18.10 SP v alp. smučanju-Sierra Nevada
18.40 Rogati krokarji na lovu v
centralni Afnki
19.10 Podarim - dobim
19.15 V vrtincu
20.05 Športna sreda:
sledi Ljubljana: PEP v košarki
(Ž) - JEŽICA:COMO
20.40 PEP v košarki (M) -
PAOK:SMELT OLIMPIJA
21.40 EP v umet. drsanju, šp.
pari
22.40 Omizje
VTV
09.00 Testni signal 09.30 344. VTV magazin - informativni regionalni program 09.50 Športni torek 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.25 TV prodaja 19.30 Videostrani 20.00 EPP
20.05 VIDEO TOP-kontaktna oddaja o ročk glasbi 21.10 Horoskop 21.15 TV prodaja 21.20 Videostrani do 24.00
Sobota, 28. januarja
TVS1 11.40_
TARZAN NAJDE SINA, amer. črno beli film, 1939
Režija: Cyril Hume Igrajo: Jolinny Wissmueller, Maureen 0'Saulllvan
V džungli je strmoglavilo letalo. Edini preživeli je deček, ki je našel zatočišče pri Tarzanu, Jani in seveda Chiti. Nekoliko naivni, a dovolj prepričljivi prizori džungelskih dogodivščin nam predstavlja že znane junake v vsej kondiciji: Tarzan sijajno obvladuje potovanja po zraku, ko s pomočjo ovijalk skače od drevesa do drevesa, plava, lovi ter obvladuje džungelske zverine in pri tem veličastno spušča svojae znamenite krike. Družinska idila sredi džungle bi kar trajala, če ne bi bilo dveh vsiljivcev s
spremstvom, ki odkrijejo skrivnost dečkove preteklosti in se hočeta polastiti njegove dediščine...
TVS1 22.30
VIDEODROM, kanadski film, 1983
Režija: David Cronenberg Igrajo: James VVoods, Sonja Smlts, Deborah Harry
Na majhni satelitski postaji v Torontu prikrito deluje Max Renn, ki skuša programirati in seveda tudi priskrbeti video posnetke z erotiko, ki naj bi bili toliko bolj privlačni, kolikor bolj mučijo ženske. Čeprav na vsakem koraku naleti na neodo-bravanje, se vendarle poveže z medijskim gurujem Brianom 0'Blivionom, ki mu omogoča, da pride do programa VIDEODROM s tovrstnimi spoti. Max je vse bolj navdušen, čeprav ga opozorijo, da ne gre le za igrane posnetke, marveč pravo in
povsem resnično mučenje... TVS1 21.10
BIRD, amer. film, 1988
Igrajo: Forest Whitaker, Dla-ne Venora
Režija: Clint Eastvvood
V stanovanju belopolte prijateljice je leta 1955 umrl sloviti jazzovski saksofonist Charles Parker - Bird. V zdravniškem poročilu je hotel zdravnik zapisati starost približno 65 let, toda Bird jih je do takrat napolnil le 34, postarala so ga mamila in alkohol, več kot razgibano življenje, neustavljiva sla po ženskah, neizmerna občutljivost, zaljubljenost v glasbo, življenje skratka, ki ga je živel do izčrpanosti. Z mamili je začel kmalu po svojem desetem letu in potem so mu prišla mamila v kri in v glavo, iz krvi jih zdravniki lahko spravijo, je nekoč rekel, iz glave pa nikoli. Bil je dobrodušen velikan in v
njegovih rokah se je zdel saksofon kot krhka, zanj odločno predrobna stvarca, ki bi jo utegnil s svojimi prsti poškodovati...
Nedelja, 29. januarja TVS1 14.15_
GOSPA KMETICA, nemški film, 1992
Režija: Franz X.Bogner Igrajo: Julla Stemberger, Han-na Schygulla
Leto pred koncem prve svetovne vojne na deželi ni čutiti pomanjkanja, zato pa je stiska v mestih precejšnja. Nekoč imenitnim damam gre v pomanjkanju let prve svetovne vojne precej za nohte, rešila bi jih lahko le hčerina poroka z bogatim starejšim moškim, ki pa se ji svojeglavo dekle upre. Rešitev so sorodniki na deželi in ko ženske iz mesta - mati, hči in teta napovedo svoj pri-
hod, zavlada na kmetiji napeto pričakovanje. Kako se bodo ujeli, saj imajo podeželani svoje sorodnike za lene in pomehkužene, mestna uglajenost in kmečka robatost pa se tudi že od nekdaj ne ujameta najbolje...
TVS2 20.10_
BEATLOMANIJA, amer. film, 1978
Igrajo: Nancy Allen, Bobby Di-cicco, Marc McClure Režija: Robert Zameckis Film je seveda komedija, v kateri dekleta, ki se jim sicer vsaki po svoje sanje uresničijo, doživijo ob svojih domislicah, kako priti do Beatlesov, kup pripetij v hotelu, kjer slavne fante seveda stražijo. Tako se dekleta, čeprav odločna, znajdejo v marsikateri zagati, pa vendar ne odnehajo. Film, katerega zgodba je seveda izmišljena, je oplemeniten z
dokumentarnim gradivom o prihodu Beatlesov v ZDA in predvsem s številnimi starimi skladbami, ki so vzdignile na noge ves svet.
Torek, 31. januarja
TVS2 21.45_
AFERA STONEHOUSE, škotska drama
Režija: Alan macmillan
To je igra o človeku, ki se odreče svojim obveznostim in izgine, zgodba o nezvestobi, o prevari, o pobegu in o aretaciji. V ospredju dogajanjaje John, uspešnež in neustavljivi šarmer, ki za lepim videzom skuša skrivati polome in poraze...
Sreda, 1. februarja
TVS1 20.25_
KONEC DOLGEGA DNE
Igrajo: Marjorle Yates, Leigh
McCormack Režija: Terence Davles
Režiser je s kamero poskušal ujeti srečno, a preprosto otroštvo enajstletnega Buda, ki svoje dneve preživlja skupaj z ljubečo materjo, starejšo sestro in bratoma. To je čas dolgih poletnih popoldnevov, obiskov kinopredstav, opazovanja svojih najbližjih: klepeta-ve sosede, dekleta, ki se lišpajo za večerni zmenek, mati, ki ob delu popeva, oko, ki se sreča s tujim očesom. Ob vsem tem pa glasba iz radijskega sprejemnika, kot stalna spremljevalka prijetnih trenutkov. Budd ve, da je petje v domači hiši način izražanja čustev in vir sporazumevanja. Nasprotje domači ubranosti predstavlja šola s strogi mi profesorji, telesnimi kaznimi in za-frkljivimi sošolci...
26. januarja 1995
HOD
m
BELA
SAŠ CAS
Vlom v Gostov bife
V	času od 13. do 16. januarja je neznanec vlomil v prostore bifeja na Koroški cesti, last podjetja Gost d.o.o.. V bifeju je ukradel 40 zavojčkov cigaret in več plastenk brezalkoholnih pijač.
Požar na osebnem avtomobilu
V	nedeljo, 22. januarja, so ob 16.10 občani opazili, da se kadi iz avtomobila znamke BMW, ki je bil parkiran pred stanovanjskim blokom Koželjskega 6 v Velenju.
Do tlenja in manjšega požara je prišlo pod armaturno ploščo, kjer je očitno nastal kratek stik na električni napeljavi. Požar so pogasili občani, lastnik Simon N. pa je oškodovan za okoli 20.000 tolarjev.
Neznanec si je "sposodil11 avto
Policisti so bili v torek, 17. januarja, obveščeni, da je ob 9.50 nekdo ukradel osebni avto Zastava 750, kije bil parkiran na Trgu bratov Mravljakov 7 v Šoštanju. Avtomobil ni bil zaklenjen, in kot kaže, si gaje neznanec le "sposodil", saj so ga že ob 12.30 istega dne našli parkiranega na Kajuhovi cesti v Šoštanju.
Trije pridržani
V	različnih dneh prejšnjega tedna so posebne prostore za pridržanje na Policijski postaji koristili trije kršilci javnega reda in miru.
V	petek, 20. januarja, malo po 1. uri zjutraj, jih je zasedel 44-letni A. M., ki je javni red in mir temeljito kršil v stanovanju na Šaleški cesti. Ker gre za tujega državlj ana, so policisti poskrbeli, da je bil takoj po streznitvi "prednostno" odpeljan v obravnavo k sodniku za prekrške.
V	soboto, 21. januarja, okoli 19.30. ure zvečer, so bili policisti
obveščeni o pretepu v enem od stanovanj na Kardeljevem trgu v Velenju. Tudi v tem primeru so za kršilca javnega reda in miru, 45-letnega M. G. iz Velenja, priskrbeli prenočišče.
V nedeljo, 23. januarja, pa so dobili "obisk" že popoldne. Privedli so 34-letnega D. K. iz Velenja, ki je v lokalu L nadlegoval goste. Na policiji jih potem ni mogel več nadlegovati, prvič zato, ker jih tam ni bilo, drugič pa zato, ker so mu sekiro, ki jo je imel pri sebi, začasno vzeli.
Vlomilec je znan
Velenjski policisti so prišli na sled vlomilcu, ki je 4. januarja obiskal Saloon. Če se spomnite, je iz njega odnesel 110.000 tolarjev gotovine, naslednji dan pa vlomil še v lokal Gambrinus. Storilec je 32-letni B. B. Iz Velenja.
Vlomili v sedem avtomobilov
V noči na 21. januarje bilo v Velenju, na Tomšičevi in Kidričevi cesti, vlomljeno v sedem osebnih avtomobilov. Na Tomšičevi cesti je vlomilec poskušal spraviti v pogon pet avtomobilov, vendar mu to ni uspelo. Iz dveh vozil na Kidričevi cesti pa j e neznanec odnesel avtoradio in zračno tlačilko.
POLICIJSKA POSTAJA	
MOl m i s11 m m 1111 i m n ; i	IRJE
Trčil v telefonski drog
V	sredo, 18. januarja, okrog 13.30 je 57-letni Alojz K. iz Podlub-nika v Škof ji Loki vozil osebni avtomobil iz Bočne proti Gornjemu Gradu.
V	bližini Gornjega Grada je najverjetneje zaradi neprimerne hitrosti v levem preglednem ovinku zapeljal z vozišča in trčil v lesen telefonski drog. V trčenju se je voznik lažje telesno poškodoval, materialna škoda, ki je v nesreči nastala, pa znaša 250.000 tolarjev.
Voznika čaka zdaj še sodnik za prekrške.
Avtomobil zaneslo v tovornjak
V	četrtek, 19. januarja, ob 14.35 seje na magistralni cestiv bližini Velike Pirešice pripetila prometna nezgoda, v kateri se je ena oseba hudo, ena pa lažje poškodovala. Materialna škoda pa znaša 110.000 tolarjev.
24-letna Karla R. iz Lipja je vozila osebni avto iz Velenja proti Arji vasi. Ko je pripeljala izven naselja Velika Pirešica, jo je na poledenelem in zasneženem vozišču zaneslo v levo, kjer je trčila v naproti vozeči tovorni avtomobil, ki ga je vozil 27- letni Robert K. Iz Slovenj Gradca.
V	nezgodi se je hudo poškodovala 25-letna sopotnica v osebnem avtomobilu Maijetka V. iz Žalca, lažje pa sin voznice 3-letni Urban.
Zapeljal levo, dva huje poškodovana
V	četrtek, 19. januarja, ob 20.45 sta se v prometni nesreči v bližini Šempetra hudo poškodovali dve osebi, na vozilih pa je nastalo za 700.000 tolarjev gmotne škode.
35-letni Ivan J. iz Kasaz je vozil osebni avto iz Šempetra proti Žalcu. Izven naselja Šempeter je zapeljal na levo in trčil v osebni avto, ki ga je iz nasprotne smeri pripeljal 41-letni Stanislav Š. iz Dobrteše vasi. Za tem je v poškodovano vozilo Ivana J. trčil še 32-letni voznik osebnega avtomobila Ludvik P. iz Prebolda, ki je v koloni pripeljal za njim.
V	nezgodi sta se hudo poškodovala voznika Ivan J., ki so ga morali iz razbite pločevine rešiti poklicni gasilci, in Stanislav Š. Z reševalnim vozilom so ju odpelj ali v bolnico v Celje.
Neznanec poškodoval avto
V	nedeljo, 22. januarja, med 4. in 4.30 je neznanec poškodoval osebni avtomobil znamke R-30, kije bil parkiran pred stanovanjsko hišo v Vrbju. Neznanec je na avtomobilu poškodoval vse brisalce in desno vzratno ogledalo. Tomažu J., lastniku avtomobila iz Levca, je povzročil za okoli 30.000 tolarjev škode.
Mali gospodinjski aparati Nazarje
• »rs««h »na * » » 1 « « m » « « « « s $ » s » m an* « m m m « $ m st $ m # m m tu » & s* » x m
Vlaganja in novosti in bodočnost
Podjetje MGA d.o.o.nenehno in iz leta v leto povečuje svoje dosežke in poslovne uspehe na vseh področjih. Osnovna cilja tega vzornega podjetja sta večja količina proizvodov in širša ponudbe z uvajanjem novih in zahtevnejših aparatov. Podatki uspešnosti za zadnja leta so dovolj zgovorni in so za lansko leto še posebej zgovorni. Spremenili so strukturo proizvodov in uvedli nove programe, ki so zahtevnejši po tehnološki plati in bolj donosni, pri tem pa niso opustili programov iz preteklih let. Pomembnejše mesto v njihovi proizvodnji sedaj zavzemajo univerzalni kuhinjski aparati za mehansko obdelavo hrane.
za sedanjost
Lani so izdelali nekaj manj kot 1,3 milijona aparatov, kar pomeni 7,7-odstotno rast, spremenjena sestava proizvodnje pa jim je prinesla 50 odstotkov več skupnih prihodkov, v primerjavi s letom prej seveda. S tem uvajanje novosti nikakor ni sklenjeno, saj bodo z njo nadaljevali tudi letos, ko bodo izdelali preko 1.300.000 aparatov in dosegli preko 80 milijona DEM skupnih prihodkov.
Pospešeno osvajanje novih izdelkov omogoča velik porast proizvodnje za tuja tržišča, saj podjetje izvozi kar 95 odstotkov vseh izdelkov, najpomembnejše pajedejstvo, da izvažajozahtevne izdelke, ki sodijo vvišjicenovni razred. Zanjihovo okolje in širšo dolino je zlasti razveseljivo, da so zagotovili delo več manjšim podjetjem, saj skoraj 10 odstotkov proizvodnje poteka pri zunanjih sodelavcih.
Naložbe v kakovost poslovanja
Brez skrbno načrtovanih naložb, usmerjenih v povečanje zmogljivosti, izboljšanje kakovosti izdelkov in kakovosti poslovanje, ne gre. Tega se v podjetju že dolgo zavedajo, zato so lani za vlaganja namenili dobrih 5 milijonov DEM in jih bodo toliko tudi letos. Lani so zgradili skladiščno halo s 1.600kvadratnimi metri. Obenem rešujejo pereč problem notranje logistike, v starem skladišču pa so na 1.100 kvadratnih metrih postavili linije za montažo novih aparatov. Naložb je bilo še precej, med njimi pa velja omeniti novo programsko opremo in nov sodoben računalnik. Pridobili so tudi 500kvadratnih metrov prostorov za razvojni oddelek in potrebno opremo, a se s tem ne bodo zadovoljili. V
začetku letošnjega leta namreč nameravajo za potrebe razvoja in laboratorijev dograditi še 1.500 kvadratnih metrov prostorov.
Kmalu certifikat ISO 9001
Strategija podjetja MGA je obvladovanje celotnega razvoja aparatov za mehansko obdelavo hrane, zato nenehno krepijo razvojno funkcijo. Še pred kratkim so opravljali samo spremembe na aparatih, konstrukcijskega razvoja niso obvladovali. Zato so predlani zgradili prostore, poskrbeli za ustrezno opremo in zaposlili mlajše strokovnjake, vse z namenom, da v celoti prevzamejo konstrukcijski in laboratorijski razvoj svojih aparatov, s čemer že ustvarjajo delovne pogoje za prihajajoče strokovnjake za poglobljeno razvojno in raziskovalno delo. Med sadovi vseh teh in drugih naporov za kakovost izdelkov je tudi certifikat ISO 9001, ki ga bodo kmalu prejeli.
Sodoben informacijski sistem
Sodobnega poslovanja si brez sodobnega informacijskega sistema ni mogoče predstavljati. Zato so že kupili moderen računalniški
sistem, ki je preko lokalne mreže integriran v obstoječi informacijski sistem, preko hitrih računalniških linij pa omogoča neposredno komunikacijo s svetom. Za te potrebe sodelavce usposabljajo in izobražujejo doma in v tujini.
Turistični nagelj
Tovarna v Nazarjah ne sodi med onesnaževalce, vendar varovanju okolja namenjajo posebno pozornost in znatna sredstva. Odpadne vode so že priključili na kolektor in čistilno napravo, zgradili zaprt sistem hlajenja tehnoloških vod in s tem bistveno zmanjšali porabo vode, po izrednih naporih pri odpravljanju posledic katastrofalne poplave pa so lani uresničili projekt zaščite pred visokimi vodami. Zaradi preprostosti in vključenosti v okolje je to gotovo vzorčen primer zaščite objekta pred poplavo, obenem pa ščiti okolje pred onesnaževanjem iz tovarne.
Za varovanje okolja in veliko skrb za njegovo urejenost so dobili zasluženo priznanje - "turistični nagelj" TVSlovenije!
Kovinotehna Sav. Polzela : Helios 87:65
«*M«**«aKK«*»»«)is«B««ggi«na*ii«*N
Končno zmaga
Po treh zaporednih porazih (dve tekmi v državnem prvenstvu, eno v pokalu) so pol-zelski košarkarji v 18. kolu v domači dvorani zasluženo visoko premagali Helios iz Domžal - 87:65 (47:34).
Srečanje je bilo v prvih minutah izenačeno, nato pa so polzelski košarkarji prevzeli pobudo in v 9. minuti že vodili 24:14. V tem času so se odlikovali Zaletel, Jagodnik (z dvema trojkama) in Cizej. Do konca prvega dela so nato gostitelji vodstvo še povečali.
V drugem delu so se gostje dobesedno predali in v 36. minuti so Polzelani vodili že 78:50. Po tem visokem vodstvu je dal domači trener B. Zrinski priložnost vsem igralcem iz klopi. Polzelani so tudi tokrat nastopili brez poškodovanih. Tako so v prvi petorki manjkali Stavrov, Urbanija in Tiller.
Koše za Kovinotehno Sav. Polzelo so dosegli: Zaletel 22, Kobale 6, Štahl 2, Petranovič 25, Jagodnik 18, Čmer 2 in Cizej 12.
■ -er
Elektra : Slivnica 78
92 (36:48)
Poraz v boju za obstanek
Košarkaši KK Elektre iz Šoštanja so v 18. kolu gostovali ekipo Dallas Slivnica, za katero so mislili, da bo lahek zalogaj. Toda že v prvem polčasu so gostje povedli z občutnejšo prednostjo, tako da je bil rezultat po prvem polčasu (48:36). V drugem polčasu pa so domačini z boljšo igro vseh, predvsem pa Mrzela (12) in Rizmana (35) močno znižali rezultat v svojo korist. V 8. minuti drugega polčasa so imeli samo še dve točki razlike, a sta sodnika iz Ljubljane v naslednjih minutah dosodila nekaj sumljivih žog v škodo dočamih igralcev, kar je povzročilo živčnost med igralci
in gledalci, tako da je malo manjkalo, da ni prišlo do pretepa. Po tem incidentu so se gostujoči igralci bolje znašli in na koncu zmagali z rezultatom (92:78).
V soboto, 28. januarja ob 20. uri pa KK Elektra vabi vse ljubitelje košarke na ogled tekme rednega 19. kola, ki bo na OŠ Ša-lek. KK Elektra se bo pomerila z zelo močno ekipo INTERIER iz Krškega, za katero igra tudi državni reprezentant Kraljevič.
ELEKTRA: Brinovšek, Mrzel 12, Bogataj 7 (1:2), Rizman 35 (8:9), Tajnik 5 (3:4), Dumbuya, Lipnik 5, Pečovnik 8 (0:2), Brešar 6 (0:2), Nežmah.
■ -B
Mali nogomet
V Ljutomeru bo v soboto, 28.januarja, sklepni del državnega prvenstva v malem nogometu v sedanji obliki; jeseni bodo namreč pričeli z državno ligo. Nastopilo bo osem regijskih zmagovalcev. Med njimi kot zmagovalec celjske regije in aktualni državni prvak tudi moštvo velenjskega Sport-kluba, ki bo skušalo naslov prvaka osvojiti še drugič zapored.
Velenjčani so po drugem mestu na mednarodnem turnirju v
Kegljanje
V nadaljevanju kegljaških tekmovanj so Soštanjčani v lO.krogu gostovali na Ravnah. Gostitelji, ekipa Dravskih elektrarn, jim je pripravila pravi "elek-trošok" in v boju za tretje mesto brez težav zmagala s 6:2 in 5142:4972.
Strelski šport
Simonu finalna serija
V soboto je bilo v Rušah mednarodno tekmovanje v streljanju z zračno pištolo, na katerem so nastopili najboljši pištoljarji iz Slovaške, Češke, Madžarske, Avstrije, Poljske, Hrvaške in Slovenije, za našo državno reprezentanco pa je tekmovalo tudi šest strelcev SD Mrož iz Velenja. Za žensko reprezentanco sta streljali Špela Matijevič, ki je s 337 krogi osvojila 20.mesto, Sabina Suljič pa je bila s 321 krogi 23. Pri moških je Legner s 563 krogi zasedel 15.mesto, Klančnik s 557 20.in Durakovič s 517 31.mesto. Bolj vroče je bilo na vrhu, saj je bil veternik po rednem delu s 568 krogi šesti, vodil pa je Tkalec s 576; v finalu se je Veternik z najboljšo serijo (101,2 kroga) po ogorčenem boju prebil na tretje mesto, vodilni Tkalec je uvrstitev pokvaril in bil na koncu šele peli, zmagal pa je Špirelja s Hrvaške (670,7), drugi je bil Pfeffer iz Avstrije (669,4) in tretji Simon Veternik (669,2). Simon je s tem dokazal, daje najmočnejši prav v odločilnih trenutkih, s tem dosežkom pa si je zagotovil nastop na večdnevnem mednarodnem tekmovanju v Muenchnu od srede (včeraj) do nedelje. Prav na tem tekmovanju bo imel možnost nastreljati normo za evropsko prvenstvo z zračnim orožjem, ki bo konec februaija v Helsinkih.
Srednješolsko prvenstvo
SD Mrož je 19.januarja izvedla občinsko prvenstvo za srednje šole z zračno puško. Za najboljša mesta seje potegovalo šest ekip, največ strelskega znanja pa je s 789 krogi pokazala ekipa Srednje elektro-računalniške šole (Hudovernik, Pavlič, Plohi), druga je bila Srednja rudarska šola (782) in tretja Gimnazija (568). Med posamezniki je bil najboljši Bračič (312), za njim pa so se uvrstili Pogorevc (283), Pavlič (280) in Hudovernik (279).
■ B.K.
Bernard Vajdič
V slovenskem vrhu
Med izjemno obetavnimi slovenskimi naraš-čajniki v alpskem smučanju, ki uspešno vijugajo po progah svojih velikih bivših in sedanjih vzornikov, vse bolj stopa v ospredje tudi Bernard Vajdič iz Velenja. Učenec 8. razreda OŠ Gorica sicer nastopa za celjski klub Unior in že tretje leto zapored stalni član slovenske pionirske reprezentance.
Letošnjo sezono med vratci vijuga še posebej uspešno, ne glede na disciplino in prav vsestranost veliko, pomeni in obeta. Na tekmah vzhodne regije je letos že osvojil tri druga in eno prvo mesto, še večjo vrednost pa imajo dosežki v tekmovanju za pokal Gorenj-ka, ki za mlajše kategorije v Sloveniji pomeni največ. Od 13.do 22.januarja je nastopil kar na petih tekmah. Po enkrat je zmagal v slalomu, veleslalomu in supervele-slalomu, bil drugi v veleslalomu in tretji v slalomu ter v pokalu Gorenjka trenutno
Pet kolajn s petih zadnjih tekem
prepričljivo vodi pred Boštjanom Križajem, sinom slavnega očeta Bojana. Veselijo torej Bernardovi uspehi v različnih disciplinah, čeprav je najmočnejši v slalomu. Zelo veliko si obeta od največjega tekmovanja za naraščaj nike v Evropi sploh, to je pokal Topolino v Italiji, ki bo letos 10. in 11. februarja in na katerem bo Bernard Vajdič zanesljivo nastopil.
"JP
Alpsko smučanje
■■■•■»••»■■■a
David zmagal v Kranjski gori
Avstriji odšli na enotedenske priporave ob morje, zadnja dva tedna pa tudi večkrat dnevno vadijo doma. Zavedajo se namreč, da v zaključnem delu ni popravnega izpita. V svoji skupini bodo igrali s Pando iz Kopra, z mariborsko ekipo Talci in s tolminskim Puntarjem. V razigra-vanje za naslov prvaka se bosta uvrstili po dve prvouvrščeni ekipi iz obeh skupin.
■ Z.G.
V soboto in nedeljo sta bili v Kranjski gori dve mednarodni tekmi za točke FIS v veleslalomu. V soboto je med več kot 100 tekmovalci iz devetih držav velik uspeh dosegel član velenjskega smučarskega kluba David De Costa, saj je zmagal pred Pavlov-
čičem, Slivnikom (oba Slovenija) in Avstrijcem Schoenfelderjem, Gregor Bole pa seje uvrstil na 43. mesto. Na drugi tekmi je zmagal Koblar, David je po veliki napaki v prvem teku na koncu zasedel 14.mesto, Gregor pa je odstopil tik pred ciljem prvega teka.
Odbojka
m « s m m »
Topolčani še vodijo
Za Šoštanj so nastopili: Kramer 814 (0), S.Fidej 830 (1), Hasičič 859 (1), L.Fidej 813 (0), Križovnik 830 (0) in Glavič 826 (0). Tudi v 11.krogu bodo Šoštanjčani gostovali, tokrat pri Rudarju iz Črnomlja.
■ L.F.
V moških odbojkarskih ligah so odigrali 14.krog. Topolčani so v B-ligi gostovali pri Minolti na Bledu in tesno izgubili z 2:3. gostje so pričeli silovito in povedli z 2:0. Za tem so domačini z veliko borbenosti in sreče poskrbeli za preobrat, pri čemer odbojkarjem Topolšice tudi vodstvo s kar 14:9 v četrtem nizu ni bilo dovolj za zmago, v petem nizu pa so bili domačini spet boljši in osvojili točki. Navzlic porazu imajo Topolčani na prvem mestu še vedno dve točki prednosti pred Fužinarjem in drugo ekipo Olimpije, prav njo bodo v naslednjem krogu gostili, tekmo v dvorani OŠ Šalek pa
Atletika
Z uvodnimi mitingi v Celju in Ljubljani so pretekli vikend zimsko tekmovalno sezono pričeli še atleti. Kljub slabim pogojem za zimsko vadbo so se z dobrimi uvrstitvami izkazali tudi velenjski atleti, kar kaže na vse večje zanimanje za šprint, tek z ovirami in skoke. Marko Štor je v Ljubljani 60 metrov prebil mejo 7 sekund, tekel je 6.99, pri mlajših mladincih pa je Peter Poles 60 m z ovirami pretekel v času 8.58.
Ostali so tekmovali v Celju, kjer so rezultate merili ročno. Šalamon je bil drugi pri članih na
Namizni tenis
Na prvenstvu severovzhodne regije za mladinke in mladince v Radljah ob Dravi je nastopilo tudi deset tekmovalcev velenjskega kluba ERA Tempo. Med njimi sta bila najboljša Uroš Slatinšek in Tadej Vodušek, ki sta bila med dvojicami tretja. Njun uspeh so s četrtimi mesti dopolnili še
Slovenski častniki na Golteh
Kranjčani drugič, Savinjčani odlični
bodo pričeli v soboto ob 17.uri.
V	ženski A-l ligi so igralke Zgornjesavinjske gostovale pri Krimu v Ljubljani. Neposredne tekmice za tretje mesto so premagale s 3:1 in povečale prednost pred njimi na štiri točke, v sobotnem krogu pa se bodo v svoji dvorani srečale z vodilno ekipo Bleda, ki je v 14 krogih izgubila le enkrat.
V	2.ženski ligi so odbojkarice ekipe Kajuh Šoštanj v 13.krogu doma premagale Solkan s 3:1 in se utrdile na četrtem mestu, v naslednjem krogu pa bodo gostovale pri zadnjeuvrščeni Črni, ki je doslej slavila le eno zmago.
■ M.B.
Zveza slovenskih častnikov, Območni štab slovenske vojske in Smučarski klub Velenje so s pomočjo RTC Golte v soboto izvedli 4.državno in 1.mednarodno prvenstvo slovenskih častnikov. Nastopilo je 57 tričlanskih ekip, prvič pa so se tekmovanja v smučanju in streljanju z MK puško udeležili tudi častniki iz Avstrije, Madžarske in Združenih držav Amerike. Organizatorji so se po dobri stari navadi zelo potrudili in temu primerno lepo izvedli tekmovanje, na poslabšanje vremena ob zaključku seveda niso mogli vplivati, pokrovitelj prvenstva je bilo Ministrstvo za obrambo Slovenije, levji delež k dobri organizaciji pa so prispevali glavni pokrovitelji - RLV, TEŠ, HTZ, Fori in Pivovarna Union, ob pokalih in diplomah pa so vsi tekmovalci prejeli še praktične nagrade, ki so jih prispevala podjetja in zasebniki iz Šaleške in Savinjske doline ter s Koroške.
Drugič zapored je zmagala in prejela prehodni pokal ekipa Pokrajinskega štaba slovenske vojske iz Kranja, izjemno pa so se izkazali častniki iz Mozirja z ekipno tretjim mestom in z zmago v posamični konkurenci.
REZULTATI - ekipno: l.PŠSV Kranj I 3:07,37, 2.106.Častna četa Ljubljana 3:14,56, 3.ZSČ Mozirje 3:18,00 (Stefanovič, Tratnik, Napot-nik),4.ZSČ Slovenska Bistrica, 5.Pla-ninska brigada Bohinjska Bela, 6,Gradec (Avstrija), 7.0SSV Slovenske Konjice, 8.Celovec (Avstrija), 9.82.brigada Celje, 10.ZSČ Kamnik, ll.OŠSV Velenje (Gaber, Klemenčič, Justin),... 25.ZSČ Velenje II (Tepej, Ivanek, Slatner),... 30.ZSČ Velenje I (Miklavžina, Pris-lan, Avberšek), kije kot najstarejša ekipa prejela posebni pokal.
Pri posameznikih je prepričljivo slavil Andrej Stefanovič (ZSČ Mozirje (0:58,18), osmi je bil Grega Justin (OŠSV Velenje), 26.Bojan Napotnik (ZSČ Mozirje) itd.
*jp
Metod Tratnik Iz Mozirja se je s kolegoma upravičeno
veselil tretjega mesta
Smučarski skoki
Sezona tekmovanj v smučarskih skokih je na višku in tudi minuli konec tedna je bil vsepovsod obeležen z njimi. Peter Ko-lenc je v Štrbskem Plesu na Slovaškem nastopil na tekmi za interkontinentalni pokal in v močni mednarodni konkurenci osvojil zelo solidno 26.mesto.
Dečki so v soboto v Tržiču skakali za pokal Cockta. Med 83 tekmovalci je bil Milan Živic odličen drugi, Miklavžina in Ograjenšek pa sta osvojila 17.in 19. mesto.
Dečki so se znova pomerili že v nedeljo na 55-metrski skakalnici v Velenju na prvenstvu štajersko-koroške regije. Zmagal je Živic, Ograjenšek, Miklavžina, Tovornik in Zorko pa so se zvrstili od 3.do 6.mesta.
V soboto so se za pokal Cockta v Žireh pomerili dečki do 11 let. Z drugim in tretjim mestom sta bila med Velenjčani najboljša Klemenčič in Perše, Podlipnik pa je bil 19.
■ J.O.
60 m (7.0), Janžovnik je zmagal pri starejših mladincih (7.2), tako hiter je bil tudi Razgoršek pri mlajših mladincih, Gutman in Šmon sta tekla 7.4 in 7.5, v pionirski kategoriji pa Cizej 7.7 injelen 7.8. Vidno napreduje Resnik na visokih ovirah, saj je zlahka zmagal pri starejših mladincih z 8.5. Solidna so bila tudi dekleta. Pionirka Žuža je tekla 60 m z ovirami 9.8 in 60 m 8.3, v kategoriji mlajših mladink pa sta bili Pugljeva in Majdakova druga in tretja z 8.1 in 8.2.
■ B.Š.
Plavanje
« « s m m m m
Deset zmag tudi najmlajšim
Karmen Steblovnik, Tadej Vodušek ter dvojica Jure Slatinšek in Jure Simončič. Ti uspehi dokazujejo, da so mlajši člani velenjskega kluba dobro pripravljeni na finalni del državnega pionirskega prvenstva, ki bo to soboto in nedeljo.
■ A.V.
Po zelo uspešnem nastopu kadetov in mladincev na mednarodnem mitingu na Ravnah so dobro pripravljenost minulo soboto dokazali tudi najmlajši velenjski plavalci. Prav tako na Ravnah je domači klub Fužinar izvedel 3.krog predtekmovanje slovenskega prvenstva za dečke in deklice ter mlajše dečke in deklice. Med 100 plavalci iz Maribora, Velenja in Raven so Velenjčani zmagali kar desetkrat in to je doslej največje število najboljših uvrstitev na takšni ravni. Posebej uspešne so bile najmlajše plavalke, kar z drugimi vidnimi uvrstitvami v letošnji tekmovalni sezoni dokazuje, da v Plavalnem klubu Velenje resnično raste nov rod odličnih tekmovalcev.
Najuspešnejša sta bila Tina Pandža in Jernej Ocepek, ki sta zmagala po trikrat, prva mesta pa so osvojili še Mojca Kukovič, Matic Kotnik, Denis Doblšek in
štafeta mlajših deklic v prsni tehniki.
Rezultati: mlajše deklice - 50 m hrbtno: l.Pandža 40.49, 3.Kugonič 47.80, 4.N.Sovinek; 100 m delfin: l.Pandža 1:35,20; 200 m prosto: l.Pandža 2:53,46,2.Kugonič 3:19.98, S.M.Sovinek 3:36,67; štafeta 4x50 m prsno: 3.Velenje 3:28,33 (Erkič, M.Sovinek, Kugonič, Pandža); mlajši dečki - 50 m hrbtno: 1.Ocepek 37.50; 100 m delfin: 1.Ocepek 1.26,86; 200 m prosto: 1.Ocepek 2.45,25; štafeta 4x50 m prsno: 3.Velenje 3.33,00 (Ocepek, Vrabič, A.Velički, Vrhnjak); deklice - 100 m prosto: 1.Kukovič 1:12,72, 3.Uršej 1:15,76; 200 m prsno: 2.Kukovič 3:12,73; 200 m delfin: 2.Uršej 3:28,52, dečki -100 m prosto: 1.Kotnik 1:08,32; 200 m prsno: 4.Velički 3:13,44; 200 m delfin: l.Doblšek 3.13,14; štafeta 4x200 m prosto: 2.Velenje 9:15,35 (Kotnik, D.Velički, Doblšek, Savič).
Konec tega tedna bo 24 velenjskih plavalcev nastopilo na dvodnevnem mednarodnem mitingu v Bad Reichenhallu v Nemčiji.
■ Marko Primožič
"Rudarji" so se zbrali na letni skupščini
V
Želijo ob bok najboljšim
Vodstvo velenjskega nogometnega kluba si je skupaj z nogometaši in njihovimi ljubitelji na skupščini pred tednom dni zadalo zahteven cilj. V naslednjih dveh letih načrtujejo uvrstitev v enega od evropskih tekmovanj in hkrati s tem želijo postati trden prvoligaški klub, ki se bo enakovredno kosal z najboljšimi slovenskimi moštvi -SCR Olimpijo, Maribor Branikom, Publikumom... To je bila poglavitna odločitev zbora društva. Menijo, da je ta cilj dosegljiv, če bodo vse dejavnosti v klubu čim bolj profesionalizirali, trenutno pa je osnovni cilj - v tekoči sezoni zagotoviti obstanek v elitni deseterici.
Na zboru so kar precej pozornosti namenili tudi delu kluba v preteklih letih, S ponosom so se spomnili sezone 89/90, ko jhe Rudar osvojil drugo mesto v takratni slovenski ligi in naslednjega leta, ko so si priigrali naslov
slovenskega prvaka. Vzporedno so takrat bili uspešni tudi v pokalnem tekmovanju, saj so se dvakrat zapored prebili v finale. V minulih letih je zelo napredovalo tudi delo z mlajšimi selekcijami, "trdimo lahko, da je Rudar med vodilnimi slovenskimi klubi, ki je v zadnjem času vzgojil največ mladih igralcev. Ti danes igrajo v različnih reprezentancah in klubih. Žal nam je za nekaterimi, ker jih nismo znali zadržati izključno zato, ker so jim drugod nudili boljše (finančne) pogoje," smo med drugim slišali na njihovem zboru. Podobno kot drugod so tudi v Velenju spoznali, da z ljubiteljskim delom ne bodo mogli v korak z drugimi. Zato so predvsem v zadnjem obdobju že veliko storili na poti k profesionalizaciji. Klub želi tudi finančno postati čim bolj trden, pohvalijo se lahko, da imajo kar 40 večjih ali manjših pokroviteljev, posebno zahvalo pa so seveda izrekli glavnemu - Rudniku lignita
Velenje, ki ima posluh za nogomet in s pomočjo katerega je mesto dobilo tudi lep nogometni objekt, med tem pa so zgledno uredili tudi dve pomožni nogometni igrišči. Enake "zahteve" kot do prvega moštva so sprejeli tudi do vseh drugih selekcij, ki naj bi v prihodnje v svojih ligah dosegale čim boljša mesta. Podobno kot letos bodo tudi v drugi sezoni organizirali pionirsko šolo, saj se zavedajo pomena vzgoje lastnih igralcev, spremljali pa bodo tudi razvoj igralcev vseh kategorij v regiji, saj bodo tudi njim omogočili vključevanje v njihove ekipe. Z veseljem so ugotovili, da se je okrepilo sodelovanje s sosednjimi klubi ERO Šmartno, Usnjarjemn, Slovenj gradcem, Dravogradom in več njihovih igralcev ima dvojne registracije, tako pomagajo tem klubom, hkrati pa se tudi sami kalijo. Tudi mlajšim igralcem bodo zagotavljali kar najbolj primerne pogoje za treninge. Ob vsem tem si bodo prizadevali, da bodo za delo z mladino vzgojili čim več lastnih treneijev, donedavni trener prvega moštva Josip Vugrinec pa bo v prihodnje skrbel za koordinacijo med vsemi in bdel nad vzgojo
mladih igralcev. Na Rudarjevo tribuno želijo v prihodnje privabiti še več gledalcev, saj se zavedajo, daje tudi vstopnina pomemben vir prihodka kluba. Prepričani so, da se bo število obiskovalcev zvečalo ob dobrih igrah, k boljšemu počutju gledalcev pa naj bi prispevala tudi pokrita tribuna. Kot so dejali, naj bi se to zgodilo v spomladanskem delu prvenstva.
Na zboru so izvolili tudi devetčlansko skupščino. Predsednik bo še naprej Janko Lukner. Njemu in vsem članom dosedanjega izvršnega odbora, trenerjem in igralcem so se posebej zahvalili, saj so napravili, kot so dejali, pomemben korak k nadaljnjemu razvoju in popularizaciji nogometa v Velenju. Izvolili so tudi nov upravni odbor, Drago Napotnik pa je postal tehnični direktor kluba. Ob koncu zbora je dosedanji in novi predsednik skupščine podelil spominsko sliko Hermanu Arliču, ki je bil predsednik kluba v obdobju, ko je dosegal največje uspehe, seveda pa niso pozabili povedati, da je bil takrat trener Drago Kostanjšek.
■ vos
Strelska družina Mrož
■•■•••■■••••»■••a
Vsebinsko prelomna skupščina
Člani velenjske strelske družine so pred nedavnim izvedli redno letno skupščino. Ob pregledu opravljenega dela so posebej ponosni na odlične rezultate svojih strelcev. Posebej je razveseljiv podatek, da v slovenski vrh prodira vedno več mladih velenjskih strelcev. V izredno močni konkurenci so se pioniiji približali slovenskemu vrhu, najboljši med njimi je Andrej Vrečar, drugi pa za njim ne zaostajajo veliko, kar v bližnji bodočnosti obeta zares vrhunsko ekipo. Med mladinci izstopa Meho Durakovič, ki je med najboljšimi v Sloveniji in je bil drugi na državnem prvenstvu. Blizu državne reprezentance sta mladinki Sabina Suljič in Špela Matijevič s pištolo, zlasti uspešni pa so s pištolo člani. Na državnem prvenstvu in v državni ligi so osvojili tretje mesto, letos pa želijo biti še stopničko višje, kar jim bo ob zavzetem delu gotovo tudi uspelo. To so Fortunat Legner, Boris Klančnik in Simon Veternik, ki je "paradni konj" velenjskih pištoljarjev, državni prvak in stalni član reprezentance. S 14.mestom na evropskem prvenstvu je dokazal, da se približuje najboljšemu Slovencu in na svetu Rajmondu Debevcu, sicer pa je pre-
malo prostora za naštevanje vseh njegovih uspehov. Nova predsednica SD Mrož Velenje je Nevenka Rozman in strelci si pod njenim vodstvom veliko obetajo. Z njo na čelu so si zastavili veliko novih ciljev in nalog, predvsem pa želijo ustvariti boljše pogoje za delo. Posebej pereče so denarne zagate, saj strelstvo zaenkrat še ni med najbolj popularnimi športi in je težko dobiti sponzorje. Te težave se še povečujejo, saj stroški z vse večjim številom odličnih tekmovalcev hitro naraščajo, zato so obetavni strelci marsikdaj prikrajšani za novo tekmovalno izkušnjo.
Na pleča strelcev pa najbolj pritiska breme prostorske stiske. V preteklem letu je sicer zaživela zamisel o izgradnji skupnega strelišča za lovce, vojsko, policijo in strelce, ker pa v Velenju ni primerne lokacije, je obležala v predalih. Sedanji prostori SD Mrož komaj še zadovoljujejo vsem potrebam, tu pa so še zahteve stanovalcev bloka, ki naj bi jim strelci plačevali najemnino za prostore, ki so sicer last Centra srednjih šol; strelci vendarle upajo, da se to ne bo zgodilo.
Vsa poročila nedvoumno pričajo, da so strelci lani izboljšali
SD Skale - Hrastovec ima blizu 400 članov
iiiiiaiii«i8iii«i*i>stt*i(ift
Sodi med najboljša tovrstna društva
Podobno kot dolga leta doslej se člani Športnega društva Škale -Hrastovec tudi za minulo leto lahko pohvalijo z raznovrstno dejavnostjo, po kateri se uvrščajo med najboljša tovrstna društva v državi. Tako je ocenil tudi podpredsednik Slovenske športne unije Anton Skok, celo več, po njegovem so kar najboljši. Te besede je izrekel minulo soboto, ko so se člani zbrali na prireditvi, ki so jo poimenovali "Zaključek leta 94". Na njej so razglasili tudi najboljše športnike Škal in Hrastovca. Za najboljšo športnico so izbrali mlado - desetletno - Sašo Britovšek, zelo obetavno teniško igralko, za športnika 65-letnega Slavka Lipnika, ki je med drugim bil lani kos tudi znamenitemu maratonu v New Yorku, njihova najboljša ekipa pa je ekipa malega nogometa Zlatorog, ki je med drugim uspešno nastopila tudi na močnem malonogometnem turnirju v Nemčiji.
Delo društva teče v šestih sekcijah. Tako imajo organizirano
kakovost dela in sodelovanje z ostalimi društvi in organizacijami. Prejšnji predsednik Janko Šme seje ob tej priliki zahvalil za vzorno sodelovanje in pomoč velenjskim gasilcem, sekretarju za družbene dejavnosti Petru Kovaču, gospodarju družine Stanetu Reku, Mesarstvu Sušeč in Pekarni Presta, veliko uspešnosti pa je zaželel novemu vodstvu in predsednici Nevenki Rozman. Udeleženci so na koncu obravnavali novo organiziranost slovenske strelske zveze, na podlagi
teh sprememb uskladili svoj statut, seznanili z novostmi v tekmovalnem sistemu, kjer je ukinjen nacionalni program, seveda sprejeli smernice za nadaljnje delo, v katerih so posebej poudarili dvig kakovosti, uspešnosti, množičnosti med mladimi, sodelovanje z drugimi strelskimi organizacijami, nadaljnje iskanje rešitve za prostorsko stisko, posebej pa želijo, da bi bilo strelstvo v Sloveniji bolj cenjeno in vrednoteno.
■ Boris Klančnik
rekreacijo za ženske in moške, namizni tenis, odbojko za moške in ženske, poleg moškega malega nogometa pa radi povedo, da imajo registriran tudi ženski veliki nogometni klub. Nogometašice se ponašajo z lepim uspehom, saj so si na lanskem državnem prvenstvu na petih turnirjih priigrale četrto mesto. Društvo je znano po organizaciji prireditev, mednje je treba uvrstiti "Vaško olimpiado", letošnja bo že trinajsta, na katero privabijo rekreativce iz mnogih koncev, predvsem iz vzhodne Slovenije. V kraju že nekaj let pripravljajo tudi maškarado, izkupiček z nje pa predstavlja glavni vir prihodkov društva. Za svoje člane prirejajo še različne dejavnosti od turnirjev do raznih srečanj in pohodov.
Društvo bo tudi v prihodnje vodil Herman Arlič, ki se je vsem zahvalil za uspešno in zavzeto delo, pohvale za dolgoletno delo pa so podelili Milici Vrtačnik, Vidi Lipnik, Mirku Šumahu in Stanetu Vovku.
"Veteranka" Slava Poznič
8 i I Si » 1 11 !« I « I i 8 » I Si •! i « a
Letos prvič, pa kar v Ameriko
Želja vsakega športnika, ki je končal svojo tekmovalno športno pot, je vsekakor nastop na svetovnih igrah veteranov. Letošnje, siecr že enajsto po vrsti, svetovno veteranov v atletiki, bo julija v ameriški zvezni državi New York, v mestu Buffalo. Nastop na teh igrah je velika želja znane velenjske atletinje Slave Poznič, ki letos končuje tekmovalno pot.
"Pravzaprav je zame sreča, da sem letos stara 35 let, kar mi omogoča nastop v Ameriki, kjer bi rada nastopila v tekih na 1.500 in 5.000 metrov." Sicer njena dolga športna pot ni obeležena zgolj z atletiko, ki je njena ljubezen zadnje desetletje, prej je malo igrala celo nogomet, predvsem pa<rokomet. "Ja, v Velenje sem prišla kot rokometašica. Prej sem igrala osem let v Gornji Radgoni, v Velenju pa še dve. Za slovensko ligo sem bila dobra igralka, v takratni drugi zvezni ligi pa ni šlo najbolje, zato sem se odločila za atletiko, saj me je tek vedno veselil," pravi Slava Poznič.
Ob vsem tem časa za kakšne posebne konjičke ni bilo, vendar njeno stanovanje priča o nasprotnem, razkriva namreč veliko zbirko pokalov in medalj. "Pa naj bo to konjiček. Pokalov imam natančno 130, pretežno iz Avstrije, na domačem terenu so namreč bolj običajne medalje, teh pa je preko 300. Najbolj drag mi je prav najmanjši pokal, ki sem ga dobila za zmago na slovenskem prvenstvu v malem maratonu." Na atletski stezi je največ tekla 5.000, predvsem pa 3.000 metrov in na slednji progi osvojila kar 19 medalj. Meni, daje slovenska ženska atletika trenutno res v krizi, saj razen nekaj izrednih izjem ni prave kakovosti. "To dokazuje že dejstvo, da sem pri mojih letih članica reprezentance in da sem lani na državnih prvenstvih osvojila pet kolajn."
Svojo tekmovalno pot je nameravala skleniti že lani, ob uspehih in medaljah pa sije premislila. Uradno te poti še ni končala, saj želi letos še pomagati velenjskemu atletskemu klubu in se predvsem pripraviti na svetovne igre veteranov, kamor naj bi odpotovala s še enajstimi "vrstniki." Seveda pa je pot v Ameriko povezana s stroški. "Sama teh stroškov nikakor ne bi zmogla, zato upam na sponzorje. Ne glede na to, pa ne smem zamuditi prilike in se moram posebej zahvaliti treneiju Valterju Štajnerju in Atletskemu klubu Velenje, saj brez njih ne bi bila kar sem."	■ vos
Res, konjiček posebne sorte
Konjeniški klub Velenje
Delite prijateljstvo s konji
Naš vsak dan je prepogosto prežet s kopico problemov in Velenjčani kaj radi potarnamo in izpostavljamo mnoge slabosti s katerimi se srečujemo v našem okolju. Pa je tudi prednosti obilo. Možnosti za rekreacijo imamo toliko, kot le malo kje. In to raznovrstnih.
Le streljaj od središča Velenja najdemo odlično opremljen konjeniški klub. Nekdaj neurejeno ugrezninsko območje so spremenili v prelepe poljane, ki so kot nalašč za ježo. V hlevu imajo devetnajst konj, večino namenjenih rekreativni ježi, dejavnost kluba pa vodi 87 članov. Na njihovem čelu je predsednik Marjan Tamše, upravni odbor vodi Dejan Radovanovič, sekretarska dela pa opravlja Srečko Gračner, ki skrbi tudi za tekmovanja, ki so zaupana velenjskemu klubu.
"Lansko leto je bilo za naš klub zelo uspešno," je pripovedoval Dejan Radovanovič. "Čeprav bomo maja praznovali šele svojo tretjo obletnico, se nam je uspelo uvrstiti med tri najbolje organizirane in urejene slovenske klube. Pred nami sta Celje in Krumpek." Sedem članov kluba si je že pridobilo licenco za tekmovanja, od tega štirje tudi tekmujejo, ker imajo svoje konje. Med njimi je najuspešnejša Maja Novak, lanska mladinska državna prvakinja in slovenska reprezentatka, ki je obenem tudi rekorderka v preskoku ene ovire. Že pred tremi leti je s svojim konjem preskočila oviro, visoko 198 cm, kar še ni uspelo nobenemu drugemu slovenskemu tekmovalcu. Za velenjski klub tekmuje tudi Aleš Pevec, slovenski državni prvak leta 1993. Lani ni imel dobrega tekmovalnega konja, zato tudi ni dosegal najboljših rezultatov. Letos pa se je zaposlil pri Matjažu Čiku v Avstriji (vodilni na področju konjereje), ki mu je priskrbel tudi dobrega tekmovalnega konja (vreden je več kot 30 tisoč nemških mark), z njim pa naj bi za velenjski konjeniški klub trikrat nastopil tudi v Sloveniji. Na zadnjem tekmovanju v Lipici je zmagal. K lanskim uspehom velenjskega kluba so pripomogli še tekmovalci Uroš Štraus, Valerija Pirmanšek in Maja Kosi, Nina Gregorič, Urška Kugonič in Vasja Ocepek pa še nimajo konjev. "Zal klub nima toliko denarja, da bi vsem tekmovalcem, ki si pridobijo licenco, zagotovil tekmovalne konje. Ti se morajo znajti sami, konje jim morajo kupti starši ali pa si morajo najti sponzorje. Tekmovalni konji namreč stanejo od 20 do 30 tisoč nemških mark," je pojasnil Srečko Gračner.
Med večje uspehe lanskega leta sodi dobro organizirano državno tekmovanje. Tudi z njim so si pridobili točke, da so se uvrstili tako visoko. Podobna tekmovanja bodo še organizirali, za letos julija pa načrtujejo dvodnevni konjeniški turnir. Poleg tega bodo letos nadaljevali z usposabljanjem tekmovalcem, že pomladi naj bi si spet trije pridobili licence za tekmovalce, nadaljevali pa bodo tudi s tečaji rekreativne ježe. Imajo tri vaditelje jahanja (Dejan Tamše, Uroš Štraus in Janez Simonič). Cena 12-urnega tečaja znaša 12.000 tolarjev. Enouma rekreativna ježa velja tisoč tolarjev, ponudbo pa bodo v kratkem razširili, med drugim naj bi uvedli tridnevne izlete na konjskih hrbtih. Člani kluba, ki imajo seveda tudi delovne obveznosti, pa koristijo za vse to popuste.
"Načrtov je seveda še veliko," pravi Maijan Tamše, "povezani pa smo z usmeritvami na področju razvoja turizma v občini Velenje. Mi si seveda želimo, da bi postal naš klub središče rekreativno-turističnega in tekmovalnega jahalnega športa na Štajerskem. Zato imamo odlične možnosti, pa tudi veliko članov, ki jim konji veliko pomenijo in so pripravljeni za kljub marsikaj narediti."
■ Mira Zakošek, Stane Vovk
Logarska dolina
Prvič pasje vprege
Zadnje dni minulega tedna je bilo v Logarski dolini še posebej živahno. Posebnemu vzdušju so dale poseben pečat pasje vprege, se pravi vodniki in zlasti njihovih štirinožni prijatelji. Skupaj z domačini in pokrovitelji je namreč lanskega junija ustanovljen Klub vlečnih psov Slovenije pripravil prvo državno prvenstvo pasjih vpreg. Zanimivo tekmovanje, ki ga ni moč videti vsak dan, je podprlo ljubljansko podjetje Royal Canin, domačini so nekajkilometrsko progo čudovito pripravili in sploh je bilo vse na pravem mestu. Zlasti v nedeljo, ko je sobotni mraz pregnalo prijetno sonce, ki je obiskovalcem nudilo enkratno ugodje, štirinožne lepotce pa spodbudilo k izjemni tekmovalni vnemi.
Prvi tek za državno prvenstvo so na 7 kilometrov dolgi progi opravili v soboto dopoldne, drugega pa v nedeljo. Konkurenca je bila drugega dne rahlo okrnjena, saj je bilo zaradi hudega mraza v soboto nekaj štirinožnih tekmovalcev poškodovanih, kar pa na predstavitev tega športa in tekmovalno vzdušje ni bistveno vplivalo.
Vsekakor je prireditev uspela v vsakem pogledu, v Klubu vlečnih psov Slovenije in v Logarski dolini želijo še več takih tekmovanj, tudi mednarodnih, načrti pa segajo celo do organizacije evropskega prvenstva. Na prvem prvenstvu so bili v ospredju že uveljavljenih tekmovalci. Zmagal je Dušan Jontes iz Ljubljane, ki je za obe vožnji porabil pičlih 34 minut in 55 sekund, drugi je bil Primož Urank z Ljubnega ob Savinji, ki je le za malenkost presegel 37 minut, tretji med devetimi vpregami pa je bil Leopold Kovač iz Ljubljane.
■j P
18 NAS CM
H

MALI OGLASI
26. januarja 1995
PRODAJNI SALON FIAT Paka pri Velenju. Odprto od 8 -12 in 14-18. Telefon 851-226.
F1AT TIPO 1,4 te, nov, prodamo. Telefon 851-226 od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. PRODAM SUHA DRVA. Telefon 882-146.
STANOVANJSKO HIŠO v Malem vrhu 61 v Šmartnem ob Paki, hiša je vseljiva ter komunalno urejena. Telefon 0049-21-033-1518 ali 855-158. Prodam, cena po dogovoru. AX TRS, letnik 7/91,60.000 km, org. fr. bele barve, zatemnjena stekla in al. platišča, cena po dogovoru, prodam. Telefon 892-195.
NOVEJŠE DVOSOBNO STANOVANJE 63 m2 v Šaleku, I. nadstropje 890 DEM/m2. Telefon 852-270 od 17. do 19.ure. POGREŠAMO IRSKEGA S ETRA, rjavo-rdeče barve. Telefon 854-079._
ROLETE, ZALUZIJE IN LAMELNE ZAVESE, izdelujemo in montiramo. Telefon 471-943, mobitel 0609-612-634.
NAJAMEM ENO IN POL SOBNO
ali dvosobno ptanovanje. Plačilo po dogovoru. Sva mlad par brez otrok. Tatjana Jančič, Trg svobode 3, Šoštanj.
PARKETARSTVO: polaganje, brušenje, lakiranje vseh vrst parketov, montaža pohištva. Telefon 851-110.
LAMELNE, PLISE ZAVESE, ŽALUZIJE, ROLETE, izdelujemo in montiramo.Na zalogi sestavni deli za senčila. Telefon 061-651-247 ali 061-651-014.
PRODAM OSEBNI KLIC PA-GING. Telefon 893-381.
ŠAL£K 20, tel: 857 - 558
Uradne ure za stranke «al{fliB847.iol7.upe nnapoSflasagrsbnikinr isakssoli6t98dB.ilQlB.BreZ
v'??	>%&mmg
Za naročila nagrobnikov nudimo v januarju in februarju ffl% popust!
JUGO 45, letnik 90, dobro ohranjen,prevoženih 32.000 km, prodam. Telefon 882-709. PEUGEOT 405 Ml 16 4 x 4
91/9, prodam. Telefon 853-730.
HARMONIKO ZNAMKE MELODIJA 80 basov, 3 registre prodam. Telefon 856-390. JUGO 45, letnik 90, dobro ohranjen, prevoženih 32.000 km, prodam. Telefon 882-709. DVO IN POLSOBNO STANOVANJE na Gorici prodam. Telefon 062-512-530.
BUKOVA DRVA PRODAM. Telefon 888-156.
ZAMRZOVALNO SKRINJO 450
litrsko in otroško spalnico, prodam. Telefon 858-293. PLETILNI-ŠIVALNI STROJ HOB-BVLOCK 797 PFAFF, prodam. Telefon 853-648. BTV GORENJE in aparat za biserno kopel, prodam. Telefon 856-837.
KMETIJO PRODAM. Telefon 702-096.
POTREBUJEM DVA DELAVCA ZA NOTRANJE ČIŠČENJE AVTOMOBILOV. Interesenti naj se oglasijo osebno. Telefon 856-834, Viktor Jevšnik, Avtopralni-ca,Selo 14, Velenje. NAJAMEM GARSONJERO ali enosobno stanovanje. Predplačilo za eno leto. Telefon 850-744 od 9. do 19. ure. ŠTIRI DIATONIČNE HARMONIKE, posteljo zjogijem, kompresor s pištolami, prodam. Telefon
853-474.
PRALNI STROJ PRODAM. Cena 20.000 sit. Telefon 853-983 popoldan.
MARIJAŠPEGEL IZ MUTE SPOROČA, da bo v nedeljo 29.1.1995 od 8. do 8.30 v Šaleku pri cerkvi prodajala kokoši nesnice stare 6 mesecev, ki že nesejo, so 2 x cepljene in krmljene z domačo krmo. Telefon 0602-61-202.
V	ŠOŠTANJU ODDAMO V NA-
JEM poslovne prostore 70 m2 -trgovina. Telefon 892-187. POHIŠTVO ZA OTROŠKO SOBO, ugodno prodam. Telefon 857-575.
OBNOVLJEN POMIVALNI STROJ
100 DEM, jakno nutrijo št. 38 prodam za 50 DEM. Telefon
854-110.
SOBNO PEČ GORENJE na trdo gorivo, novo, možno ogrevanje, kuhanje, poceni prodam. Telefon 852-996.
V	VELENJU (na Gorici), prodamo garsonjero. Telefon 0609-624-775.
VINO RIZLING IN ŠIPON PRODAJAMO. Telefon 063-754-315.
NOV DALJINSKI TELEFON ABA-SONIC 500 m prodam za 8150 sit. Telefon 850-552. DVOSOBNO STANOVANJE v
manjšem bloku v Velenju, ugodno prodam. Telefon 857-415 po 20. uri.
PREKLICUJEM VEUEVNOST VOZOVNICE na ime Alenka Mernik.
00852-17-266-690 00852-17-266-691 t00852-17-266-692 00852-17-266-693 00852-17-266-694
POKLIČI ME
00852-17-266-695 00852-17-266-696 «00852-17-266-697 00852-17-266-698 00852-17-266-699
Vse znanje v eni knjigi - knjiga za vsako družino SVETOVNA USPEŠNICA
Izvirnik je pripravilo 180 mednarodno priznanih strokovnjakov, slovensko izdajo pa so dopolnili vrhunski domači strokovnjaki.
Format 26 x 30 cm,760 strani,1500 barvnih ilustracij,izide maja 1995 Priporočamo, da knjigo naročite pri naših zastopnikih.
Zaposlimo zastopnike za predstavitve knjige
Tedensko poročilo o meritvah onesnaženosti zraka na območju mestne občine Velenje ter občin Šoštanj in Šmartno ob Paki
V tednu od 16. januarja do 22. januarja 1995 so povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v AMP na območju mestne občine Velenje ter občin Šoštanj in Šmartno ob Paki, presegale mejno 24-umo koncentracijo 125 mikro-g S02/m3 zraka v naslednjih dneh:
17.1.	AMP Zavodnje	140 mikro-g/m
18.1.	AMP Zavodnje	240
	AMP Graška gora	170
19.1.	AMP Šoštanj	160
20.1.	AMP Zavodnje	230
	AMP Graška gora	130
22.1.	AMP Graška gora	230
■ MESTNA OBČINA VELENJE, REFERAT ZA VARSTVO OKOUA
MAKS.POLURNE KONCENTR.
od 16.1. do 22.1.1995
konc.S02 (mg/m3)
SOS.	TOP.	V.V. ZAV.	VEL. G.G.
		MERILNE POSTAJE	
■■ 16-1.		17.1. E3J 18.1.	mm ».i.
HIM 20.1.	r_l	21.1. 22.1.	
	
IKIINO KINO	kinc
DOM KULTURE VELENJE
Sobota, 28.1. ob 20. uri Nedelja, 29.1. ob 18. in 20. uri SPECIALIST (The Specialist) - akcijski triler Režija: Luis Llosa Vloge: Sylvester Stallone, Sha-ron Stone Dolžina: 110 minut Specialist je edini, ki lahko mamljivi lepotici pomaga maščevati se nad mafijo, ki ji je v otroštvu dala ubiti starše. Kakšni pa so njeni ostali načrti? Ji je moč zaupati? Rim je kljub akciji poln globokih čustev, strasti in napetosti.
Sobota, 28.1. ob 22.30 url INTERVJU Z VAMPIRJEM - grozljivka
Režija: Neil Jordan Vloge: Tom Cruise, Brad Pitt, Anto-nio Banderas, Christian Skater... Po knjižni uspešnici in scenarijem po lastni predlogi Anne
Rice! "Sem iz mesa in krvi, a nisem človek. Človek nisem že 200 leti! Vampirjeva zgodba o ljubezni, strasti, hrepenenju, obžalovanju, grozi in ekstazi, ki jo vampir Louis zaupa mlademu novinarju...
V ponedeljek, 30.1., ni filmske predstave!
KINO ŠOŠTANJ
Petek, 27.1. ob 20. uri SPECIALIST-akcijski triler KINO ŠMARTNO OB PAKI
Nedelja, 29.1. ob 15.30 uri
SPECIALIST - Stone in Stallone kot partnerja!
Prihodnji filmi: Čudež na 34. ulici, Divja reka, Maska, Junior, Intervju z vampirjem... Rezervacije vstopnic: vsak delavnik od 8. do 14. ure na telefon Kina Velenje št. 856-384. Prosimo, da rezervacije dvignete do pol ure pred predstavo!
Svet javnega zavoda ZOBOZDRAVSTVO VELENJE VELENJE, Vodnikova 1
razpisuje prosto delovno mesto
DIREKTORJA ZAVODA
Poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še posebne pogoje:
-	da ima visoko strokovno izobrazbo stomatološke smeri - zobozdravnik
-	opravljen strokovni izpit
-	da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj v dejavnosti zobozdravstva, od tega najmanj dve leti delovnih izkušenj pri vodenju
-	znanje slovenskega jezika
Direktor zavoda se imenuje za 4 leta.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Zobozdravstvo Velenje, Kadrovska služba, 63320 Velenje, Vodnikova 1. Prijav brez dokazil ne bomo upoštevali.
Kandidate bomo o imenovanju obvestili v 15 dneh po končanem postopku.
kostanjev les po novih
Les je lahko tudi kriv, grčav, razpokan!
Če nimate možnosti lastnega poseka, vam to napravimo mi!
Vse informacije dobite na tel. številkah (0608) 41 - 044 ali 41 - 349.
IUIH0 IELEIJE
ČETRTEK, 26.januarja: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbeni djubox; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; 9.00 ljubljanska banka se predstavi; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 14.45 Horoskop; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 IV. mreža - skupna oddaja slovenskih lokalnih radijskih postaj - pogovor s predsednikom slovnske vlade dr. Janezom Drnovškom; 18.00 D'J news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 27.januarja: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 2x12 umazanih-vmes ob 8.30 in ob 9.30 Poročila in ob 8.45 Kličemo UNZ; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkov klepet in glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 28. januarja: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Misli iz Biblije; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Govorimo o filmu; 17.00 Kvazi kviz; 18.00 V imenu sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 29. januarja: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 8.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 Epp; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.30 Poročila; 17.45 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 18.40 Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 30. januarja: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 31. januarja: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Poročila; 9.00 Vaš glas, naša glasba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.45 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, l.februaija: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ZDRAVSTVENI DOM v i i i N J i
63320 Velenje Vodnikova cesto 1 Telefon:063/856-711
Tečaj avtogenega treninga
Ljudje si želimo srečno in zadovoljno življenje, toda realnost je ob vsakodnevnem doživljanju stresov pogosto povsem drugačna. Glede na naše prednike je v današnjem času naša telesna ogroženost res nekoliko manjša, vse bolj pa prihaja na površje psihična ogroženost: na kocki je naše samospoštovanje, položaj v družbi, socialna varnost, človeški odnosi z družinskimi člani, sodelavci, prijatelji. Vedno bolj postajamo napeti, vedno slabše obvladujemo stresne situacije, posledice pa se kažejo na telesnem in psihičnem področju.
Pa se da stres sploh učinkovito obvladovati? Seveda. Poznamo razline načine za premagovanje stresov in eno od metod sproščanja - AVTOGENI TRENING - se lahko naučite tudi v Zdravstvenem domu Velenje. Avtogeni trening je skupina vaj, s pomočjo katerih doživljamo ob telesnih spremembah tudi duševno sprostitev. Ta tehnika je zelo široko uporabna, tako pri ljudeh z različnimi psihičnimi in telesnimi težavami kot tudi pri povsem zdravih ljudeh, ki želijo živeti bolj kvalitetno. Tečaj, ki obsega sedem srečanj, vodi Zvonka Sevšek, spec. klin. psihologije. Učenje poteka v skupini, ki šteje največ deset članov, udeleženci pa lahko med tečajem spoznajo še eno od modernejših tehnik sproščanja BRAIN STYM.
Cena tečaja je 140 DEM v tolarski protivrednosti, plačilo pa je možno v dveh obrokih. Dodatne informacije dobite pri voditeljici tečaja, kjer se lahko tudi prijavite osebno ali po telefonu 856-711, int. 268.
Naredimo nekaj zase, z avtogenim treningom lahko bolj zadovoljno živimo!
KOPALNIŠKI PROGRAM:
keramične ploščice MARINER in
mešalne armature PAFFONI (izbira barvami) keramika AZZURA in kopalniška oprema
PRODAJA NA OBROKE, 7 % POPUST ZA GOTOVINO! TO NISO SANJE, TO JE KERASAN
KERASAN - bližina križišča TEHARSKE in KIDRIČEVE ulice na Teharjah. Telefon: 063/31-714
S, januarja 19
——
OBVEŠČEVALEC
DEŽURSTVA
GIBANJE PREBIVALSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za Informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711.
Zdravniki: Četrtek, 26. januarja - dopoldan dr. Rus, popoldan dr. Kramer, nočni dr. Urbane in dr. Slavič
Petek, 27. januarja - dopoldan dr. Slavič, popoldan dr. O.Renko, nočni dr. V. Renko in dr. Kozorog
Soboto, 28. januarja - dopoldan dr. Kramer in dr. Rus, popoldan dr. O.Renko in dr. Stupar Nedeljo, 29. januarja - dr. Rus in dr. Stupar Ponedeljek, 30. januarja - dopoldan dr. Mijin, popoldan dr. Slavič, nočni dr. Kramer in dr. Friškovec Zobozdravstvo: 29. januarja - dr. Mojca Koprivc-Bu-jan od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti v Zdravstvenem domu Velenje. Lekarna v Velenju: Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro.
Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 27. januarja do 3. februarja - Milan Matko, dr.vet.med., To-polšica 15, mobitel: 0609-618-117. Veterinarska postaja v Mozirju: Do 29. januarja -Marija Rup, dr.vet.med., Gornji Grad, mobitel: 0609/616-978 ali 843-084.
Ljubezen, delo in trpljenje, bilo vašeje življenje. Nam ostaja zdaj praznina in velika, velika bolečina.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža in očeta
LEOPOLDA BRVARJA
23.7.1937-17.1.1995
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom,znancem in prijateljem, ki so nam v trenutkih bolečine stali ob strani in nam pomagali, sodelavcem Gorenje Velenje, Gorenje Kopalnice, Era Vino Šmartno ob Paki. Iskreno se za pomoč zahvaljujemo tudi dr. Jovanu Stupaiju, patronažni sestri Faniki Krbavac, gospodu župniku za opravljen obred ter govorniku za besede slovesa in vsem, ki ste našega očeta pospremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Marija, sinovi Srečko, Poldi, Darko.
Občina Velenje
Poroke: Šefkija Halkič, Velenje, Koželjskega ul.št. 1 in Senada Pašič, Velenje, Koželjskega ul.št. 1; Sanislav Dolar, Mali vrh št. 77;
Smrti: Hermina Kozmus, roj. 1900, Velenje, Kidričeva c. št. 23; Maksimilijan Videmšek, roj. 1922, Lipje št. 56; Ljudmila Her-lah, roj. 1918, Velenje, Goriška c.št. 55; Jožef Perčič, roj. 1930, Celje, Partizanska c.št. 28;
Frančišek Napotnik, roj. 1906, Lokovica št. 74; Leopold Bervar, roj. 1937, Šmartno ob Paki št. 137.
Občina Žalec
Poroka: Jože Strojanšek, Podvrh in Dagmar Jurgec, Podvrh; Bojan Gojzdnik, Gotovlje in Bože Jelen, Šempeter v Sav. dol.; Smrti: Anton Coklin, star 89 let, upokojenec, Sv. Lovrenc 31; Mar-
jeta Rainer, stara 91 let, upokojenka, Žalec, Cankarjeva ul. 1; Amalija Pisanec, stara 74 let, upokojenka, Prebold, Graščinska c. 15.
Občina Mozirje
Smrti: Matevž Završnik, 1931, Lenart pri Gornjem Gradu 20; Jožef Kaker, 1950, Mežica, Polena 9.
Rad si imel ljudi okrog sebe, jih razveseljeval in spoštoval,
sovraštva in zlobe nisi
poz/tal.
Molčal si,
molče upal in upanju
se sladkemu
upiral in hrepenenje s
silo vase
si zapiral.
Prišla je ura, nisi
mogel več.
Nam je ostala zdaj
praznina
in velika bolečina.
ZAHVALA
Ob mnogo prerani izgubi dragega in skrbnega brata in strica
IVANA PIREČNIKA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, ga obiskovali, pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter izrekli ustna in pisna sožalja. Posebna hvala kolektivu, sindikatu in sodelavcem TEŠ, zdravnikom ZD Šoštanj, še posebej dr. Pirtovšku, sosedi Mariji Grah za požrtvovalno pomoč ves čas bolezni, govornikoma gospodu Medvedu in gospodu Dolaiju za poslovilne besede, pevcem in godbi Zaija za zapete in odigrane žalostinke ter ZB NOV
Šoštanj.
Hvala Domu varstva odraslih Velenje za tehnični pripomoček. Ohranite ga v lepem spominu.
Žalujoča sestra Marija in nečakinja Irena z družino.

Ljubezen, delo in
trpljenje,
bilo tvoje je
življenje,
nam ostaja zdaj
praznina
in velika bolečina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža, ateka in dedija
MILANA VIDEMŠKA
rojenega 24.1.1922 - umrl 17.1.1995
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrazili sožalje,
darovali cvetje, sveče in maše. Hvala pevcem, govornikom, gasilcem, godbi in gospodu župniku
za opravljen obred. Posebna hvala tudi osebju bolnice Topolšica za nego in lajšanje bolečin.
Žalujoči: žena Slavka, sin Milan in hči Darinka z družinama in ostali sorodniki.
Glej, zamlja sije vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.
(S. Makarovič)
ZAHVALA
Ob prerani izgubi drage žene, mame, hčerke, sestre in stare mame
BOŽEKVARTIČ, roj. Špital
5.1.1933-15.1.1995
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem za pomoč in postrežbo v času njene bolezni. Posebna zahvala velja Elizabeti Špital in dr. Žubrovi. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili do groba, darovali namesto cvetja za izgradnjo nove cerkve, prinesli cvetje in sveče. Hvala uslužbencem Kmetijske zadruge Šaleška dolina za denarno pomoč. Najlepše se zahvaljujemo pevskemu zboru sv. Martina za poslovilni govor in petje na pokopališču in v cerkvi, gospodu Dragu Sinku za izredno lepe poslovilne besede, kanoniku,gospodu Viliju Pangerlu, domačemu župniku gospodu Jožetu Vehovaiju in ostalim duhovnikom za opravljen pogrebni obred in pogrebno sv. mašo.
VSI NJENI
Trpljenje, tvoje je bilo Življenje.
ZAHVALA
Ob izgubi očeta, starega očeta in dedija
\ FRANCA NAPOTNIKA iz Lokovice
19.7.1906-19.1.1995
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovane vence, cvetje in sveče ter za izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se dr. Menihu in dr. Pirtovšku za dolgoletno zdravjenje ter zdravniškemu osebju bolnišnice Topolšica, delovski godbi Zarja Šoštanj, moškemu pevskemu zboru Lokovica, gospodu dekanu za opravljen obred, obema govornikoma ter LD Smrekovec
Šoštanj.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči, nenadomestljivi in mnogo prerani smrti našega ljubega moža in očeta
LUDVIKA SVETINA
2.8.1946 - 15.1.1995
Onemel je tvoj vedri nasmeh, v naših srcih ostaja bolečina. Kruta in
neizprosna je resnica, da se nikoli več ne vrneš. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali, darovali vence, cvetje in sveče in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Prav posebno se zahvaljujemo sosedom v Šenbricu in na Stantetovi 17,19, družini Repinc, njegovim sodelavcem iz Hrastovca, kolektivu RLV, častni straži in rudarski godbi RLV, pevcem za odpete žalostinke, OŠ MPT, učencem in učiteljem OŠ Livada, Urološkemu oddelku bolnišnice Celje. Hvala govornikoma za ganljive poslovilne besede in gospodu duhovniku za opravljen obred.
Žalujoči: žena Mira, hčerka Mojca in sin Aleš.
Kar bilo je duši najdražje,
pobrala mi v cvetju je smrt,
zatrla mi nado za nado,
podrla načrt na načrt. (S. Gregorčič)
"Naš Cas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Izhaja ob Četrtkih.
Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš Cas" uvrščen med proizvode informativnega znafiaja iz 13. toCke, tarifna številka 3, za katere se plačuje 5 odstotni prometni davek.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena KrstiC-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič, Janja Košuta (oblikovalca), Klara Pavšer (lektorica).
Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, 856-955.
Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 100,00 tolarjev, trimesečna naročnina 1100,00 tolarjev.
RaC. prelom in oblikovanje: IM1'I:1 BKIII in LUMINA
Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor.
NenaroCenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Gorenje v polfinalu evropskega pokala
Praznik šaleškega in slovenskega rokometa!
zadetki. Začetek te "neljube zgodbe" se je ponovil tudi predsinoči v velenjski Rdeči dvorani na povratni tekmi; na srečo samo začetek.
Gledalci so kljub neposrednemu televizijskemu prenosu napolnili dvorano in do konca tekme, predvsem pa v najbolj kritičnih trenutkih, bučno bodrili domače in bili zaslužni za nepopisno skupno slavje na koncu.
Na začetku je bila na obrazih vseh igralcev in trenerja Bojana Požuna opazna nekakšna trema pred veliko odgovornostjo. Ta seje seveda pokazala v njihovi igri, ki še zdaleč ni bila tako tekoča kot v Italiji. Gledalci so šele v 6.minuti videli prvi zadetek, Gorenjčani so sicer povedli s strelom Čatra, v isti minuti je Ojsteršek povišal na 2:0, bo tako kot v Pratu? Ne! V 9.minuti je zelo dobri gostujoči desnokrilni igralec dosegel dva zadetka in izenačil. Minuto za tem je prišla nova nesreča. Zaradi poškodbe Ahilove tetive je moral z igrišča visoki Kimčenko, ki se v igro ni več vrnil. Gostje so začeli potijevati sloves, da se znajo na tujem igrišču še kako pobrati. Vodeni z izvrstnim kapet-anom Kobilico in ob izrednih obrambah vrataija Dovere so deset minut pred koncem tekme izničili prednost Velenjčanov. Razlika šestih zadetkov Italijanom še ni zadoščala za napredovanje, ker ob enaki razliki šteje večje število zadetkov v gosteh, bilo pa je zelo kritično, saj do tega izida domači kar deset niso dosegli zadetka. V 40.minuti je namreč Plaskan z "lobom" premagal zelo razpoloženega italijanskega vratarja (10:11). Nato se je začel italijanski niz zadetkov, v 50.minuti je bilo 10:16 in na pomolu je bila velika športna drama.
Dvorana ob tem nepričakovanem rezultatskem stresu ni onemela, nasprotno. Vsi gledalci so se dvignili s sedežev, z bučnim bo-drenjem znova dvignili igralce in jim vrnili samozavest. Samozavest pa je soigralcem vlil tudi vratar Anžič s sijajnimi obrambami v ključnih trenutkih. Plaskan je bil tisti, ki je prekinil grozeči niz zadetkov igralcev Prata, predvsem sijajnega Kobilice (z 9 zadetki je bila najboljši strelec tekme) in v 50.minuti je bila razlika spet samo pet zadetkov (11:16). Gostje so imeli novo priložnost, da s sedmih metrov zadenejo, a je Anžič ubranil strel, v 55.minuti je sledil zadetek Tometa (vodstvo Italijanov je bilo zmanjšano na štiri), dvorana si je oddahnila, verjetno ni bilo nikogar več, ki bi podvomil v končni uspeh, ki sta ga z zadnjima zadetkoma potrdila Cvetko in Tome.
Bila je to velika zmaga, v katero so igralci Gorenja vložili vse svoje znanje in srce.!
■ Stane Vovk
Igralci Gorenja (čepijo od leve proti desni): Jože Stropnik (Joco), Borut Plaskan (Plata), Beno Oštlr (Benč-ko), Drago Ocvlrk (Drač), Robi Čater (Čato), Marko Cvetko (Cvele); stojijo Trner Bojan Požun (Lpč), Iztok Rozman (Roza), Boštjan Tome (Tom), Marko Ojsteršek (Mare), Aleš German (Dojc), Aleš Anžič (Anžo), Sašo Tlmčenko (Kafelnlkov), pomočnik Ivan Vajd (Džango)
V Pratu potop domačih In začetno slav;
Sprejem pri ministrici
V Italiji je bila tekma v soboto zvečer, rokometaši in vodstvo Gorenja pa so se z nasprotnikom prvič srečali na sprejemu v tamkajšnji mestni hiši. Pozdravila jih je ministrica za šport, jim zaželela prisrčno dobrodošlico in hkrati obojim čim lepšo ter športno tekmo. Podobne besede je v pozdravu izrekel tudi član predsedstva RK Gorenje Iztok Hudomalj, ki je ministrici izročil monografijo Velenja, gostje pa so dobili posebno plaketo z vtisnjenim datumom tekme. Ministrica se je rokovala tudi z vsemi igralci in vsakemu podarila miniaturno sliko mesta Prato.
Podobno pozornost je gostom izkazal v ponedeljek popoldne tudi velenjski župan Srečko Meh in jim ob tej priložnosti podaril velenjski grb. V prisrčnem pogovoru je velenjski župan med drugim dejal: "Pričakujem nov uspeh rokometašev Gorenja, sicer pa naj zmaga rokomet." Gostje so mu odgovorili: "Tudi mi smo v Italiji pričakovali zmago."
Na koncu je res zmagal rokomet!
Menjava trenerja
Vodstvo Prate je nekaj dni pred prvo tekmo menjalo dotedanjega trenerja Zorana Zcčeviča. Ekipo je namesto njega prevzel Madžar Miklos Kovasc. Po torkovi povratni tekmi v Velenju bodo spet menjavali, so bili optimisti naši fantje (že v Italiji seveda).
Bravo "šaleški graščaki"
Blizu sto najbolj gorečih navijačev Gorenjčanov je navdušilo tudi s svojim izgledom. Bili so v rumenih majicah, barvi kluba, iz rumenimi šali okrog vratu. Zanimivo, rumena je tudi barva Prata, zato so Velenjčani igrali v rdečih dresih. "Graščaki" so povsem preglasili nekajkrat številčnejše domače navijače in ustvarili "štimung", kot bi bili v velenjski Rdeči dvorani. Nekaj minut pred koncem, ko je bila na pragu velika zmaga, domači gledalci pa ob takšnem razpletu nemi, je v dvorani zadonela Avsenikova "Slovenija, od kod , lepote tvoje", nato so zapeli še našo himno. Ko sta nemška sodnika, sodila sta resnično vrhunsko, še zadnjič zapiskala, so igralci pohiteli na rob igrišča, navijači so preskočili ograjo in na igrišču seje pričel ples v ritmu polke...Še dolgo se je slišalo - Velenje, Velenje, Gorenje, Gorenje, Slovenija, Slovenija.
Rokometaši velenjskega Gorenja so se uvrstili med štiri najboljše ekipe v tekmovanju za pokal Evropske rokometne zveze. To je največji uspeh v 37-letni zgodovini kluba in eden največjih slovenskega rokometa sploh. Velenjčani so bili v prvi tekmi v Pratu po briljantni Igri boljši od domačinov in se domov vrnili z veliko prednostjo šestih zadetkov razlike v svojo korist. Vseeno so vedeli - kako prav so imeli, da povratna tekma zanje ne bo zgolj formalnost.
"Italijani naleteli na slovenski
zid"
To je bil naslov članka o tekmi v športnem dnevniku "Prato šport" po prvi tekmi. Da, gostje so bili za domačine resnično neprebojen zid, saj so s svojo igro in nekaterimi izvrstnimi vložki očarali tamkajšnje kritično občinstvo, ki jim je med tekmo nekajkrat športno zaploskalo. Gorenjčani so prvo tekmo dobili s šestimi zadetki razlike. Srečanje je bilo v posebnem balonu, ki sprejme 800 gledalcev, gostje pa niso bili osamljeni. Blizu 100 njihovih navijačev "šaleških graščakov" ni štedilo svojih grl ter jih nosilo k veliki zmagi od prve do zadnje minute. Igra Velenjčanov je bila resnično velika, neponovljiva, bril-
jantna. Igralci Gorenja so začeli kot orkan. Karkčli so želeli, vse je teklo kot po maslu. Na vratih Anžič znova sijajen, v polju nadvse zbran kapetan Plaskan, ki je sijajno vodil svoje soigralce, v njih ni bilo nobene treme, igrali so povsem sproščeno in preden seje nasprotnik zavedel so imeli gostje v žepu že veliko vodstvo. V 8.minuti je bilo 5:1 za Gorenje. Domači gledalci niso mogli verjeti in dojeti, da so bili njihovi igralci tako hitro "spečeni kot prata." Poskušali so se sicer reševati, a jim tega imeniten nasprotnik ni dovolil. Nekoliko pre-daha so si Velenjčani vzeli sredi drugega polčasa V 42.minuti se jim je Prato približal na dva zadetka (14:16), takoj za tem še enkrat, a so Gorenjčani vzdržali tudi ta nalet in ko so nekaj minut za tem "postregli" domačim igralcem in gledalcem s "cepelinom", se je dvorana spremenila v dolgo ploskanje. Preostale minute tekme so bile spet vrhunske in konec nepozaben.
Trepetali za
končni
uspeh
Rokometaše Gorenja je po veliki zmagi v Pratu kmalu minila za-nesenost. Vedeli so,"da je pred njimi še drugo dejanje na poti k zgodovinskemu uspehu - 60 minut garanja in negotovosti. Vedeli so tudi, da je Prato ekipa, ki je po bledih predstavah v svoji dvorani povsem drugačna v gosteh, enostavno rečeno - nezadržna. To potrjuje tudi srečanje s švicarskim predstavnikom, s katerim so doma prav tako izgubili s šestimi zadetki, toda v gosteh ob polčasu povedli za dva, na koncu pa zmagali z dvanajstimi
Pri ministrici za špt
Obramba Gorenjčanov Je bila kot zl
Roza In Cvele: "Uaul
PRATO - GORENJE 18:24 (8:11)
PRATO - Športna dvorana, gledalcev 600, sodnika Busjaeger, Haug (Nemčija).
GORENJE: Anžič, Čater 3, Ocvirk 1, German 5, Ojsteršek 3, Plaskan 7 (5), Kimčenko, Oštir, Rozman 1, Tome 1, Cvetko 3, Stropnik. GORENJE-PRATO 14:18(7:9)
VELENJE - Rdeča dvorana, gledalcev 1.300, sodnika Ribeira, Reis (Portugalska).
GORENJE: Anžič, Čater 2, Ocvirk, German, Ojsteršek 1, Plaskan 5 (4), Kimčenko, Oštir, Rozman 3, Tome 2, Cvetko 1, Stropnik.