143 Dopisi. Iz Topčidera v Srbii 15. aprila. *) Pri nas na Srbskem se bo tisočletnica v spomin sv. Cirilu in Metodu slavila 11. maja. Društvo srbske slovesnosti (literature) je bilo namenilo svoje članove iz vseh držav v Beligrad na ta veliki praznik povabiti in tako tisoč-letnico apostoloma, ki sta slovanskemu narodu izveli-čavno luč kristjanstva prižgala, z največo krasoto slaviti. Ker pa nad milo Srbijo še zmiraj črni oblaki stojijo, je slavno društvo odstopilo od tega namena, samo zato, da ne bi zbog svetih reči po svetu krivičen hrup in krik postal. Dobro došel pa bo vsak, ki ga je volja se udeležiti zgodovinske svečanosti, naj pride odkodar koli, če tudi ne povabljen, v Beligrad 11. maja. — Zdaj pa naj še nekoliko običajev srbskega naroda poslednjemu svojemu popisu dodam. Povedal sem zadnjikrat v „No-vicah", da je Srbin hvaležen človek. Ta je gotova; ako storiš Srbu dobro, te hvali brez konca in kraja rekoč: „Da te Bog živi, da Bog poživi tvoja deca, tvojo go-spojo, da ti Bog poživi tvojo majko in tvojega otca, da te Bog naplati, Bog ti daj srečo in tvojim decoma (otrokom)" itd. — Rekel sem, da Srbin svoj slavni dan, to je, dan svojega hišnega patrona z največo dostojnostjo slavi, in da za povabilo svojim prijatlom v znamenje velikega češčenja kako lepo jabelko, pomarančo ali kako limono pošlje. Pridejo pa na ta dan k njemu tudi nepovabljeni znani in neznani ljudje; tem več jih pride, tem bolj mu je v čast in slavo, veče je njegovo veselje. Ce pa kdo znancov k njemu ne pride, ga to močno žali, da pravi: „a, ni ga bilo k meni! morda misli, da mu pošljem limono"? (to je, da ga bom prosil in častil). Sploh je to, ako mu na povabilo ne prideš, da se huduje ter pravi: „Ni ga k meni; čaka in misli, da mu pošljem limono." — Rekel sem tudi, da je Srb pobožen, svoji veri zvest Človek, in da se pri vsaki priložnosti prekriža. In res, ako daš Srbinu čašo (kozarec) vina ali rakije, kos kruha ali kar si bodi, se bo Srbin vselej Boga in tebe za prejeti dar hvaleč pobožno prekrižal, rekoč: „Hvala Bogu, hvala ti gospodine", in z besedo „spasi Bog!" povžije prejeti dar. Po zavžitku mu moraš: „na zdravje" reči, drugač ga razžališ, in on si od tebe misli, da si sirov človek, ako mu ne rečeš, kadar on čašo zvrne: „na zdravje!" On se ti pa za vošilo „na zdravje" zopet lepo zahvaljuje in ti govori: „Hvala ti gospodine, da te Bog usliši! — Rekel sem, da Srb ima lepo navado po pozdravu izpraševati: „kako si, kako ti deca, gospoja" itd, K temu moram še pri-djati, da je Srbin izobražen človek, in da ti bo, ako ga pozdraviš in izprašuješ, kako ti deca" itd. vselej hvaležno odgovoril in rekel: „blagodarim za pitanje (vprašanje) , hvala Bogu vsi smo zdravi", in te bo brž po-prašal: „pa kako ti, kako so ti deca" itd., in odgovori mu: „blagqdarim za pitanje"; drugač si misli, da si neomikan S vaba. — Rekel sem dalje, da so Srbinu besede: „izvolite" in „brate" vedno v ustih; pridati moram, da Srbin tudi ženski ne govori drugač, kakor: »izvolite brate." Srb ženski pravi „brate", bodi si gosposka ali kmetiška žena, „izvolite gospoje" se k večemu v Belemgradu sliši. Sploh je Srb priljuden človek, da mu ga para ni; za vsako dobroto se ti ponižno odkrije, ti roko poljubi, in se ti lepo zahvaljuje. Slovenski naši *) Napovedana Valvazorjeva ,,Ehre des Herzogthuins Kram" je že prodana. Vred. kmetje si le v roke segajo ; nasproti se Srbi (tudi kmetje) sploh roke podajajo, pa tudi v obraz poljubu-jejo in izprašavajo: „kako si, kako ti deca" itd. — Rekel sem, da se Srbi o Božiču in o veliki noči rokujejo, poljubujejo in lepo pozdravljajo: „Kristus se je rodil, Kristus je ustal (uskres)". Dodati moram, da je odgovor: „istina Kristus se je rodil; istina Kristus je ustal." Tudi Srbi imajo o veliki noči pirhe, kakor pri nas, da! še veliko bolj; tukaj tudi gospdda gospodo s pirhi počastuje; precej za besedo „Kristus uskres" si podajajo pirhe, brez kterih Srb ali Srbkinja o veliki noči iz hiše ne gre; se ve, da jih na poti skoraj tolikokrat premeni, kolikor ljudi sreča, da za svoje pa druge dobi itd. Res se čudim, da Srb, ki se od svojih junaških očetov ni druzegaučil kakor vražjega Turčina zalezovati in napadati, puško pucati (streljati), hanžar brusiti in turške glave sekati, je vendar vrlo priljuden, zraven pa poln narodne ponositosti. Iz Celja. / — Akoravno so naše „besede" memo drugih nekako redke , je pa vendar vsaka, tako tudi zadnja v nedeljo 26. aprila zopet bila kaj vesela. Hvala najpoprej pevcom, ki so pri vseh pesmah, kolikor je program jih imenoval, prav dobro , da izvrstno se obnašali, posebna hvala pa g. G. Tribniku, ki je A. Jaellove „Noeturne" in svoje lastne „ Variacije", in pa teharskemu učitelju g. A. Salmhoferju, ki sta, uni na glasoviru, ta pa na goslih „Variacije, štajarske narodne pesmi za gosle spremljevane na glasoviru" igrala tako milo, zbudljivo in izvrstno, da sta vse radosti strmeče poslušavce očarala, ki niso dali poprej miru, da sta jih morala ponoviti. Res, skazal se je gosp. Salm-hofer ta večer mojstra na goslih, da mu blizo okrog ni para. — Izmed obilo deležnikov besede ne smem posebno dveh čč. gostov prezreti, ki sta oni večer besedo našo počastila, in ta dva sta č. gosp. Ribič, okrajni predstojnik vranski in naš novi celjski predstojnik č. gosp. J. Lichtenegger, kteri je s svojo ljubeznjivo priljudnostjo se vsem, ki ga še niso poznali, prikupil in med druzimi presrčno napil zdravico naši čitavnici, Njih eksc. preč. grofu Strassoldo-tu, deželnemu namestniku štajarskemu, kteremu je sosebno hvalo dolžan, da je med svoje rojake v domačijo prišel, in pa kmečkemu stanu. Te zdravice vse je gosp. ravnatelj s celim veselim družtvom primerno, navdušeno in z gromovitimi slava- in živio-klici odzdravil. — Složnost in vzajemna ljubezen ste nam še vselej, tako tudi pri zadnji besedi, rodile nepopisljivega veselja, ter storile vsako ,,besedo" nam nepozabljivo. Bog daj še v zanaprej tako! Zahvala. Sprejmite ljube ,;Novice" od celjskih gimnazijskih učencov presrčno „zahvalo" in naznanite jo v njih imenu častitima rodoljuboma gospod prof. J. Macunu v Zagrebu in gosp. prof. A. Janežiču v Celovcu, unemu za lepe slovanske knjige, temu za „ Cvetje", ki sta jih naši slovenski šolski mladini poslala. Hvala Vama in slava! Iz Celovca 1. maja. V. — „Stimmen aus Inner-osterreich" ne izhajajo več. Gosp. Einšpieler je v svojih poslednjih listih oklical, da v sedanjih časnikarstvu zelo težavnih časih Leonova tiskarnica ni mogla najti^ ne vrednika ne založnika. In tako je nehal časnik, ki je v kratkem času si mnogo naročnikov in bravcov pridobil, čeravno so gospodu Einšpielerju od več stram dohajale prošnje, naj še izdaja svoj list; al gosp. Einšpieler noče ter pravi, da se bo odslej več pečal s slovenščino. Iz Kočevja 30. apr. —u— Danes je bila volitev deželnega poslanca; radostno naznanjam, da izpolnilo se je priporočilo „Novic" in „Naprej-a"; ker z nenavadno veliko večino glasov izvoljen je bil gosp. Luka S vete c. Prišlo je volivcov 65, med kterimi jih je 51 volilo našega občespoštovanega g. Luka Svetca; ostalih 144 14 glasov se je razcepilo na 5 druzih gospodov. Ni me volja pisati zgodovine današnjega dne; rečem le to, da volivci slovenski in nemški, navdani živega kon-štitucijnega duha, so kaj možato in lepo skazali zaupanje, ki ga stavijo v gosp. Svetca, in so z odkritosrčno besedo odbili vse rovarije zoper njega. Pa se bojo tudi prepričali, da so volili pravega moža. Deželni zbor kranjski po njem dobi zastopnika deželi, ki je ravno tako zvest Avstrijan kakor iskren domoljub, ravno tako pošten v srcu kakor zgovoren v besedi. In takih mož nam je treba dandanašnji. V Kamnji na Vipavskem 1. maja. Vsem gosp. naročnikom zgodovinski povesti „Cudne poti Božje vsegamogočnosti" itd. naznanjam, da zavolj mnogo tiskarne tvarine v tiskarnici gosp. J. B. Zajca v Gorici ni mogla omenjena povest v rečenem času na svitlo priti. Ker se pa ravno zdaj pridno tiska, jo bodo, brž ko na svitlo pride, po pošti prejeli. France Bunc, učenik. Iz Loke. 10. dne t. m. na večer bomo v naši či-tavnici imeli spet besedo, h kteri so prijazno povabljeni vsi udje loške čitavnice pa tudi druzih čitavnic. Iz Ljubljane. Sej m v pondeljek je bil dober, da že dolgo ne tak; ljudi je prišlo obilo, kupčije je bilo dokaj , čeravno živinskega sejma ni bilo zavoljo kuge živinske. ¦v — Citavnica kranjska je te dni poslala čitavnici naši vabilo, naj bi udje njeni v ustanovljenje slovesne črne maše, ki se za rajnega Prešerna ima služiti vsakoleto, darovali toliko, da se nabere kakih 200 gld. Dosihmal se je nabralo 93 gold. Nadjati se je, da v ta blagi namen bo kmali skupaj, kolikor se potrebuje.