■I. ¿Id vilka.
DC K. STAATSANWALTSCHAh I MARBUR8
Eiiigelaugt am 1 - FEB. 1917
Q iy
mit—™ Beilagen -

s
sz
t/
, due 1. februarja 1917.
■
4-' ■ 11
I /Ji M
SI. leluik.
List ljudstvu v pouk in zabavo.
fasfe^ vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s j>ošiIjanjem na dom za cele leto 6 K, pol leta 3 K in za četrt leta 150 K. Naročnina za Nemčijo 8 K, za druge izver Kiter hodi sam po njega, plača na leto samo 5 K. — Naročnina se pošilja «a: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošrlja do odpovedi. — UAe „l dnrSfcrs* dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 12 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška et
izvenavstrikhe dežete 8 K, Ue ,, Katoliškega tokovnega
dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 12 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, ~ * —
naročnino, inserate in reklamacije.
-revate at plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 24 vin., ali kar je iste, 1 kvadratni centimeter prostora stane 16 vin. Za večkratne oglase primeren popust. V oddelku „Mala stane beseda 5 vin. Parte in zahvale vsaka petitvrsta 24 vin., Izjave in Poslano 36 vin. — lnserati se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte reklamacije so pošfasiae proste.
Nekciliko misli o kmetskem
Priobčil A. Kosi, šolski ravnatelj.
0 veliki važnosti kmetskega stanu, oziroma poljedelstva, vobče se pač menda nikoli ni toliko govorilo i» pisalo, kakor uprav sedaj v času svetovne vojske. In najsi se tudi ne govori in ne piše o kmetu toliko javno, kolikor bi se imelo o njem povedati, vendar se vsaj na tihem priznava veliki pomen onega stanu, ki
ne boji se dneva teže, ki orje, seje in sadi, gospodi mestni kruha reža, ovočje sladko ji deli.
Ker se kmet ne gleda rad kakor kaka nečimur-na mestna dama, dolgo v ogledalo, marveč se tu ali tam le tako površno ozre vanj, zato naj v naslednjem tudi nakratko predočim nekoliko sličic iz njegovega življenja in delovanja, morda se da tu ali tam kaj popraviti, morda zapazi na sebi in na svojem stanu kako hibo, ki ni prirojena in se da odstraniti. Ako bom s svoj;m kratkim spisom, v katerem se dotaknem tudi drugih činiteljev, ki zdrav razvoj kmetskega stanu pospešujejo ali ga ovirajo, v tem ali onem ozi-ru kaj koristil, dosegel sem ž njim, kar sem nameraval.
Kmetijstvo je glavni steber človeškega življenja in obstanka narodov; ono je živi in neusahljivi vir, iz katerega zajemajo narodi in države vedno novo moč, po katerem se spopolnjujejo in pomlajujejo.
Kmetski stan nas varuje lakote in pomanjkanja iH je najbolj naravna pot do blagostanja. Resnico teh besed naua potrjuje dovolj krepko sedanja svetovna vojska.
Komur je mar sreča človeštva, v komur tli iskra ljubezni do bližnjega, komur je blagor domovine in hoče povzdigniti njeno veljavo, čast in slavo, ta eo ostal vedno največji prijatelj onih ljudi, ki nam v potu svojega obraza pridelujejo vsakdanji kruh.
Sedanja vojska je že pa še bo uverila o veliki važnosti kmetskega stanu tudi one kroge in člane Uoveške družbe, ki še do sedaj tega niso pojmili.
Kdor je s paznim očesom motril naše družabne razmere, moral je s strahom opaziti, da je kmetski stan v poslednjem Času vedno bolj propadal in hiral, da se je pogrezoval v neznosne dolgove, s-kratka: pred ietom še zdravo in krepko telo kmetskega stanu je začel razjedati črv, ki mu je pretil s pegubo.
Vzroki, zakaj kmetski stan propada, so zunanji in notranji. K zunanjim vzrokom prištevamo n. pr. vremensice nezgode, kakor toča, povoden], mraz itd., ki ponekod leto za letom uničujejo kmetu njegove pridelke ter mu tako jemljejo veselje do dela. Naravno je, da. postane kmet. ako vidi, da njegovo trudapolno delo le malo ali nič ne izda, sčasoma nezadovoljen, in obupen. Posledica tega pa je, da se pobit in potrt uda nemili usodi; mladi luidje, bodisi njegovi svojci ali drugi, videč in čuteč kmetovo nezadovoljnost in obupnost, si iščejo ložji kruh, sili'o trumoma v mesta ter se posvetro drugemu, ne pa kmetskemu stanu.
Z bogom mladih ljudi s kmetov v mesta trpi kmetski stan radi tega neizmerno škodo, ker izgubi kmet s tem najboljše in najzanesljivejše delavne moči. Zato je tako težko dobiti zanesljive in zveste posle in oni, ki so kmetu na razpolago, zahtevajo neprimerno visoke plače, ne čutijo z gospodarjem, marveč hodijo zvečine svoja pota.
Med notranje vzroke propadanja kmetskega stanu računamo v prvi vrsti premajhno izkušenost mlar dih ljudi, ko jim stari izrc.-\, je gospodarstvo. Stari ljudje, boječ se za svoj obstanek, zahtevajo prevelike izjemke, mladi pa v nadi, da bode gospodarstvo vrglo dovol' dobička za njih in za starce, se lahkoverno udajo in ako potem potrkajo na vrata mladega gospodarja razne nezgode, da gospodarstvo ne gre gladko naprej, je nezadovoljnost tukaj. Stari zahtevajo: Daj mi. kar mi gre!, mladi pa reko: Nimam!
K nadaljnim vzrokom, zakaj kmetski stan propada, je zlasti pri nas Slovencih, premajhna izobrazba kmetova v gospodarskih rečeh. Dočim drugi stanovi veselo napredujejo in uporabljajo oridohitve novejšega Časa, hodi naš kmet z majhnimi izjemami po starih, izhojenih potih ter se drži gesla: 0 vak so naši starci delali, pak so vsega mnogo imali!
Z ozirom na zahtevo po kmetski naobrazbi bo treba tudi preosnove ljudske šole na kmetih. Četudi
je upravičena zahteva, da imej ljudskošolski poduk značaj splošnosti, vendar se je treba" pri pouku mladine ozirati tudi na potrebe njenega prihodnjega poklica.
Ne imeli bi prav, ako bi trdili, da se omika po novodobni šoli ni povzdignila, a z vso resnostjo si upamo trditi, da ni bilo prav, da se v šolskem zakonu leta 1869 v učnem načrtu za ljudske šole ni delala razlika med kmetskimi in mestnimi šolami.
Kmetskim šolam bi se moralo že po oblastvenih predpisih in naredbah nuditi več prilike, vzbujati v mladih ljudeh ljubezen do kmetskega stanu in njegovega dela. Na misel mi prihajajo tukaj resnične besede, ki jih je izpregovoril v tem oziru 1. 1883 grol Relcredi v državnem zboru na Dunaju. Ta mož pra-■vi: „Gotovo je jako važno, da se mladini že pri pravem pouku položi v srce kal zadovoljnosti, da postane zadovoljna in srečna v svojih razmerah t tistem poklicu, ki si ga bo večina izvolila."
Uprav, ko to pišem, mi pride v roke prva številka letošnjega „Mira." Ondi čitam besede, ki so mi takorekoč iz srca govorjene. DotiČni pisec — gotovo (.'nber poznavatelj kmetskih razmer — izvaja: „Novodobna šola na kmetih naj že v mladih srcih vaških otrok vcepi iskreno liubav do domače grude, do očetove kmetske hiše. Potem bodo taki otroci tudi raje estali doma. Z veseljem se bodo poprijeli domačega kmetskega dela, ponosni bodo na svoj kmetski stan, in le malokateri bode — prisiljen — zapustil očetov dom, iskal srečo v velikomestnem življenju."
LISTEK.
Vojni spornim.
(Napisal lanu g Šolan.)
(Dalje.)
Krog in krog gradu je bila zasajena gosta, tr-njeva živa meja, ki je imela samo dva, precej ozka prehoda. Pri sprednjem preseku žive meje se je kar trlo kozaških jezdecev na mršavih kljusetih, vsak je hotel biti prvi na grajskem dvoriščutSeveda, ti mu-stačasti rogovileži so se rili med seboj in za nekaj minut tako zagozdili uhod, da prav nobeden ni mogel ne naprej in ne nazaj. To njihovo suvanje, medsebojno psovanje in prerekanje za prednost je bila moja rešitev. Bosonog, s čevlji v roki sem čakal v trepetu groznih gostov, ki me bodo pobili in povrh še iztaknili oči. K Bogu sem obupno vzdihnil. Od zadaj je peketnilo po grajski stezi. Pred menoj je prestrašeno začudeno postal avstrijski dragonec, sedeč v sedlu in drugega konja vodeč praznega za uzdo. S-pogledala sva se, razumela brez besedice^ in jaz sem z risovo naglico planil na praznega konja,
Z bosimi nogami sem se tesno oklenil konjskega trebuha in v valovitih skokih sva izginila hitro iz grajskega dvorišča na cesto, Kozaki so zapazili ta pobeg, Parkrat je počilo za nama, krogle so frk-nde mimo ušes. Nekaj jezdecev ]o je ubralo za nama, sliSati je bilo naglo udarjanje kopit. Trdo sem stisnil čevlje v roki, moj spremljevalec je pa poteg-
nil sabljo in ubrisal s platiščem po konju, da bi ga pognal v hujši dir. Konjske noge so se dotikale komaj tal, tako sva drvila po cesti. Dragonec pred menoj in jaz za njim. Preganjalci so vpili za nama; čepet njihovih konj mi je udarjal vedno razločneje in bliže na uho. Ozreti se nisem mogel. K Bogu sem valovil vzdihe, da bi mrcine le streljale ne. Cesta se je vila precej časa ravno in ta plan mi je v diru šepetal smrt in izgubo oči!
Od židovske gostilne ob cesti se je naenkrat tu odcepljala na desno poljska, ozka steza.
„Na desno!" sem viknil dragoncu in konjska kopita so planila na travnato-mehka tla. Kakih tisoč korakov od ceste je rastlo na močvirnatem travniku pritlikavo jelšje in visoka trstika. V to naravno kritje sva se spustila in smuknila s konj. Blato je plus-knilo kvišku, pa počenila sva oba močno utripajočih src. Znoj nama je kar lil s pereče razgretih obrazov, prsi so lovile sapo in noge so se tresle v grozni negotovosti: so li naju kozaki spasli ali ne? Nekaj hrabrejši dragonec je pobulil med trstikami in mi šepnil:
„Jih ni videti, zdivjali so gotovo naravnost po
cesti."
Poltema je ob;ela ravan in močvir;e ter naju, uboga begunca, varno prikrila preganj Icem. Blatne noge sem si obrisal ob trstike in obul čevlje, ki jih na begu, hvala Bogu, nisem izgubil.
Sedaj še le sem rešitelin krepko stisnil roko s toplo zahvalo, da me je rešil gotovega ietništva in smrti. Povedal mi i«, da služi pri divizijski kavale-riji. Tudi on ie počival utrujen v hlevu pred gradom; ko so pridrveli v mestece kozaki. Meni podar-
jenega konja je že nasedlanega ujel na grajskem vr-tecu. Pojasnil mi je, da.sem jaz moral spati nad 8 ur in naši so ostavili Glynjane kmalu popoldne.
Med temi pomenki je sililo v ospredje drugo v-prašanje: Kam pač iz tega močvirja? Kje dobiti nar še čete? Dragonec je silil nazaj na cesto, a temu pa sem se jaz odločno protivil in obveljala je moja. Konja sva težko izvlekla iz močvirja in stopala peš po v temo zavitem travniku, neznano kam.
Cez nekaj časa sva zajahala, in pustila konja stopati, kamor sta hotela, da je le šlo naprej. Na tej planjavi ni bilo žive duše, ne bajte, niti luč kakega ognja ni zabliskala od nikoder. Ta ježa v vedno gostejši temi, brez najmanjšega kažipota, v golo negotovost. ie bila zame nekaj groznega. Govorila nisva nič, se tudi nobenemu ni ljubilo. Konja sta stopala prepočasno, pognala sva jih bolj na desno in v trab.
Dolgo Časa sva jezdila v diru. Daleč na desno se je tupatam nekaj trenutno posvetilo. Zdirjala sva v tej smeri. Luč je švigala vedno gostejše in razločneje.
„Ce je luč, so ljudje, naj bo že kdor hoče", ie menil dragonec ter še urneje pognal žival. Res, dobila sva ljudi, še avstrijske vojake, ki so užigah v-žigalice in skušali na straži podnetifi ogenj v zabavo in kratek čas. Povedali so nama, da kake pol u-re odtod, Če jezdiva naglo, prideva do gradišča, ko-* der nočuje divizijski štab.
Dragonec je zavrisnil od veselja; zdirjala sva naprej do gradu, do divizije. Cilj bega sva, hitro do-| segla. Dragonec je v grajskem hlevu dobil svoje to-! variše, jaz sem se napotil med častnike, da povpra« I šarn po svojem regimentu. Gospodje še pozno v noči
J

Siren S.
SLOVENSKI GOSPODAR.
1. februarja 1917.
- ■
&
asieem«
ameriške so smernice, povdarja Wilson, toda po njegovem preverjenju je v njih rešitev tudi za Evropo. Temeljno načelo slove: enakost pravic za vse narode, najsi bodo veliki ali majhni; svoboda in samodo-j ločba vseh narodov; vsak narod naj živi tako, kakor sam spozna za pravo in dobro. To je staro izročilo ameriške politike, bolje rečeno politike Zedinje-nih držav Severne Amerike. Znano je pod imenom: Monroeov nauk. Monroe je bil od leta 1817 do 1825 predsednik Zedinjenih držav ter je proti takrat zvezanim Rusiji,. Prusiji in Avstriji, ki so se hotele v-mešavati v ameriške zadeve, zaklical: Amerika Ame-rikancem! Ameriško ljudstvo si bo samo določilo svojo usodo. To načelo o svobodi in samodoločbi narodov, ki ga Wilson imenuje Monroeovo, pa se tudi lahko označuje za Wilsonovo, smatra Wilson kot odrešilno za Evropo.
Osrednji vlasti — Avstrija in Nemčija — se marata prepirati o tem, ali je to načelo na splošno veljavno ali ne, temveč oni ga dejansko izvršujeta. Dokaz za to je proglašanje samostojne Poljske, kateri bo sledila samostojna Albanija.
Albanija Albancem, to je glavna misel, ki pre-šinja oklic, ki ga je te dni izdal c. kr. avstrijski poveljnik v Albaniji, in sicer o priliki obletnice, ko so avstro-ogrske čete stopile na albansko ozemlje. Avstrija se je, tako povdarja avstrijski poveljnik, vedno trudila, da brani edinost albanskega ljudstva in celotnost albanskega ozemlja. Temu nasprotuje stari lokavi sovražnik, ki je kmalu po izbruhu svetovne vojske vpadel v Albanijo. Pa le majhna manjšina, to bodi povedano v čast Albanije, se je našla, ki se je na izdajalski način pridružila vsiljivcem. Velika večina je ostala zvesta Avstriji, ki se je vedno potegovala za obrambo Albanije. Avstrija je prišla v deželo kot rešiteljica. Avstrijske čete, katerim so se še pridružili mnogi izmed najboljših in najpogumnejših Albancev, ne sfremijo za drugim, nego za tem, da porazijo sovražnike ter da popolnoma osvobodijo albansko deželo.
Avstrija namerava, braneč podedovano vero. govorico in narodno posebnost albanskega ljudstva, dati deželi urejeno upravo. Ta uprava naj albansko ljudstvo, ki je vsled dolgotrajnih zmed v o-miki in v gospodarskem razvoju zaostalo, pripravi in vzgoji za to, da more kmalu izvrševati pravico i samouprave, ki mu pristoja. Ko bodo dani vsi pogoji " za deželno avtonomijo, bo Avstrija- nemudoma, vposta-vila albansko samoupravo ter tudi potem samostojni deželi ne bo odtegovala, svojega varstva.
O miru.
Predsednik Wilson je v svoji poslanici ameriškemu senatu obrazložil nazore, po katerih bi Evropa prišla do trajnega miru. Ameriška so ta načela in
Vprašanje o mini, enkrat izproženo, teče naprej. Teče sicer zelo počasi in. komaj vidno, teče pa vendar. Njegov tok zavirajo naši sovražniki, ki sko-ro enoglasno zatrjujejo, da tako dolgo, dokler ne dosežejo zmage nad Nemčijo in z njo zvezanimi državami. sploh ne stopijo v mirovna pogajanja.
Wilson, severoameriški predsednik, se v javnosti mnogo trudi za mir! A mož je po rojstvu in mišljenju Anglež in vsi njegovi mirovni predlogi so več ali manj tako prikrojeni, kakor je po godu Angliji in njenim zaveznicam. Wilson n. pr. govori o potrebi popolne svobode in jednakopravnosti vseh narodov. Njegov prijatelj Četverosporazum pa hoče, da bi pri-žli n. pr. jnžnoavstrijski kraji, kjer prebivamo Slovenci in Hrvati, pod Italijo. Kako skrbi Italija za Slovence, spričuje zgodovina tlačenih beneških SIo-veaeev.
Na Wilsonovo poslanico severoameriškemu senatu, o kateri smo zadnjič poročali, se je oglasila ce-
la vrsta glasov iz raznih držav. Značilno je, kako odgovarja angleški minister Bonar Latf na Wilsonovo sporočilo. Na nekem shodu v Bristolu je rekel ta minister med drugim: Wilsonov cilj je sedaj, doseči mir in ga za bodočnost zavarovati. Toda Če presojamo vprašanja, ali se ne more doseči mir po potih, ki jih predlaga Wilson, nikakor ne moremo pozabiti prošlosti. Neposredno po izbruhu vojne so Nemci po-metli v stran vsako sled meje, ki preprečuje vojne grozote, raztrgali so pogodbe, katere so v miru sami podpisali, polagali so v odprtem morju mine, izvršili na morju in na kopnem vsakoršne zločine proti haa-ški mednarodni pogodbi. Vojevali so se proti ženam in otrokom in podanike nepristranskih držav so rav-notako brezobzirno pobijali, kakor svoje sovražnike. V tem trenutku se nahajajo na tem, da odvedejo prebivalstvo osvojenih ozemelj v suženjstvo in kar je še hujše, oni silijo podložnike svojih sovražnikov (Poljake) k temu, da zagrabijo za orožje proti lastni deželi. Nastopiti moramo druga pota, ako hočemo v bodočnosti zasigurati svetu mir. Nemško ponudbo, da naj se pričnemo pogajati, smo odbili, ne iz veselja osvajanja ali iz pohlepa po sijajni zmagi, nismo je odbili iz sovražne zavisti ali maščevalnosti, ampak, ker bi bil mir, ki bi se sedaj sklenil, mir, ki bi te^ meljil na nemški zmagi in tako bi bil mir, ki bi pustil nezlomljen vojni stroj in mi bi ostali na polpoti za uspehom njihove obkrožitve. Mir bi pustil stroj v rokah istih, ki so se že cele rodove pripravljali na vojno, ki bodo pričeli z istimi pripravami in izbrali njim pripravni trenutek, da poženo svet v nov vrtinec ki ga sedaj doživljamo. Naš cilj je isti, za katerim^ teži Wilson. Zato se borimo in žrtvujejo naši sinovi in bratje svoje življenje. Srca našega naroda hrepene za mirom. Za mirom težimo, ki nas privede nazaj dobro ohranjene, kar pomeni, da tisti, ki se ne vrnejo, niso zastonj žrtvovali svojega življenja.
Tako angleški minister. Angleški, francoski in italijanski listi pišejo pohvalno o zadnji Wilsonovi poslanici o miru. Nemški listi pa so sprejeli ta nov Wilsonov korak precej hladno ter očitajo vladi Zedinjenih držav, da z besedo dela za mirv v dejanju ps podpira vojsko, ker Severna Amerika četverosporaz-umu še vedno prodaja orožje in strelivo. Spričo tega povdarjajo nemški listi, da je treba vojsko nadaljevati do končne zmage. Sovražnikom, ki hočejo Nemčiji odtrgati Alzacijo, Lotaringljo in one dele Pruske, kjer prebivajo Poljaki, boj na življenje in smrt!
Nemški vojni minister Stein je z ozlrom na Wiisonove mirovne korake izjavil: Le zmagovalec bo mogel narekovati odločilen mir. Mi (Nemci) se moremo bojevati naprej in moramo dobo'evati vojno, ne da bi trenili z očesom, do zmagovitega konca. Ta duh vlada tudi v vsej armadi, Ako monijo naši sovražniki, da je Nemčija s svojimi rezervami že sedaj pri kraju ali da se bliža kraju in ako stavijo na to svoje nade, bodo silno razočarani. Mi delujemo v najožjem stiku z avstro-ogrskim, turškim in bolgarskim vojnim ministrstvom. Pri tem pa ne podcenjujemo sovražnika, temveč skušamo izslediti, kje je na* bolj močan ter ga tam poraziti.
Oglasil se je tudi srbski ministrski predsednik Pašič, ki je glede na dosedanje mirovne korake rekel sotrudniku francoskega üsta Petit Parisien" naslednje: ..Trenutno ne loči zaveznikov in Srbov nobeno vprašanje. Kadar bo prjfiel čas, da se bo razpravljalo o vseh tekočih vprašanjih, bomo po mojem prepričanju rnašli rešitev, ki bo ugodna bodočnosti skupnosti zaveznikov. Želimo, da bi bodoči mir dolgo trajal. Da se bo mogel doseči, morajo zavezniki (tt. j četverosporazum'), če zahtevajo, naj se reši narodno načelo, svoje želje omejiti, ker bi prera-
niso spali, ampak pisali, risali in brskal po kartah. Prijazno so me sprejeli, poslušali mojo zgodbo in me po vojaški navadi pogostili s tečnimi ostanki večerje. Jedel sem hlastno kot volk, saj moj želodec že dva dni ni ničesar prekuhaval razen vode. Povpraševal sem še po svojih tovariših, a vsi so nevedno odkima-vali z glavo.
Spal sem do jutra na dveh stolih. Pri odhodu so me povabili, naj jezdim z njimi, bom že kje iztak-nil svoj polk Stražmojster mi pripelje konja s pripombo :
„Gospod, s tem krampom pač ne boste prišli daleč. Le poglejte, še odeje nima pod sedlom; dobil vam bo žuljave obtiske in obtičal na cesti."
Dobri mož me je še poučil, da je v selu Gaje divizijski tren. Tjekaj moram na vsak način, da dobim konju potrebno koco. Na karti sem si še pogledal to Gaje, bilo je sapramensko daleč. Hočeš nočeš moraš! Krenil sem sam na konju proti že omenjeni vasi. Dobro je zadel stražmojster, ko je nazval za-ničljivo mojo žival „krampa."
Konj je bil res dobesedno ničvreden kramp z vsemi mogočimi hibami in slabimi lastnostmi, Mrha je vedno neumno-radovedno bulila naokrog, ni ga bilo moči pognati v trab. Preklestil sem ga iz jeze po «šesili in rebrih, a pri krepko padajočih batinsh je nobrcaval in obstal nepremično na mestu, Statljivec je bil, mrha suholjava!
Dolgo me je' pustil, da sem se mazal z jezo in potrpežljivostjo, predno je samovoljno krevsnil milo ¡naprej. Radi upravičenih kletvic na tem potu s« bom ie do dobra vieal; Bog mi grehe odpusti, kaj pa li *em hotel drugega. Stopal sem po prašni poti le ko-
rakoma, kot bi prevažal šmir. >Srečaval sem le posamezne jezdece, ki so drvili mimo v trabu. Moje klu-sje je povohnilo za vsakim konjem, zapeketnilo nekaj sto korakov v dir za njim, a nato zopet pos alo in tako preklicano neumno bulflo ter potrepalo z očmi. Presodil sem ga, da je v mirnih časih vozil v paru, zato mu sedaj ne diši samotno sedlo.
Posebno na cestnik ovinkih je mrcina redno postajal. Moral sem iz sedla, za uzdo sem ga vlekel in kresal nekaj časa peš poleg njega. Ze proti poldnevu je šlo. Jaz, samotni Idativitez, nisem prehodil še niti polovice poti. Sedaj se je še pa črnotemno pooblačilo. Dež je začel padati v debelih kapljah. Moj plašč je romal z izgubljenim Lojzom bogzna kod, a mene pa je ploha brisala in prala od vseh strani. Pod streho ni bilo stopiti kam, vso plajo sem prebil na cesti v počasnem, živalsko trmastem koraku. Ko se je preletelo, sem se sam sebi usmilil do solz. Saj je vendar vse nabijalo po meni; vse nebesne in zemeljske šibe.
'Kje je še bilo Gaje! Mene je neusmiljeno mrc-varil giafl; moker sem. bil, da je kar curljalo od mene in truden, da sem podremaval na konju.
Na ovinku se je kljuse zopet ustavilo in ni prestopilo koraka več. Tepel sem ga, gladil in vlekel, vse zaman! Obstalo je kot pribito na cesti.
V teh trenutkih sem peneč od jez« obupava!. Zbrcal sem mrcino v cestni jarek, jo privezal ob brzojavni drog in se sesedel na mokra tla. Skril sem od toge pekočo glavo v dlani in stopil na ono žalostno stopnico človeškega življenja, ko je človeku vse-jedno, če tudi pogin« t cestnera jarku. Prav nič ni-
sem voč razmišljal, ne molil, ne se hudo v ti, glava Je mi kleknila na kolena in zaspal sem.
Spal sem trdo, nemoteno in dolgo. Take v napi*! spancu «em fini, predno sem se prebudil, da me nekdo prijazno-proseSe kliče. Na ustih sem začutil pekoč» tekočino in tedaj sem odpri oči.
V naročju me je držal vojaški duhovnik in mi kapljal na izsušena astna grizeče hudega ruma, O-krog mene je bilo zbranih vse polno zdravnikov in. častnikov. Na cesti je stala dolga vrsta upreženih vozov.
Krepko sem potegnil iz ponujene steklenice te zavest se mi je vrnila; spoznal sem, da. me je pobral iz cestnega jarka slučajBO mimo vozeči „Feld-spital."
Kljuse me je še čakalo privezano ob drogu, a nisem več zlezel nanj, ampak stopil v ponujeni voz, in povedal usmiljenemu kuratu svojo bridko in žalostno povest. Vozil, večerjal in spal sem pri radodarnih gostiteljih vozeče se bolnišnice.
Drugega jutra sem zvedel, da se zbira moj zelo raztrošeni regiment v Lvovu. V Lvov ni bilo tako daleč več in jaz sem hrepenel po svojem polku kot po domu. Bolnica mi Je podarila še odejo za konja in poslovil sem se s toplo zahvalo. Častniki in prostaki so gledali mo„ega konja, mu privzdigovali noge in. menili:
„Kozak je, saj nima podkev na zadnjih nogah."
Jaz še tega pomanjkljaja na mrhi niti zapazil nisem, ker m' > bilo šeckojedno, kakega rodu in po-kolenja je štatljivi grdun.
(Dalje prih.).
1. februarja 1917.
8LÜVÄNSKI «KJPÖÜAlt.
,Strm 3
pete zahteve nasprotovale mislim, ki nas v tej vojni vodijo."
Tako je torej z mirovnim stremljenjem: ena roka se izteza proti miru, druga drži. za meč.
Naše žrtve za domom.
Srce pretresu^očo in žalostno vest je sprejela rodbina Nedel ko v D r e b e t i n c i h, v župniji Sv. A n d r a ž a v Slo v. g o r., da je črnovojnik F r. .Nedeliko posestnik, star 40 let, vsled prehlajenja in dolgotrajne bolezni dne 29. decembra v rezervni bolnišnici št 2-15. vojna pošta št. S ¡previden s sv zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. Sel je od začetka mobilizacie pod orožje, služil je v Puli, potem na italijanskem bojišču. Med tem je bil le enkrat na kratkem dopustu, da se poslovi od svojih domačih. Bil je odkritosrčnega in mirnega značaja. Kot mož ¡n sosed je bil miroljuben in pošten in '-sled tega i povsod spoštovan. Njegovo truplo počiva na vojaškem pokopališču v Bohinjski Bistrici na Kranjskem. Pokojni zapušča žalujočo ženo in nedorastlega sina v šoiski dobi. Na srečno in zopetno svidenje onkraj groba nad zvezdami!
Od Sv, J u r i j a o b S č a v n i c i se nam poroča: Bridek udarec je zadel spoštovano hišo Holče-vih v Okoslavcih. Sin Tonek je padel na bojišču ob Soči dne 20. decembra. Dopoldne je kot desetnik o-pravljal službo na straži, popoldne pa se je vlegel v svoiem kritiu k počitku2 V spanju ga je zadela sovražna granata, ki mu je raztrgala vso prsno stran. V strašnih mukah je izdihnil. Skoda in žalost po njem je tem večja, ker je bil znan povsod kot fant-poštenjak, kot strokovno izučen tesar, dober cerkveni pevec in zvest ter vnet član domačih cerkvenih in prosvetnih društev. Postavil je pred leti staršem ve-čiidel z delom svojih rok lep, nov hram, ki nai bi bil enkrat v njem gospodaril. A božja previdnost je odločila drugače. Vsemogočni podeli zdaj vrlemu mladeniču večni hram božji, ]x>trtim staršem pa vlij tolažbo v žalostna srca.
Mrtvaški zvon v F r a m u pri Mariboru poje dan za dnevom, sedaj tistim, ki tukaj umriejo, sedaj volakom, ki pomrjujejo po bolnišnicah in na bojnem polju. Poročali ste že o Matevžu Vrečko iz Loke, ki je padel v vojski. Dne 20. septembra je umrl v bolnišnici v Draču v Albaniji njegov sosed, vrii kaitoli-škonarodni mož Gregor Pokrivač; a še le ob Novem letu smo zvedeli zanj. V ruskem vjetništvu je umrl dne 20. septembra mladenič, član Marijine družbe, Ludovik Lešnik, Uraniekov iz Frama. Dne 28. decembra je umrl v bolnišnici zopet en Ločan, Miha Knez; pokopan ie v Bohinjski Bistrici. Bog naj tolaži žalujoče zapuščene'rodbine in nam vrni kmalu za-željeni mir!
V nedeljo, dne 14. januarja, smo v Konjicah položili k zadnjemu počitku Alojzija Stolekar, posestnika v Polenah. Ko nam je Italija zavratno napovedala vojno, je bil poslan na soško fronto, branit našo domovino pred izdajalci. Pa nakopal si je hudo bolezen, da se je moral priti domov zdravit. Bolehal je okoli eno leto, smrt ga ie rešila nadaljnega trpljenja. Bil je mirnega značaja in odločnega verskega prepričanja. Zapušča žalujočo vdovo in dvoje otrok. Kakor izvemo iz zasebnih poročil, je padel na tirolskem bo;išču, zadet v glavo, vrl mladenič Fran Vi-vod, rejenec pri županu Klančniku na Brdu pri Konjicah. Padli junak je bil kaj vzoren mladenič, ud tukajšnjega Bralnega društva, nastopal je tudi s kaj dobrim uspehom pri naših gledaliških predstavah. Grobovi tulilo . . .
Dne 16, julija je na bojišču padel Franc Cret-nik, doma iz Slivnice pri Celju. Služil je pri 7. pešpolku, pri 16. stotniji. Zadet je bil od sovražne granate. Bili smo z njim že devet mesecev sku-pai, od teh šest mesecev na italijanski fronti. Bil je zmiraj vesel. Ljubi Bog ga je v 19. letu poklical k sebi. Njegova tovariša F. Golež, doma od St. Jurija ob juž. žel., in Štefan Horvat od Sv. Urbana pri Ptuju, pošiljata pozdrave v domovino.
Franc Mlinarič iz N e g o v e nam piše z bojišča, da je dne 16. januarja padel za domovino priljubljen četovodja Ignacij Kicmontel od 47. pešpolka. Velike so naše žrtve, a vsi se spominjamo besed velikega vojskovodje, ki je rekel: Čast Bogu, srce cesarju, kri pa domovini.
Razne politične vesti.
O našem državnem zboru, se govori, da bo sklican že komaj med Veliko nočjo in Bin-koštmi. Zasedanje bo le kratko, pač pa. bo več časa delegacijam na razpolago. Velika škoda je, da se državni zbor ne more prej sklicati, kajti nujno je potrebno, da se o preskrbovanju z živili, o načinu ura-dovanja in časniški cenzuri že enkrat odkrito pove resnica
Ta teden prihajajo iz cele države odposlanstva na Dunaj, da se poklonijo cesarski dvojici. Včeraj, v sredo, so se j: poklonili tudi štajerski deželni odbor in zastopstvo kranjske dežele. V odgovorih na češka odposlanstva se je cesar naj poprej poslužil češkega jezika in še le za tem nemške-
ga. Odposlanstvu mesta Prage je tudi obljubil, dabo J prišel ob priložnosti obiskat Prago.
C e s a r j e v b r a t Maks se je vrnil s potovanja, na katerem je obiskal Crnogoro, Albanijo in Bosno. V političnih krogih zagrebških se govori, da bo v cesarjevem imenu kmalu obiskal tudi Zagreb.
Hrvatski sabor je včeraj, v sredo, začel razpravo o udanostnem pismu, ki ga mislijo poslati novemu kralju, V takih pismih naznanjajo stranke vladarju tudi svoje želje. Vladna stranka bo izrazila željo, da se ziedinijo vse hrvatske pokrajine v eno upravno celoto, opozicija pa bo zahtevala, da se privzamejo v to upravno celoto tudi vsi Slovenci, Za državo bi se s tem ustvaril najmočnejši jez proti ire-denti iz Srbije in Italije.
Ogrski ministrski predsednik grof Tisza je v svojem odgovoru Wilsonu izjavil, da. Madžari zelo spoštujejo narodno načelo. Vladno glasilo „Pester Lloyd" je ob tej priliki napisalo članek, ki hoče prepričati, da imajo nemadžarske narodnosti na Ogrskem naravnost raj. Čudno pa je, da celo madžarski opozicijonalni, listi „Alkotmany", „Nepszava" in drugi odločno zahtevajo od vlade, da naj spremeni svojo politiko proti Slovakom. Glasilo čeških agrarcev ..Venkov" piše: Zadnja Statistika je na Ogrskem na- j štela 2,019.041 Slovakov. Od 59 poslancev v slovaškem jezikovnem ozemlju so 3 Slovaki, 'Srednjih šol j v tem ozemlju je 33; učni jezik je madžarski, V ljudske šole na slovaškem ozemlju hodi 246.107 slovaških otrok in med njimi jih hodi samo 18.312 v slovaške šole, v katerih pa je tudi madžarščine na teden do 18 ur. Razun tega je 978 šol za 80.363 slovaških otrok, v katerih se učijo zgolj madžarsko in 899 šol s 80.929 otroci, katerim smejo v najnižjih razredih deloma razlagati v slovaškem jeziku. Tako se tedaj slovaško vzgaja samo 8% slovaških otrok, ki se pa tudi uče madžarsko do 18 ur na teden. Pri sodiščih in vseh državnih gosposkah dobi Slovak tolmača, Če uradnik ne zna njegovega jezika. Uradni jezik je pa madžarski.
Potres,
V pondeljek, dne 29. januarja, smo imeli večkratni potres. Prvi potres je bil nekaj minut pred polueseto uro, drugi ob pol dvanajstih in po nekaterih krajih so v večernih urah čutili še tretji bolj lahen potres. Najmočnejši je bil prvi potres. Ta je posebno hudo zadel slovenske kraje ob Savi, Od dose-daj došlih poročil so veliko škodo trpele Brežice in Krška vas. Ta nesreča je tem občutljivejša, ker se je dogodila v nenavadno mrzlem in snežnatem času. Upamo, da bodo oblasti šle nesrečnemu prebivalstvu zares velikodušno na roko ter mu ponudile vsako potrebno pomoč. Prizadetim občinam in njih prebivalstvu pa izrekamo vimenu vsega slovenskega ljudstva naše najiskrenejše sočutje!
Potres se je čutil daleč na okoli in sicer tudi v Gradcu, LJubljani, Celovcu, Zagrebu, Poli, Trstu i. t. d.
Brežice: Potres je v pondeljek, dne 29. januarju, naše mesto hudo prizadel: Poškodovane so sko-ro vse hiše, tako, da se ne more v njih stanovati. Cerkveni stolp je zelo razpokan; najbolj pa je trpelo poslopje okrajnega glavarstva. Popolnoma razrušena je ena hiša, Prebivalstvo je moralo zapustiti vse hiše in se naseliti v nepoškodovanih hišah v okolici, v vojaških šotorih, ki so jih postavili na prostem in v praznih železniških vozovih na kolodvoru. Južna železnica je dala več sto vozov za stanovanja na razpolago. Tudi vodja okrajnega glavarstva dr. Neu-wirih stanuje v železniškem vozu. Pri potresu je bila zasuta ena oseba.
Krška vas pri Krškem: 'Najhujši potresni sunek je bil v pondeljek, dne 29. januarja, v Krški vasi pri »Krškem ob Savi. V vasi, ki šteje 500 prebivalcev, ni skoro nobene hiše, ki ne bi bila poškodovana Nekatere hiše so popolnoma podrte, 28 hiš in gospodarskih poslopij je posebno težko poškodovanih, a vse druge hiše pa imajo močne razpoke na zidovju. Prebivalstvo je ne glede na hud mraz preplašeno bežalo iz podrtih in jioškodovanih hiš in se je naselilo v drvarnicah, skednjih, hlevih in drugih gospodarski:! poslopjih. Potres je zasul dva kmetska sinova, katera pa so še živa, a težko poškodovana, izkopali izpod razvalin. Tudi za vse vaško prebivalstvo so tvpravili na prostem več vojaških šotorov, poljskih kuhinj in drugih priprav za silo. Ubogo ljudstvo v uudem mrazu mnogo trpi.
Maribor: V pondeljek, dne 29. januarja, je potres dvakrat precej močno zazibal tudi naše mesto. Ob /410. uri dopoldne smo čutili tri močne sunke. Smer potresa je bila od zahoda proti vzhodu. Omare in svetilke so se zagugale, pod nami pa se je slišalo neko votlo bobnenje, kakor da bi peljali težko obložen voz. Nek mož, ki je slučajno stnl ob času potresa ob Dravi- nam pripoveduje, da je videl, ko je v sredini reke voda več metrov visoko pljusknila gor v zrak, stari leseni most pa se je močno potresel. Ljudje, ki so šli čez novi most, pravijo, da se je ta most kakih 10 do 12 sekund zibal, kakor da bi težki
vozovi drdrali čezenj. Škode ni jiotres napravil nobene. Ob pol 12. uri dopoldne se je zemlja zopet nekoliko potresla.
Sv. Peter pri Mariboru: Dne 29. januarja, ob !:! 10. uri predpoldne, se je čutil pol minute trajajoč, močen potresni sunek. Okna so škripala in vrata, o-mare so se majale in sv. razpelo bi skoraj padlo na tla Ob pol 12. uri se je sunek ponavljal. Pa je bil krajši in slabejši. Smer se ni natanko poznala.
Ptuj: Potres, ki ie v pondeljek, dne 29. januarja precej močno zrahljal Slovenski Stajer in bližnje dežele, smo čutili tudi v našem mestu in v okolici. Nekaj minut pred pol 10. uro dopoldne se je zemlja tako valovito potresla, da je v nekaterih hišah več reči padlo na tla. Ljudje pripovedujejo, da se je v-sled potresa ustavilo v sobah več stenskih ur. Najbolj pa so čutili potres na ptujskem gradu, kjer je padlo nekaj ometa v sobah na tla.
Rogaška Slatina: Pretekli pondeljek dopoldne okrog '/210, ure, smo čutili valovit potresni sunek v smeri od zahoda proti vzhodu. Ob '/212. uri je sledil druei sunek. Škode ni nobene.
Malerodne pri Rogatcu: Tri sekunde trajajoč hud potres se je čutil v Malihrodnah ob !410s uri dopoldne v pondeljek, dne 29. januarja.
Kozje: Hude potresne sunke smo čutili v pondeljek ob pol 10. in pol 12. uri dopoldne. Pri nas je bii drugi sunek močnejši kot prvi.
Celje: Prestrašeni so v pondeljek, dne 29. januarja, okrog '/jIO. ure dopoldne bežali ljudje iz stanovanj. Zemlja se je trikrat dokaj močno stresla. Najprvo smo mislili, da je to učinek artilerijskega 0-gnja na Krasu. A ko smo videli, da so se posamezni viseči in stoječi predmeti v sobah tresli in gugali, smo takoi vedeli, da je potres. Na Graški cesti je padlo pet strešnih opek na cesto.
Na železnici: Sprevodnik južne železnice nam pripoveduje, da ie za časa, ko se je čutil potres, bil v vlaku na Zidanem mostu. Voz, v katerem se je nahajal, se je močno zazibal. Osebe, ki so stale natpro-gi, so tudi čutile, kako se je zemlja trikrat potresla.
Na italijanskem bojišču je postalo živahnejše. Že zadnje dni preteklega tedna se je na goriški črti vršil živahni art lerijski ogenj. Vojni poročevalci so naznanjali pričetek italijanskega napadanja. A do tega ni prišlo. Pač pa so, kakor je posneti iz avstrijskega uradnega poročila z dne 30. januarja, naše čete na Goriškem dne 29. januarja uspešno napadle, in pri Kostan evici in Vrtojbi dosegle lepe uspehe. A se bo iz teh uvodnih bojev razvila velika bitka, bodo pokazali dogodki prihodnjih dni, ako bo seveda vreme ugodnejše. — Na tirolski in koroški fronti je zapadel letos izredno visok sneg. Po nekod ga je baje od 6 do 8 metrov visoko. Pri Gardskem jezeru in v dolini, reke Adiže obstreljuje sovražna artilerija naše kraje. — Italijani baje dobijo na pomoč za kraško fronto dva armadna zbora francoskih napadalnih čet.
Uspeh na Krasu.
,V pondeljek, dne 29. januarja, so oddelki pešpolka št. 71. ki je sestavljen iz ogrskih Slovakov (Trenčin), vdrli pri Kostanjevici na Krasu v so.vra-žne postojanke. Ko so premagali nekatere italijanske stotnije, so zasuli sovražne jarke in se vrnili z G častniki, 140 možmi kot vjetniki in 2 uplenjenima strojnima puškama nazaj. Vzhodno od Vrtojbe pa se je po enakem, činu vrnilo več oddelkov črnovoiniškega pešpolka št. 2 iz sovražnih jarkov. Vjeli so 27 Lahov in uplenili 2 strojni puški.
Italijani se bojijo našega napada.
V italijanskih listih se vsak dan piše o nameravani veliki ofenzivi Avstrije in Nemčije na neki fronti. List „Secolo" piše: „Ali zadene to morda Italijo?" Ako bi se Avstriji in NemčJjl posrečilo v Italiji tako uspešno vojevanje kot v Rumuniji, bi si obe državi svojo fronto silno skrajšali in bi imeli preko Adrije kratko zvezo z Balkanom. List „Secolo" sodi, da bi se Italija mnogo delj časa upirala sovražnemu napadu nego Rumunija.
Slovensko-štajerski vojaki na jugo-zapadnl fronti.
Janko Breznik, enoletni prostovoljec, nam poroča :
Imeli smo pravcato zimsko spanje. Kdo bi li v tem času pričakoval od nas poročila? Bili smo hri-pavi in nikakor razpoloženi za kaj drugega, kakor za svoj navadni posel. Živeli smo le vsakdanje življenje. Toda iz tega vsakdanjega životarenja nas je kar nepričakovano vzdramilo Novo leto in začeli smo nekoliko bolj misliti na svoje drage v domačiji, Naša dejanja in odlikovanja so ostala nepoznana in slavno občinstvo bi gotovo rado izvedelo, kaj počenjamo mi in kako se merimo z našim podlim, zahrbtnim in izdajalskim polentarjem. Ce tudi že tako dolgo bijemo ljut boj in se ustavljamo veliki premoči, nas še ni-
öiran i.
SLOVENSKI GOSPODA R.
kakor ni minil pogum, korajža in veselje nad nasprotnikovo smoio, Mi slovenski Štajerci se pač zmi-rom postavimo in naš sloves je dospel tudi že Lahom do ušes. Kadar se bijemo mož proti možu in ima besedo svetel bajonet, tedaj prevzame sovražnika nepopisna zmočenost in onemoglost, vsled česar je uspeh. vedno naš, najsi še navali tolika premoč. Ako je treba na patruljo, se nihče ne obotavlja iti prostovoljno, kar je posledica, da skoro slehernega dičijo hrabrostne kolajne in poveljniška pohvalna priznanja so naš ponos. Da bi nam iztrgal kras Primorske in cele domovine, solnčno Gorico, in cvetoči, vedno bolj se razvijajoči Trst, je podvzel Lah že toliko navalov, kojih sad je uničena in do tal porušena Gorica sicer pa grozen polom. Koliko tisočev je žrtvoval za vsako ped zemlje v trdnem upanju, da bo šlo z lahkega, brez krepkega odpora. Hočeš, nočeš, mora v veliko žalost Kadorna nazaj, kadar udarimo mi ko-rajžni slovensko-štajerski lantje nanj na višje povelje. Zastonj se mu cedijo sline po mastni pečenki, ki mu jo zmiraj krepko zasolimo, ako se predrzne dvigniti svoje grabežljive roke po naši lasti. Izdajica, roke proč, pogin mu! V to nam pomozi Bog! Ob priliki se hočem spet oglasiti. Za danes pa pošiljamo vsem, ki so nam dragi in znani, kakor tudi cenjenim bralcem „Slovenskega Gospodarja" mnogo najiskre-nejših pozdravov v sladkem upanju, da nas čaka s-korajšnjo srečno svidenje. — Janez Crnčič, četovod-ja, in Franc Majhen, poddesetnik, doma pri Sv. Jakobu v Slov. gor.; Sauperl Jožel, poddesetnik, od St. I tja v Slov. gor.; Postrak Jakob, poddesetnik, in Hrastnik Konrad od Sv. Barbare pri Mariboru; A. Letnik, Holer Janez in Polančič Leopold, poddeset-nik-pionir, od Sv. Ane na Krembergu; Pivec Fran, Zorjan Jože! od Sv. Jurija v Slov. gor.; Pogorevc ¡Anton od Slov* Bistrice; Repnik Janez iz Pivole pri Mariboru; Mom Anton, Ranče na Pohorju; Pernat Vincenc iz Gorice in Janez Vogrin iz Lajtersberga pri Mariboru, vsi od četrte bojne stotnije 47, pp.
Rnmufisko bojišče.
Na rumunskem bojišču od izliva Donave pa do moldavskega gorovja nobenih posebnih dogodkov. Naši držijo svoje, pred tedni zavzete postojanke. V moldavskem gorovju, posebno v severnem delu (blizu bukovinske meje) pa Rusi napadajo z veliko silo. — Naši so se pri kraju Mestikanesti umaknili iz prednjih v glavne postojanke.
Delo avstrijskih monitornih možnarjev.
Ruski vojni minister Bjelajev je izjavil, da ir majo na dosedanjih sovražnih (naših) uspehih glavni delež avstrijski monitorni možnarji. Ker je bila rumunska. artilerija bolj na slabih nogah, so avstrijski topovi rušili eno rumunsko utrdbo za drugo, in tako pripomogli, da je sedaj več kot polovica Rumu-nije zasedene po Avstriji, Nemčiji in Bolgariji.
1, februarja 191/7.
topov za soško fronto, kamor je že došlo veliko šte-j vilo francoskih artilerijskih častnikov.
bojišče,
Na treh mestih ruske fronte se vrše živahni boji: v južni Bukovini, ob Zloti Lipi in na severu ob reki Aa. V južni Bukovini so se naši dne 27. januarja zahodno od Valeputne pred sovražno premočjo umaknili na bližnje višine. Ob Zloti Lipi v Galiciji so Rusi v nedeljo, dne 28. januarja, napadli tamoš-nje turške čete, a so bili odbiti. Na severu ob reki Aa, t. j. med Mitavo in Dvinskim, so Nemci ^adnje dni preteklega tedna prešli k protinapadom in so odvzeli Rusom v širini 10 km postojanke, ki so jih začetkom meseca januarja izgubili.
Ogromne ruske izgube.
V bojih ob reki Aa od 22. do 26. januarja so imeli Rusi, kakor zatrjujejo nemška poročila, uprav ogromne izgube. Nemci so osredotočili na ruske postojanke pri kraju Kuzmani tako silovit ogenj, da je od 152. ruskega polka ostalo živih samo 400 mož in nek sibirski kozaški polk je bil popolnoma razpršen.
Rusko morje zamrznjeno.
Rusi ne morejo iz Amerike in Anglije nič več dovažati, ker je baje rusko Vzhodno morje pričelo za-mrzovati.
Macedonsko bojišče.
Razen prask poizvedovalnih čet ob reki Črni, ter v dolini reke Strume nobenih važnejših vojnih dogodkov. Pariškim listom se poroča iz Soluna, da so spravili Bolgari na višine severno od Bitolja, ki obvladujejo to mesto, veliko število težkih avstrijskih možnarjev, vsled Česar je pričakovati za Bitolj hudih bojev. Italijanski listi pišejo, da ho poslala Italija na macedonsko bojišče osem svežih armadnih zborov, a i« Francije bo pa dobila zadostno število zelo težkih |

bojišče,
Dne 25. januarja so se vršili hudi boji na zahodnem bregu reke Moze za višino 304, katero so Nemci z naskokom zavzeli. Tudi na vzhodnem bregu reke Moze ljuti boji za višino „Mrtvi mož." Kaj naj pomeni skrivnostno zbiranje francoskih čet ob fran-cosko-šviearski meji, bo pokazala bližnja bodočnost
Petdnevna borba za višino „Mrtvi mož."
Za višino „Mrtvi mož" na zahodnem bregu reke Moze so se vršili pet dni trajajoči hudi boji. Napadu je sledil protinapad. V teh bojih je ta višina dvakrat menjala gospodarja. Pariški listi pišejo, da se nahaja sedaj ta višina v francoski oblasti. V bo-jih za to višino je baje padlo na obeh straneh okrog 12.000 mož.
Nemški vspeh ob Mozl.
Dne 25. januarja so Nemci vspešno naskočili francosko postojanko ob reki Mozi in sicer višino 304. V hudem ročnem boju je padlo okrog 3000 Francozov, vjetih je pa bilo 12 častnikov in čez 500 mož.
Angleška križarka se potopila.
Dne 28. januarja je ob vzhodni irski obali potopil nemški podmorski čoln veliko angleško križar-ko „Laurentic." Od posadke, ki je štela 600 mož, je bilo rešenih 12 častnikov in 109 mož.
P-čolnl potopili v 10 dneh 49 ladij.
Nemški podmorski čolni so med 18. in 29. januarjem potopili 49 angleških trgovskih ladij, kojih vrednost se ceni na 200 milijonov frankov.
Četverosporazumove izgube.
Meseca decembra preteklega leta smo mi in zavezniki potopili 152 sovražnih ladij v velikosti 329 tisoč ton. Nepristranskih ladij smo radi dovažanja sovražnikom potopili 65 v obsegu 86.500 ton.
Od začetka vojske do konca decembra 1916 smo potopili sovražnih ladij v obsegu 4,021.500 ton, od katerih je bilo angleških ladij 3,069.000 ton.
Tedenske novice.
Duhovniške vesti. Vič. g. Stefan Pivec, dosedaj župnik v Podčetrtku, je bil v četrtek, dne 1. februarja, v Mariboru inštaliran za nadžupnika v Vu-zenici. — Župnijo Podčetrtek bo sooskrboval vlč. g. Janez Lorbek, župnik v Olimju.
f Krescencija Antonija Breznik. Gizelina bolnica v Celju naznanja, da je umrla dne 21. januarja č. s. Krescencija Antonja Breznik, doma iz St. Jurija ob Taboru. Priporočamo jo v pobožno molitev. N. p. v m.!
Slovenec na nemškem podmorskem čolnu. Naš prijatelj nam piše iz Ptuja: Moj bratranec Miha Košar se nahaja kot mornar na nemškem trgovskem podmorskem čolnu „Deutschland" in se je že dvakrat vozil pod vodo iz Evrope v Ameriko. Košar je že kot mlad fant odšel na Nemško. Nekaj časa je bil v velikih Kruppovih delavnicah v Porenju, odkoder je odšel v Hamburg, kjer jo vstopil v nemško trgovsko mornarico.
Berivo

"j-
za vojake.
Osrednja posredovalnica za vojaško berivo na Dunaju (Zentralstelle für Soldatenlektüre, Wien IX.) je že razposlala vojakom na bojiščih in v bolnišnicah ogromno število knjig, knjižic in časopisov. Tudi slovenski vojaki so dobili pri njej že veliko beri-va. Vse to je storila posredovalnica z milodarL Tudi dopisovanje in razpošiljanje opravljajo prostovoljci in prostovoljke, večinoma udje Marijinih družb, ki prihajajo po svojih uradnih urah v posredovalnico, da tam žrtvujejo večerne in nekoliko nočnih ur za vojake. Število pisem in äoslanih knjig in spisov obsega že več milijonov. — Zdaj pa mi piše posredovalnica, da ji je slovensko berivo popolnoma pošlo, in me prosi, naj bi objavil v slovenskih časnikih prošnjo za slovensko berivo, Vsak ve, koliko morajo trpeti naši vojaki. Lajšajmo jim njih hude ure vsaj s primernim razvedrilom! Ne terja se velikih žrtev. Želi se samo, da pošljete prebrane knjige, koledarje, časopise in časnike na naslov: „Zentralstelle für Soldatenlektüre, Wien, IX., Canisiusgasse 16. Kot milodari za vojake poštnine prosto." Važno je, da se ta zadnji odstavek „kot milodari za vojake poštnine prosto" ne izpusti,, ker bi se sicer morala plačati poštnina, Pri časnikih torej ni treba drugega storiti, kakor na ovitku svoj naslov prečrtati, potem ovitek obrniti in nanj napisati gornji naslov. Mariborski darovalci lahko istotako pošiljajo te reči naravnost na Dunaj, ali pa naj prinašajo te reči v prostore u-
pravništva „Slovenskega Gospodarja" v tiskarni sv. Cirila v Mariboru, odkoder se bodo skupno pošiljale na Dunaj. Ker pa vojaki radi berejo nove časnike, zato prosim milodarov za vojake tudi v denarju, ki se naj pošilja na moj naslov. S tem denarjem se bodo naročile knjfge in mariborski slovenski listi ter pošiljali naravnost vojakom na bojišča in v bolnišnice. Prispevki se bodo objavljali v „Straži."
Dr. M. Slavič v Mariboru,.
Slovensko slrotišče in otroški vrtec r VagnI. Dne 25. januarja se je v begunskem taborišču v Va-gni pri Lipnici ustanovilo slovensko sirotišče iö<Or< troški vrtec za uboge begunce. Pri otvoritvi je bilo navzočih več odličnih gospodov od cesarske namest-nije. Otroci so zapeli pod vodstvom učiteljice gospdč. Cel pesmici „Popotnik" in „Oj ta soldaški boben", in; deklica iz sirotišča pa je prednašala pesmico „Siro-ta." Slovesnost se je končala s cesarsko pesmijo. V sirotišču je sedaj 16 dečkov in 8 deklic. Ce kdo ve za begunske sirote, naj jih pošlje v sirotišče v Vag-ni. Za ustanovitev teh dveh zavodov sta se največ trudila ravnatelj g. Wolte in kapucin o. Joaliim Ferk.
Naročnikom ln razprodajaEeem „Slovenskega Gospodarja.4* Prav goste so pritožbe, da „¡Slovenski Gospodar" ne pride pravočasno. Mi tega nismo krivi, ampak pošta. M i, o d d a m o list za r a z p ro-dajalce r e 41 n o vsak četrtek p r e d p p 1-d n e n a p o fš t o, za naročnike pa i n s i -cerza vse, v četrtek zvečer. V tej zadevi ne pomaga nobena pritožba in nobena reklamacija, amjiak samo potrpežljivost. — Nekateri naročniki se pritožujejo, da list dobijo pozneje kakor drugi sosedje. Tudi temu nismo mi krivi. Mi ne nesemo lista za vsakega naročnika posebej na pošto, ampak zvežemo skupaj vse liste, ki gredo na eno pošto, in torej odpošljemo vsem naročnikom, ki imajo isto poŠto, list naenkrat.
Podpore za občinske ceste marenberškega o-kraja. Deželni odbor je sklenil podeliti podporo za občinske ceste, katere je poškodovala povodenj leta 1916, občinam: Muta 1600 K, Trbonje 800 K, Gornja Vižinga 1800 K, Remšnik 1400 K, Vuzenica 800 K, Janžev Vrh 600 K, Arlova Vas 1300 K, Ribnica 2860 K, Gortina 399 K, Sobota 1040 K, Sv. Primož L 5400 K. Pernice 1800 K. Občine dobijo izplačano to podporo, Če popravijo ceste vsaj do 31. avg. 1917. Kadar se dovrši delo, naj občina to naznani deželnemu stavbenskemu uradu, da pošlje inženirja k ko-lavdaciji.
Požrtvovalna slovenska župnija. Od Sv. Barbare v Halozah se nam piše: Približno 600 mož in mladeničev se bojuje na raznih bojiščih iz naše župnije za cesarja in domovino, med temi jih je 80 padlo na polju Časti, 16 pa jih je odlikovanih z raznimi kolajnami. Vsem pa prvači, Franc Gol iz Velikega vrha, ki ima že štiri odlikovanja, dve mali srebrni, 1 bronasto ter prusko zaslužno kolajno za vojake. Čast in slava živim, mir in dušni pokoj rajnim! — Lani meseca septembra smo oddali za vojaške namene 18 zvonov iz župnije, ostal je samo največji pri župnijski cerkvi in najstarejši pri stari župnijski cerkvi Sv. Katarini na Beli. Cela župnija je z zvonovi v-red oddala za vojaške namene 5578 kg bakra, oziroma kovin, razun tega se je oddalo leta 1915 za iste namene 108 bakrenih kotlov za žganje. — Petega vojnega posojila pa se je po prizadevanju ß. g. župnika Janeza Vogrin ter šolskega vodja Cirila Vobič župnija v veliki meri udeležila. Župnik, ki je že pri prejšnjih posojilih nabral lepo svoto 168.800 K, je nabral pri petem vojnem posojilu zopet 136.200 K, ki jih je odposlal na pristojno mesto, tedaj vsega skupaj doslej 305.000 K. Gospod šolski vodja in marljiv tajnik tukajšnje posojilnice Ciril Vobič pa je nabral 52.600 K, pri četrtem posojilu pa 2600 K. Občine v župniji so podpisale 57.500 K. Ker so pa tudi vojaki podpisali, kakor nam je znano, zdatne svote pri vojaški oblasti, lahko računimo, da je doslej položila cela župnija najmanj 500.000 K ali pol milijona na oltar domovine. To so žrtve naših slovenskih ljucH, ki so jih v prejšnjih časih nekaterniki imeli, le v za-smeh in zaničevanje.
Od vojaške službe oproščeni. Domobransko ministrstvo razglaša: Osebe, ki so bile začasno za določeno dobo oproščene od vojaške službe in katerim je potekel rok, do katerega so bile oproščene, ali pa so izstopile iz službe, zavoljo katere so bile oproščene, je smatrati od dne, ko je potekel ta rok, kot vojaške osebe in se morajo v 48 urah javiti pri pristojnem vojaškem dopolnilnem poveljstvu. Isto tudi velja o osebah, ki so se predložile za oproščenje ter so o-stale doma. dokler se njih prošnja reši. Ce se je ta prošnia zavrnila, so z istim dnevom, ob katerem so obveščene o tem, smatrati za vojaške osebe in se mo-žajo javiti.
Orožniškl umor pri Oplotnicl. Svoj Čas smo poročali, da je posestniški sin Leopold Matevžič pri Oplotnici ustrelil namestnega stražmojstra Antona Glančnik. ki je imel od oblasti nalog, da zapre Ma-tevžičev mlin, da se prepreči nedovoljeno mletje žita. Prejšnji teden sta stala Leopold Matevžič in njegov oče Anton pred celjskim sodiščem. Oče je priznal, da je vedel, da bo sin streljal na orožnika, sin se je pa zagovarjal, da je hotel Glančnika samo ostrašiti, a ga je po nesreči smrtno zadel. Sin je bil obsojen na 8 let težke ječe, oče pa na 7 mesecev. Oba sta kazen takoj nastopila.
Nov zemljevid. Tvrdka G. Freytag & Berndt na Dunaju VII. ie izdala nov zemljevid, ki obsega severni in vzhodni del Rumunije, pokrajino Moldavo,
Bukovino in del Besarabije. Zemljevid je zelo pregleden in ga priporočamo. Stane s poštnino vred K 1.30 in se dobi pri omenjeni, tvrdki, kakor tuoi v knjigarnah.
Gospodarske novice.
»«Ji vinske naklade. Dobili smo še sledeča v-»raša^ i Sem veleposestnik, gostilničar in vele-STvinom ter imam več polovnjakov nakupi,ene-sa vina za naprejrazprodajo. 1. Imam pa tudi v e-nakirkleteh približno 8 polovnjakov vina lastnega Selka iz svojega vinograda, približno pol ure oddaljenega katero bi rad imel za lastno uporabo svo-Kiecejšnjih delavcev. Ali imam pravico kot go-ItHniCar plačati od teb 8 polovnjakov le polovični davek^.75 K, ali pa moram dati celih 9.50 K? 2 SaLe imam vebke vinograde okoli pet četrt ure od doma oddabene in imam v tamošnjih kleteh precejšnjo množino kupljenega vina za razprodajo. Vprašam torej ali moram vsako množino posebej, lastnega in luptjenega vina deželi naznaniti in kateri znesek l-raam vr istem vinogradu za plačati za množino, katero potrebujem za tamošnje vinogradne delavce? — Odgovor: 1. Ako vse določite za domačo uporabo, i-mate pravieo, da se Vam naloži polovična naklada. 2. Ni treba vsakega posebej naznaniti, ampak koliko ga imate določenega za domačo rabo in koliko za prodajo. Ako rabite, t. j. ako imate dovolj lastnega vina za domačo rabo, plačate polovično svoto naklade, torej 4.75 K ,Za ono nakupljeno vino, ki bi ga eventu-elno tudi, uporabili za domačo pijačo, pa bi morah plačati 9.50 K. — II. Z ozirom na novi vinski davek Vas vprašam sledeče: Jaz kot župnik moram imeti za svojega naslednika pripravljenih vedno 6 (šest) pjlovnjaiiov vina kot takozvani deputat. Tega vina ne smem prodati, rabim pa ga tudi sam ne. Lahko se zgodi, da umrjem, da grem v pokoj, da odidem iz župnije na drugo laro itd. Jaz za svojo osebo ne bi rabil toliko vina, a z ozirom na to dolžnost, ki jo i-mam do svojega naslednika, mora to vino v kleti ležati Ali bo to vino tudi obdačeno? Prosim za točen odgovor v „Slov. Gosp." — Odgovor: To vino se ne bo obdačilo, ker ni namenjeno za Vaš konzum, ampak za oddajo. Kaj pa bo storil Vaš naslednik ž njim, sedaj ne pride v poštev. — III Blagovolite nazna-nifi, ali, bo izabela tudi obdačena. Kaj pa z vinom, katerega kdo do 31. decembra t, 1. ne namerava za sebe porabiti, ne prodati, ampak hraniti eno ali več let naprej? Ali se bo tisto tudi obdačilo in kedai? Ali se to pri naznanilu vina more posebej opomniti? — Odgovor: Izabelo se bo ravno tako obdačilo, kakor vsako drugo vino. Vina pa, ki se hrani za naprej, se ne bo obdačilo, ker ne veste, ali ga prodate ali ne. Ce ga drugo leto določite za pijačo, se bo drugo leto obdačilo. — IV, Leta 1915 sem naprezal 200 litrov mošta in k temu sem pridjal 100 litrov vode, tako da ga je sedaj 300 litrov. To pijačo uporabim za domaČo uporabo. Leta 1916 pa sem napre-Ša! 25O litrov mošta in k temu sem pridjal 50 litrov vode. To količino še tudi sedaj imam v svoji kleti. Vino je polovico od hrajde (izabele), polovico pa od šmarnice in nič od cepljenega trsa. Ali se mi bo vse vino obdačilo? — Odgovor: Ako lahko dokažete, da je pri vinu toliko in toliko litrov vode, se Vam bode gotovo samo od vina računil davek.
Vinska naklada. Tiskovine za naznanilo vinskih zalog se dobijo pri deželnem uradu za vinsko naklado v Gradcu (deželna hiša), pri dacarjih v posameznih okrožjih in pri občinah, ki pišejo v Gradec po tiskovine. Občinske urade prosihio, naj gredo vinogradnikom v tem oziru na roke in jim naj dajo potrebnih pojasnil. Kako je treba naznaniti vinske zaloge in do kedaj, je obširno poročal „Slovenski Go-sj>odar" v zadnji in predzadnji številki.
Stroški vinogradništva na Dolenjskem. List. ^.Dolenjske Novice" pišejo: Kmetijska šola na Grmu je na podlagi računskih izkazov in z vpOštevanjem vseh merodajnih postavk, ki se tičejo obrestovanja in amortizacije ene in druge gospodarske glavnice, izračunala, da jo stane v njenem vinogradu v Trški gori 1 liter vina v zadnjih desetih letih in sicer: 1. 1907 62 v, leta 1908 42 v, leta 1909 43 v, leta 1910 6 K (slaba letina, pozeba, toča), leta 1911 1,40 K, leta 1912 7.68 K (zopet slaba letina), leta 1913 1.09 K, leta 1914 89 v, leta 1915 1.27 K in leta 1916 L72 K, tar ko. da jo stane v tem desetletju 1 liter vina povpre-ftno 2.15 K. V dobrih letih je stal 1 liter vina 42 v: v slabih letih se je povzdignila pridelovalna cena celo na 6 K in na 7,68 K! Ti podatki jasno kažejo, kako malo varne in nezanesljive so vinske letine na Dolenjskem in kako velike izgube prizadevajo vinogradnikom neugodne letine. S slabimi letinami se silno podraži ves vinski pridelek tudi drugih let. V zadnjih desetih letih sta bili dve prav slabi letini (leta 1910 in leta 1912), ki sta tako neugodno vplivali na povprečno pridelovalno ceno vina, da se je ta z-višala na 2,15 K! — Iz šolskih zapiskov je nadalje povzeti, da znaša letni pridelek vina v tem vinogradu na 1 ha povprek 40 hI, da je znašal najnižji pridelek (leta 1912) 5 hI, najvišji (leta 1909) pa 87 hI. Iz navedenih številk lahko vsak povzame, v kakem položaju se nahaja rentabilitela dolenjskega vinogradništva z ozirom na cene, ki so se plačevale za vino do zadnjega leta. Vsakemu bo po gori imenova-»ih cenah pa tudi jasno, zakaj ne morejo biti za vinsko kupčijo merodajne edino le pridelovalne cene vina. Enako kot na Dolenjskem, če še ne slabše, je j glede vinskih con in letin tudi na Slovenskem Sta- \ jen».
Najnovejša poročila
lajnovejše avstrijsko uradno poročilo.
Dunaj, 31. januarja.
Vzhodno bojišče.
Armadna skupina generala-feldmaršala plem. Mackensen: Turške čete so ob izüvu reke S e-r e t zavrnile močne ruske poizvedovalne čete.
Fronta generalnega polkovnika nadvojvode J o-žela: Na ozemlju Meste.kanesci so Rusi začeli vnovič napadati. Dva ruska navala sta bila brez ostanka odbita; le pri enem navalu smo Izgubili eno opirališče južno od ceste V a 1 e p u t n a.
Fronta generalarfeldmaršala princa L e o p o 1-d a bavarskega: Južno od P r i p j e t a nobenih posebnih dogodkov.
Italijansko bojišče.
Položaj je nespremenjen.
Južno vzhodno bojišče.
Položaj se ni spremenil.
Najnovejše nem&ko uradne porodilo.
Berolin. 31. januarja.
Francosko bojišče.
Hud mraz in sneg omejujeta vojno delovanje. Na meji ob Lotaringiji, pri Leintrey, je bil začenši od poldneva artilerijski ogenj močan. Zvečer so na-padb Francozi del naših postojank. Bih so odbiti.
Vzhodno bojišče.
Fronta princa Leopolda bavarskega: Na vzhodnem bregu reke Aa so naskočile naše čete neko rusko postojanko in so odbile v njej več močnih protinapadov, Vjetih je bilo 14 častnikov in Čez 900 mož, uplenjenih pa 15 strojnih pušk.
Fronta nadvojvoda Jožefa: Po hudem ognju so Rusi opetovano napadli postojanke ob cesti V a -1 e p u t n a. Dva močna napada sta bila izjalovljena. Pri tretjem napadu se je posrečilo ruskemu oddelku vdreti v eno naših opirališč,
Fronta generala-feldmaršala pl. Mackensen: Blizu Donave so prodirali močni sovražni poizvedovalni oddelki. Turške postojanke so jih zavrnile.
Maeedonsko bojišče.
Poizvedovalni oddelki so na nekem poizvedovalnem pohodu ujeli ob kolenu reke Črne večje število Italijanov,
Itaiija upa na pomoč.
Italijanski vojaški krogi računajo, kakor se poroča Mstu „Kölnische Zeitung", da bo v bližnjih dneh dospela francoska težka artilerija na lalško fronto. V Rim je dospelo že več višjih francoskih artilerijskih častnikov.
Kusija in Italija bo»ia obentm napadli.
List „Giornale d'Italia" poroča, da bodo Rusi in Italijani istočasno pričeli z ofenzivo zoper Avstrijo. Italija bo baje poslala tudi svoje brodovje v boj.
Posebej mir z Rusijo ni nemogoč.
Ruski list „Zemščina" priobčuje članek, v katerem odločno zavrača trditve angleških politikov, da bi Rusija ne smela skleniti s kako državo, posebej miru, ako v to Anglija ne privoli. List pravi, da ima edino Rusija sama določevati, s kom, kako in kedaj naj Rusija sklene mir.
Solun in Valon».
f, y» .«»v^-
Švicarski list „Berner Bund" poroča, da. je zveza med Sarrailovo solunsko in italijansko armado pri Valoni popolnoma pretrgana. Albanski vstaši in avstrijske čete ob albansko-grški meji so prodrle daleč proti jugu.
Velika francoska ladja se potopila.
Francosko mornariško poveljstvo poroča, da je nemški podmorski čoln dne 25. januarja potopil veliko francosko ladjo „Admiral Magon", ki je prevažala 900 mož v smeri proti Solunu, Ladja „Admiral Magon" se ie potopila v 10 minutah. 809 mož Je bilo i rešenih v rešilne čolne, ostalo moštvo je pa pri tem utenilo.
Oddaja masti. Dobili smo celo vrsto pritožb, da se mast, oziroma špeh, ki ga morajo po kmetskih občinah ljudje kar surovega oddajati določenim trgovcem, kot oblastveno nastavljenim nabiralmcam, močno pokvari, splesni in dobi slab duh. Speh se ta v malih množinah zbira in se odpošlje še le tedaj na okrajno glavarstvo, ko se je že več nabralo. Od tpd pride, da se to dragoceno blago pokvari, da postane v mnogih slučajih nevžitno. Ljudje nam pišejo, naj oblast opozorimo, da naroči trgovcem, naj isti svež špeh ali mast osolijo in če treba tudi prevarijo, t. j. skuhajo. — Ob sklepu uredništva se nam poroča: Ker se je baje mnogo oddane surove masti pri nabiralcih pokvarilo, je namestnija odredila, da se naj odslej oddaja namesto surove masti ali špeha, spuščena mast. Zupani imajo naročilo, da se naj spuščene masti odda 30% manj nego surove masti ali špeha. Ako pa posestnik hoče, lahko odda tudi toliko masti, kakor je bilo poprej predpisanega surovega špeha. Dosedaj je bilo treba oddati: Ce je zaklana svinja tehtala do 60 kg V/z kg špeha (sedaj torej 30 odstotkov manj, torej samo 1 kg in 5 dkg spuščene masti), za težo do 100 kg dosedaj 2 kg (sedaj 1 kg 40 dkg), za težo do 150 kg dosedaj 3 kg (jsedaj 2 kg 10 dkg), za težo nad 150 kg dosedaj 7 kg (sedaj pa 4 kg 90 dkg). Cena za spuščeno mast je 8 K 75 v za 1 kg. Za oddajo spuščene masti se morajo uporabljati tiskovine, ki so bile določene za surovo mast Take naknadne odredbe kažejo, da bi pri takih odredbah morali že zaradi splošne koristi vprašati strokovnjake za svet. Ali ni nenadomestljiva škoda za pokvarjeno mast?
Brezplačni cepiči iz vrta g. dr. G. Cotti v Begunjah na Gorenjskem. Piše se nam: Oglasilo se je na cepiče toliko naročnikov, da ]e popolnoma nemogoče vsem ustreči. Oziralo se bode v prvi vrsti na ono, ki so se lani zamanj oglasiU zanje, Ernestina Oman, Begunje, Gorenjsko.
Prebiranje krompirja. Vinarski nadzornik g. Skalicky piše v Dolenjskih Novicah": Pri letošnji vlažni in topli zimi se pogostoma dogaja, da krompir v kleteh ali shrambah močno gnije. Gnilobo pospešujejo seveda zatohle in vlažne kleti, v katerih se gnilobne glivice hitro razviajo. Od enega gnilega krompirja se kmalu okuži več zdravih in tako tega važnega živila lahko velika množina v nič pride. Za to je novo ustanovljen „urad za prehrano" zaukazal, da se imajo vse shrambe krompirja pregledati in koder krompir gnije, da ga je treba prebrati. Pri večjih zalogah je za to po potrebi porabiti tudi vojake ali pa šolske otroke. Kakor se je podpisani sam na mnogih krajih prepričal, gnije tudi pri nas pri mnogih posestnikih krompir jako občutno. Zato naj izkoristijo posestniki sedanje južno vreme in krompir preberejo. Ves gnil ali nagnit krompir je seveda pri tem Izločiti, Ostali krompir naj se spravi na suh in zračen kraj, najbolje na oder iz dil «ali iz letev (remeljnov), ne v več kot 1 m debele plasti. Med vlaganjem je dobro, krompir večkrat potrositi na lahko (poprašKi) z žveplomza žveplanje grozdja, ali, če tega nimamo, z ogljenim prahom, ki ga dobimo pri ogljarih Kot odpadek. Tudi pepel ali živo apno se v to svrho priporoča. Shrambe, v katere se krompir vlaga, je pa potreba, dokler ne zmrzuje, vedno zračiti, V tem oziru se pri nas zelo pomanjkljivo ravna od strani naših gospodarjev. Kljub topli zimi so vse kleti in shrambe zabite, tako da nobene zdrave sapice vanje ne pride. Ni čuda, da potem krompir gnije. Imejmo tedaj line in okna v kleteh vedno odprte in še le kot prične zmrzovati, jih dobro zadelajmo. Kakor hitro pa mraz odneha, odprimo zopet, vsaj vrata, čez dan.
Cene za les. Zveza velikih avstrijskih lesnih trgovin na Dunaju je dne 19. januarja t. 1. sklenila sledeče lesne cene, ki so veljavne za kubični meter do preklica: Hlodi (jelov, smrekov in borov les) 50— 55 K, hlodi (bukov in hrastov les) 95—110 K, hrastove, bukove, sploh debele deske iz trdega lesa (ta-kozvane platnice, podnice) 240 K. Otesani ali oglati žagan les (kot smreka, jelka, bor) 60—90 K, bukov, hrastov 230—245 K. — Za Štajersko so določene sledeče lesne cene: Mehki hlodi neotesani 45—55 K, o-glati ali otesani mehki hlodi 75—100 K, trde deske 130-190 K.
Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žateu je bilo v pretekli dobi popraševanje po hmelju sploh, zlasti po tujem hmelju, zelo malenkostno in cene so bile samo na papirju ter so se gibale med 100—130 K za 50 kg. Ker ie pivovarnam za leto 1917 odkazana samo Vi tiste množine ječmena, katero so rabili v mirnih časih, je veliko tovarn deloma popolnoma ustavilo svoj obrat. deloma pa znižalo na eno četrtino. V krogih pi-vovarnarjev vlada vsled tega precejšnja pobitost. — Govori se, da nameravajo vnovič zvišati cene pivu.
Nove kavine karte. Izšle so nove kavine kartice, ki so veljavne od dne 21. januarja naprej za o-sem tednov. Za vsako osebo je sedaj določena ena osminka kilograma prežgane kave za 8 tednov.
Pošiljanje cikorije izven Štajerske. Vlada je odredila, da se za pošiljanje cikorijinih korenin In cikorijine moke izven Štajerske mora dobiti izvozno dovoljenje, ki ga daje razdeljevalnica oikorije v Pragi V., Nikolajeva ulica 11,
Nekateri liudje se zgražajo nad zdravilnim o-ljem iz morskega mahu, a ne bo dolgo, ko ga bodo tudi ti z veseljem kupovali, zakaj to olje uporabljajo za različne solate tudi najznamenitejše restavracije in hoteli, ne da bi mogel kedaj kak gost zapaziti razliko od finega namiznega olja. Prepričajte*se preje,
Str&a fi.
P
SLOVENSKI GOSPODAR.
in potem sodite! Več v današnjem inseratu Ivana Dežmana.
Razne novice.
Kaj vse ljudje jedo. ,Cim manj izobrazbe, tem navadnejša je hrana. Okus je pa zelo različen. »V srednji Afriki je gnijoče meso največja slaščica, še zlasti, če je polna črvov. Črnci in severoalrikanski Arabci v puščavi napravijo iz kobilic in neke vrste muh nekak kruh, drugje pa zažgo domačini griče termitov in jedo le-te pražene.. Na otočju Samoa pa se sladkajo z nekim črvu podobnim morskim proizvodom, palolo. V Patagoniji in na obrežju Rdečega morja zagrebejo ribe in jih použijejo še le potem, ko imajo primerni „duh." Da so papagaji povsod dobro došli, je znano; manj čitamo o raznih martinčkih, a jih povsod jedo, zlasti leguana, krokodila in aligatorja. Opice so priljubljene vsepovsod. Kakšen čuden okus imajo Kitajci, o tem čitamo vsak dan: psi, mačke, podgane, miši, vse je dobro. A ne samo to, prirejajo več načinov plavuti morskega soma, trepang, salangina gnezda, mladike bambusa, lilijne gomolje itd., slaščice, ki se jih navadijo polagoma i Evropejci. Zelo radi imajo Kitajci tudi debelega belega črva, živečega v bambusu. Mi bi rekli: brr! Japonci pa prineso na mizo nekoliko opečeno ribo, ki se mora še gibati, ko jo režejo. Sicer pa so v Evropi okoli leta 1500 gosi ravno tako mučili. Tudi žel-vino meso režejo doli na jugu navadno iz živega telesa ven: pravijo, da sicer smrdi. Želva torej ne sm,e smrdeti. Avstralski črnci pojedo vse črve; da bi jih le dosti bilo! Tudi neka vrsta prsti ima svoje odjemalce. Vsak po svoje. Da so priprave včasih dolgoletne, nam poročata n. pr. H. Dold in Limejling y Sanghalu; preiskovala sta gnila Jajca, znano kitajsko slaščico Kako si jih pripravijo, je sicer tovarniška skrivnost, vendar poznamo približno način te-ea pripravljanja. Jajca obdajo z mešanico pepela, luga. prsti, riževih lupin, apna in votle ter jih položijo po 500 do 1000 v veliko posodo, jih pokrijejo zopet z ono mešanico, ter jih pustijo ležati več let, celo 10 do 15 let. Ko iih odprejo, so čisto segnita, neznosno smrdeča; notranjščina je popolnoma spremenjena, trda in splošno rjavkasto-zelenkasta. Kakšen je okus, o tem ne zvemo ničesar. Zmiraj so v njih bakterije, a ljudem nič ne škodujejo, vsaj dosedaj niso mogli zaslediti nikakih tozadevnih znakov.
Starost generalov. Koncem leta 1915 je bil oc 20 angleških generalov najmlajši star 40 let, na.ista» reiši 00, povprečno pa 54 let. Od 20 nemških generalov pa 34, 72 in 03.5 let; če pa generalov knežjega pokolenja ne štejemo, je povprečna številka 65.7, in najmlajši nemški general je potem 62 let sta'-. — Francoskih prvih 15 generalov starost je pa ta-le: naimlaiši 47. najstarejši 67, povprečno 60.5 let.
Trdno spanje. Bitke ob reki Marne na Francoskem se je udeiežil tudi neki 311etni operni pevec, ki pa od tistesza Časa neprestano spi, dasiravno ni nič ranjen. Žila pravilno bije, sopenje je redno. Vsi zdravniki, ki so se v mestu Bordo na Francoskem o tem posvetovali, so mnenja, da se bo mož še zbudil in da bo popolnoma zdrav.
1» februarja 1917.
■t, si*
Maribor. Prijatelj lista nam piše: Od jeseni sem opazujem v svoji kleti čudno prikazen. Vse polno drobnih polžev se je zaplodilo. Poskušal sem že različna sredstva, da bi jih odpravil, a vse zaman. Tudi v kleteh mojih sosedov je tako. Prosim cenjene „Gospodarjeve" bralce, da .mi svetujejo, če vedo za kako sredstvo za odpravo polžev v kleteh. — A. Ct
Slivnica pri Mariboru Mohorjani v Slivnici pri Mariboru so darovali ža Slovensko Stražo 50 K in za Dijaško kuhinjo 40 K. Slava!
Hum pri Ormožu. Dne 19. januarja je umrl nagle smrti, zadet od mrtvouda, tukajšni posestnik, sedaj črnovojniški desetnik Matija Sever v 52. letu svoje starosti. Rajni je bil vzor gospodarja, naš mož in vobče priljubljen. Vojaško službo je opravljal do zadnjih dni pred smrtjo ter ;e užival spoštovanje svojih predpostavl enih in tudi podložnikov. Pred 4 meseci so mu zanesli k večnemu počitku blago soprogo, a sedaj so pa zraven njene še sveže gom le položili n egovo truplo k večnemu počitku. Za njim žalujeta dve hčerki, ki ste ostali sedaj same na posestvu ter sin, koji ravnokar odhaja zopet na bojno polje. Blagemu rajniku svetila večna luč!
Sv. Barbara v Halozah. Roparji, ki so dne 27. oktobra 1916 ubili na Mejah Vida Emeršiča, se pridno zasledujejo po našem orožništvu. Dne 28. decembra 1916 pa je zopet rogovililo devet roparjev po Gruškovcu, ki so po svojih zločinih strah in trepet našemu ljudstvu. S pomočjo hrvatskih orožnikov so bili aretirani iz Hrvatskega Andrej in Blaž Bosilj, Franc Haberko in Martin Rošker. — V tej hudi zimi trpijo močno gozdovi v Belšaku po tatinskih rokah. Bilo bi dobro, da bi se v korist mladim gozdom glede njihove obrambe pred tatinsko druhaljo kaj ukrenilo.
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Dne 10. okt. 1916 padli Štefan Tumprej, sin tukajšnjega občinskega tajnika, je bil po smrti odlikovan s hrabrostno svetinjo II. vrste. Srebrni zaslužni križec s krono je prejel narednik 3t saperskega bataljona Fr. Fin-žger. — Dne 7. januarja je imela tukajšnja kmetijska podružnica občni zbor, na katerem je govoril g. tajnik, g. župnik, g. Kupčič in drugi. Storili so se
primerni sklepi o važnih kmetskih zadevah. Pristopilo je lepo število članov. Vojna naj bi vzbudila tudi kmetsko stanovsko zavest pri vseh, ker le če bo
zavednost in skupnost zavladala, bodo se zamogle braniti pravice kmetskega stanu.
Celje. Naš mestni vodovod, ki je vsled zadnje povodnji precej trpel, zlasti bil močno poškodovan pri mostu v Skofjivasi; je zopet popravljen in bode začel ta teden zopet redno oskrbovati mestno prebivalstvo z vodo. — V zadnji seji občinskega sveta so razpravljali o načrtu zgraditi novo Marijino cerkev ter novo poslopje okrožnega sodišča. ¡V to svrho je bil izvoljen poseben odbor, ki bo izdelal tozadevne podrobnosti.
Sv. Pavel pri Preboldu.. Katoliško izobraževalno društvo ima v nedeljo, dne 4. februarja, popoldne po večernlcah, v Društvenem domu svoj redni občni zbor. Prijatelji društva, pridite!
Sv. Peter pod Sv. gorami. Umrl je kolar Fr. Babič, mož poštenjak, priden kristjan, dober rokodelec. N. v m. p.!
Cenjeni naročniki! 'Opozarjamo Vas, da prav natančno preberete naslednje vrste: 1. Pošljite naročnino za leto 1917 naprej, da se Vam list ne bo ustavil, Pri zdaini grozni draginji pošiljamo list samo tistim. ki si ga bodo plačali naprej. Kdor naročnine za leto 1917 ne obnovi takoj, lista od 15. februarja naprej ne bo več dobil. Porabite torej položnice, ki jih imate, in pošljite takoj denar. Zopet pa prosimo, da vsak napiše na položnico, ali, je star ali nov naročnik. 2. Mnogokrat nam pišejo vojaki, da so jim domači naročili „Gospodarja", pa ga ne dobivajo. A potem se pa pokaže, da so domači, sicer obljubili naročiti list za svojega vojaka, pa obljube niso držali. Starši, bratje, sestre in prijatelji! Ako Vas vojak prosi, da mu naročite „Slov. Gospodarja", potem storite to takoj, da Vaš vojak na fronti ne bo zastonj pričakoval toliko priljubljenega lista. 3. Ako si le kdo naročil list, pa ga vsled kake pomote ne dobiva, naj takoj reklamira ter nam naznani, kdaj je posi denar, da tukaj ložje najdemo dotični znesek. 4, Nekateri so že lansko leto plačali list za celo leto 1917. ali vsai za več mesecev letošnjega leta. To se jim bo za letos tudi zaračunilo za primerno dobo. N. pr, če je kdo lani poslal na račun letošnjega leta 2 K, ima list za letos plačan do 1. majnika in ne do 1. julija; kdor je lani poslal za letošnje leto 4 K, ima list pl čan do konca avgusta in ne do konca decembra itd. 5. ..Slovenski Gospodar" stane: za celo leto 6 K, z pol leta 3 K, za Četrt leta 1.50 K. Za vojake pa velja, za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K.
Koliko stanejo posamezne številke „Slov, Gospodarja"? Posamezne številke našega lista stanejo od novega leta naprej 12 vin. 1 komad.
Usrnm uredniSfitm
A. G. Št. Vid pri Grobelnem: Ker se niste podpisali, roma dopis v koš. — Delavec na Dobravi: Res je, kar pišete, a žal ne smemo objaviti, ker resnica v oči bode. Vaš dopis bi gotovo bil zaplenjen. Pozdrave! — Pliberk pri Beljaku: Občina mora sestaviti prošnjo za podporo. Ako bi pa občinski urad na ponovno zahtevo ne hotel sestaviti in odposlati prošnje, nai jo sestavi žena sama, ali koga za to naprosi ter nese ali pošlje prošnjo na okrajno glavarstvo. Žena ima na vsak način pravico do podpore, posebno ker je revna in brez posestva. Maribor: Člauek, namenjen za hlapce in dekle, nam je cenzura vzela. Pozdravljeni 1 — Z ab ovci: Pritožbo na cesarsko namestnijo lahko pišete tudi v slovenskem jeziku. Saj so v Gradcu pri namestniji nastavljeni tudi slovenski uradniki. Ako ste se na glavarstvo že pritožili radi prevelike zahteve sena in slame, je sedaj edina pravilna pot za priziv na namestnijo in šp le potem na poljedelsko ministrstvo. Kokarje: Vlada je obljubila, da bodo sedaj tudi trgovci na kmetih dobili dovolj sladkorja. Torej potrpljenje!
—	Patruljni vodja Fr. Weis: Hvala! Vračamo pozdrave! — Lancova vas pri Ptuju: če objavimo, nas zaplenijo. — Sevnica ob Savi: Ker vam od glavarstva ne dajo ne podpore in ne odgovora, se obrnite s posebno prošnjo do okrajnega pomožnega odbora, ki je pri vsaki c. kr. okrajni sodniji V prošnji navedite, da ste že toliko in toliko prošenj napravili, a Vam niti odgovora ne dajo. Navedite vse natanko: imena obeh sinov, starost, -kedaj sta odrinila k vojakom, pri katerem polku sta služila, kako sta Vas pred vojaško službo podpirala itd. Navedite Vaše premoženjske razmere, kako ste stari itd. Ako pa tudi to nič ne pomaga, obrnite se na pommožni odbor pri cesarski namestniji v Gradcu. — J. O. Žagaj 15: Napravite takoj vlogo na okrajno glavarstvo in omenite, da imate še za svojo živino premalo sena Napravite račun: imam 7 glav velike govedi in 1 tele. Porabiti smem za to živino za vsako odraščeno glavo 10 kg sena in 5 kg slame na dan. za malo pa 3 kg sena 2 kg slame, t. j. na dan 73 kg sena in 37 kg slame. Od i. februarja do 1. maja je še 89 dni. Za svojo lastno živino mi torej gre 6497 kg sena in 3293 kg slame. Imam pa ga približno samo toliko in toliko. Imam torej še pravzaprav premalo krme. za svojo živino. Prosite, naj se Vas oddaje sena in slame oprosti. Pismo pošljite ekspresno. Ako Vam glavarstvo neugodno ali sploh ne odgovori, pa se takoj ekspresno ali brzojavno obrnite do cesarske na-mestnije v Gradcu. To je edino prava in dovoljena pot za pritožbe.
—	Vransko pri Celju: Vam velja isti odgovor kakor predstoječemu vprašalcu.
Izjava.
Podpisana Elizabeta Šantl preklicujem vsa raz-Ziljecja, zaradi katerih je vložil gospod Alojz ligo proti noeni tožbo zavoljo žaijenja Časti ter se za vižem poravnati vse stroSke.
Elizabeta Šantl.
ri*
„Panorama-InternationaJ"
Maribor, Grajski trg Itev. 3, »raven gostima , k črnemu
orlu" Be priporoča o* obilen obisk. Odprti cel dan. Vstopnina SO v, otrooi 20 v. Predstari traja 26 itinut. Vojni drgodki iz vseh hujiSč pokrajine vg'h držel colega sieta v naravai velkisti, si kovite in resnične. Z« milo denaij» in malo izgubo časa se vidi mnogo zani-
mi»os i celita sveta. Kdor si et>krst ogleda „Panoramo," p:ide zopet, ker »o n-dno rove predstave.
Loterij ska Številke.
Trst, dne 24. januarja 1917: 24 76 8 85 37 Dunaj, dne 27. januarja 1917: 32 39 10 4 52
MALA NAZNANILA.
Priletna kuharica želi slutbe na orožniši postaji. L. K. Gradto, Castellfeldgasse 20, IV. St. 17
Učenec se takoj sprejme. Prod nost ima tak, ki s« je že nekoliko učil čevljarstva. Štefan Strašsk, čevljarska delavnica Celje, Kova če?a ulica št. 3	88
Učenec mo-ne ptgtave iz boljie hiše se sprejme v trgovino z mešanim blagom Mart a Ogorevc, Konjice.	89
iTiem"
brat», vojaka Friderika Orni k. doma od 8v. Jakoba v 81o». gor. Služil je pr 47. pešp. 4. peljska Htotnija, a. voj, vojn« poita 73 Dae U. ispt. 1916 Je piaal sadnjo karto iz italijanskega bojišča Pro simo, kdo kaj ve o njem, naj sporoči se.airi Elizabeti Ornik ua Spodnjtni Hlapju, St. Jnkob v Slov. goricah.
Hiša, 2 minuti od glavnrga trga je za 8700 K pod labkimi plačil aimi pogoji na prodaj Več pove g. SelinSek, Luthergasae št. f>, Haribcr.__85
Preklic. Podpisani prekl četa vse ž al j ;.ve besede katere sta govorile «per Temijo Vele; namreč, da b bila omrnjena oseb:' vnekitrgo vini v Mariboru kradli blago Tod», to je izmišljeno ter pretita Teres'jo Vele odpuščanja in da jima prizanese s tožbo. Orehova vas, dne »0. januarja 1917. Antonija Fa!eš, Riza Krivec.	87
DvonaldttRpD*
hiša
sraveu še drngo poslopje, novo «dana za pekarijo. Peč e paro * postavi z glavarstvenia dovcljea jeiu. Na prav dobrem proetert tndi na dan do 200 hlebov tajeg» croha. Stanovalci plačajo na latt 4500 kron. Se pod litrskimi pogoj! m 60.000 kron proda. Vpraša B-. - Mozartsttass« Maribor. SS1?
Gostilna In tobačna trafika nr
ugodnem prostore blizu Maribora se za ifc.tKKi K proda. Ker s«m i«gttb!!a može. in lina vem sama. Ca se najde kak panuten go»po-dar, ga sprejmem Pouudlje na ; pravniltve pod „Gostilna ia trafika" št 70.
Iičent mul hišica ali sibo s ku-hu jo ii! pa nekaj zsroljišča blizu Maribora v najem Krajnc Anton, Kainaoh pri Voitsbwga.	78
Kuharica žeil «prsmeniti službo, gre tudi v ktkiao župnišie Naslov v upravništvu Slov. Gospodarja »t.^74.
Ogljar z družino želi dobiti deli za oglje kuhat. Kdor bi i/iel tako delo, sat se ob: ne s pisinm n» Valentina Tomažin, Flushtlitg..»-ger, Barska št 5, f.oba 4. Bruck a/d. Leitha, Nižje Avstrijsko. 76
Il^iTrT^cvIJi po ceni.
Pošiljam vsepovsod proti povzetju aledeče obuvalo in si«er tako dolgo, 'lokler bo kaj zaloge po najnižjih fabriških cenah: Otroške čevlje s klobučevino in podplati ix liccJeja St. 19 do 2« 4 K. Otročji čevlji orim» kakovosti s močnimi prob-kov iast mi podplati it. SI—'.5 K K. Dobri čevlji za ženske iz «dobučerine » debelimi akori za šitimi klobučeviaastimi podplati št. 87 — 42 13 K. (Droje čevljev), tfožn' moški nsnjati čevl i s pribitimi lesenimi podplati št. 43-—46 •Al K. Naslov Rucolf Werd;saeim tovarniška zaloga čevljev, Gradec, Sporgaggn 11.	76
Weck-ov aparat za konzerviranje in okoli 100 dobro ohranjenih steklenic z gumiji (a V» in 1 1) proda po dogovoru Jožefa Ostre, Stara-novavas h. št. 8, pošta: Križevei Štaj.	77
Posestvo s štirimi orali zemlje, vinograd, sadonosnik, njive, se za ugodno ceno proda. Naslov Pakl, Rošpah 113, Kamnica pri Mariboru. Tudi vino se proda.	79
Iščem malo posestvo 3—4 orale
za v najem v bližini Maribora, kjer bi bil ugoden prostor za kako trgovino. Dopisi: Scholz, Pekel pri Poljčanah.	78
Išče se voznik z enim ali dvema paroma konj za izvažanje lesa (hlodov) iz gozda na žago. Konjska krma preskrbljena, zaslužek na dan in pa konj 50 K garantiran, gozd leži pri Vuzenici na Štajerskem. Ponudbe naj se pošljejo na naslov: Janko Tavčar, Gradec, Katzianer-gasse 10.	80
Deklica, stara 16 let, želi vstopiti v kakšao trgovino kot nčeska, zmožna dveh jezikov, vajena tudi df.mač?ga dela. Naslov: Kat. Se r»ti ik, Vojnik pri Celju. 84
čd rabijo kje na Štajerskem cerkovnika ali meinarja, naj se mi
tiS*. Doma sem iz Gorice in stm bil poprej tam ? stolnici z« mež narja. Ker smo mortli bežati, »em sedi j ob s"'už'<> Jeremija Bigot, Sacrsetano, Grabenetrssse št. 2> Graiec	91
Posestvo na prodaj. H ša, gospo dareka peglop,» njive, sadonesuik, travnik ia gozd vse skupaj okoli 7 oralov, se s premičnino in živ no vred proda Posestvo leži v Stan grovi £6, četrt ure od cerkve Sv. Treh kraljev in >e zaradi družinskih ratmer takoj ptoda. Pogoji se zrejo ari pei&sti-iku Rudoifu Zemljič. c. in kr pešp 47. Ver. Ers. inf. Pion. Abt Ptuj. 82
Stara močaejša kmet-ka dekla za
hišo, irt in malo p*jljsi;ga dela si) sprejme t trgovski hm bi zu Maribora N»zaanla na upravniš-tvo „Shtv Gospodar a' pod „Dekla »:. 81."
Kdo kaj v t ?
Pogreša se Filip Pslfič, ki je slu žil ua Turškem pri c. in kr. tren ski di iziji, vojna pcit* št. 3L5. Od mtseca junija 1916 ni več no beiega glasu od njega. Kdor kaj ve o nj«m aa.i pove »li piše Tereziji Palčič i Vičaacih p. Velika Nedelja, Štajersko. — Prosim vo jake-soboj^nike, kateri ve kaj o Francetu Zadravec 47. peJp. 12, poljska stotnij«, 3 baon, l voj vojna pošta 78. Ne vem? že, od oktobra leta 1914 nič o njim Naj se sporoči ž.-ui Tereziji Zadravec v Nasovi, pošta Apače	74
Automatična milnica
za podgane 5 K 80 v., za miši 4 K. V eni noči se nalovi po 40 miši. Nobeno vreme ne vpliva in se same uredijo. Lovilnica za kuhinjske žuželke „Rapld" polovi na tisoče žuželk v eni noči, K 370. Povsod najboljši uspehi. Mnogo pohvalnih pisem. Se pošilja proti povzetju. Poštnina 80 v. Razpošiljalnica Tint-ner, Dunaj III./72. Neuburggasse št. 26.	(1 Laszlo).
Zgubil se je lovski pes, rjav in
lisast po imenn „Lr-urdi." Kdor ga ima, se irosi, da ga pripelje «o Lucije Bsk posettnice n» Pernici pr 8v Marjeti ob Petn'ci. Dobi ugodno plačilo.	71
C@wl
z lesenimi podplati,
najboljše kakovosti, okovani, znotraj obIo2> ni s kožuhovino.
Št. 26—28 K 14-—. „ 29—34 K 17'-. . „ 35—38 K 20-—. „ 39-41 K 2 3 —. » 42—46 K 26 —, Pošiljanje po pošti. Povzetje Zamenjava dovoljena.
M. Seh ram, Maribor ob I). ri6
í, Mnvarja 1617,
ffiGOYHUH SOSWHHM.
Stran I,
Vabilo.
ff |Vse Slovence in Slovenke vabimo, da se naročijo na naš ist. Naročnina stane za Avstrijo Ogrsko. Bosno in Hercegovino
za cel» let* • • • za pol leta . - . za četrt leta . . .
K 6 —
„ 3— „ 1-50
Narotovaitte samci pemdelilcove
9,Str®I©4'* Kdor hoče imeti „Stražo" samo v pondeljek, si isto kakor dozdaj, lahko naroči posebej. Naročnina se pošlje po poštni nakaznic? na nssiov: Upravništv» Pondeljkove Straže' v Mariboru. Ob strani naj napiše, ali je ali star naročnik, da ne bo pomot. Sama P*n-deljkova Straža stane za cel® leto K 3*29? m pol leta K T60; za Četrt leta BO vin*
i DeK'a se išč» if poštene rodbine, i i'- undbe ua „Slov. Gob»." pod I „1'oštenoit 56."	&~>
Za Nemčijo in druge zunanje države stane
Ust
za celo leto za pol leta za četrt leta
K 8-
4-i) *
2-
M
Za V£&Jak@ P* j« naročnina zdatno [nižja. Za VOjakfiS znaša naročnina
za celo leto .... K 4'— za pol leta. . . . . „ 2 — za četrt leta . . . . „T—
Kdor pošlje naročnine, naj zapiše: ako je bqv aaročnik, besedico nO¥» »ko je star, besedico SlSf in številko, ki se nahaja na ovitku.
U?ravaiitvo%,8iov. Gospodarja", Maribor.
„Straža" in „Slovenski Gospodar" se še
prodajata v naslednjih krajih, ki jih nismo
mogli uvrstiti v seznam, ker je isti sterioti-
piran.
Maribor: tobakarna Ane Kresnik, Franc Jo-žefova cesta 55.
Maribor tobakarna Katarine Maher, Magda-lenski trg.
Ptuj: tobakarna Marije Martini, Glavni trg.
Sterntal pri Pragarskem: Matilde Cizel, baraka U. W. I.
Gornja Radgona: trgovec Franc Horvat.
Mala Nedelji»: trgovec Franc Senčar.
Petrovče: trgovec Josip Polanec.
Laški trg trgovec Josip Osolin.
Nova cerkev pri Celju: trgovka Antonija Jankoviž.
Ljubno na Gorajem Štajerskem: trgovina Rupert Nikl.
.Dunaj: Papirna trgovina Katarine Pestal, III. okraj, Schiitzengasse 30.
| HALA NAZNA M fl |
betoda Btane i vinarjev, pstitvrsta 18 Tin. Mrtvaik» oznanila la vssvale vaafca petitrota 24 Izjav« in Poslano S6 vinarjev. Za več iratno objavo znaten poput. Inserati se «prejemajo 1« proti prodpla-
4ilo. Zadnji čas za «prejemanj® Interatov torek onold»».
Singerjev šivalni «troj s« t« «««i proda. Vpraša se Gothettrafo it. 2, vrat» IS, Mar:».,*.
Učenec j« strejme pri gospod« T.
Sodi«. krojaški mojster, Sup*ijtka ulica it, 9 v Maribor«.
Najemninska hiša, ki s« ekrtitsj«
po 0% z devetim' «tasevsnji, poslopji- s» dieriža«, {»veji ia tvinjski iilsv, kolarnica, T»liko dvorišče, velike bra de in okoli 1 orala i polja ce radi botosni po««s nika • takoj po osni m-od«. Vprai» «a t Studencih pri Mariboru, Lambaška cesta it 6«	_ ;
Služba organista ¡a csrkovnlk« k
tako; odda. Vpraša s* pri «jtra* nišivu listo.	«T
. Solzna Avstrija."
Knjigo rod n&tlovom „Solzna A* atrija" « 25 krasnimi ¡»etaimi, okra š<s«o i siikt-oi, ptšlj« Matija B«
1«; pri Sv Bolftnkn v Slov. g« ritah, via Ptuj, Štajersko, "takemu ki mu poilje is; «tk 1 kron» 40 v v denarja »li p» v novih ««p« rablj«»ilip»i&ts)h znamkah, Ta » • min ca svetovno roj «o, naj a« manjka r sobeni hiši 1 — Nov« krasna Rtmarska Marijina petem za 50 vinarjev. Na bransplačna naročila te pa nemomo «zirati! 6?
Djbroizvežbani, zanesljivi vlnl-šarskl ljudje se sprejmejo s 3 delavskimi močmi, za ne'« vinograd v mariborski okalici. Vpraia se v Maribora, Gosposka ul. S8 69
Krojaškega pomočnika takoi sprejme stalno na delo. Ivan Partlič, krojaški mojttar, Studenci pri Maribora, Okrajna cesta 3.	26
l [Rože!!
j
; Tfa. Braun, Koroška cest» 13 v Mariboru plača po najboljši ceni ivinjtke, ovčjo, srntke, zajčje, li ilšje, dihurjev« in druge koše. 808
Lepo po««(tvo ni prodaj, meri čez 7 oralov v dobrem itanu. Na-i slov v npravništvu ped „Pssestve"
--------- -	--------------- [ štev. 85
hjiikfi rn ¡apesigioei j Kostanjev les
" šajte in hlode, franko vagon naložen kupi po najvišji ceni Karel Cimperšek, trgovec v Sevnici ob Savi.	39
Pri slabostih vsled starosti in težavah v želodcu je konj*k očiščen (desrl ran) iz starega v;n& že več stoletij znan kot najboljše sr°dstvo za dolge življenje in ojačeuje. Pošiljijo se steklenice, ki vsebujejo 4 pollitre 12 let stare g» konjaka franko za 40 kron. Sletnega konjaka, čudnodobro uspevajoče sredstvo za vdrg ijenje pri trganju v členkih 4 pol-litrike steklenice 32 K. Prodaje se tudi vino od 56 litrov naprej. Beli rizling in rdeči bnrgnndec liter po 3 K 60 v. Benedikt Hartl, veleposestnik, grad Golič pri Konjicah, Štajersko.	1 Kienr.
Dam takoj v ntjem posestvo, na k» terem se lahko redi 3 krave in im»
tadi la^V- ei«tilno. Prodnost ima lovec ali voznik. Izve se natančno pri Jožef Druškoviču v Slovenjem Gradcu.	49
Pridsa vlnlčarska obitelj ali najemniki (oferji) se tj rej me proti p?b>ensn plaMlu. Vpraša se Maribor, Stolna ulica št, 1. II. nad stropje.	22
niklast« »li iz j«kh K l®'—, H1— i« 1» K, s racism» grit-lo&no I 14 — 18*— »., t Ia kofesis« K 24— Sir--, a radia» »mlabse plošno K 2S
82'—, S?'....., t preeiiij»kiss k*-
lesj«xi K	srtbrc» ar» s
■stegljive «pettniee K SW---, »O-—, zlata ara t nategljivo *ap<wtaico K i»'—, 160 —.3 »eine jamstvo. Zamenjav» d-tvo-Ijona, ali pa denar nai% Po-&]}» «e preti povzetju; na b»-jiM« preti prejšnjem« nak&srfh: docsajs pel«( 39 v «a poštnino.
Prvis t^vtrna Ivan Kimrai ?
«. i, k. ev.-srai dobaritoli v Srfil'. | m na C«Sff*.. j I« I
BvoJ« volov, l1/, lita stari, s > na prodaj. Ciglenc« 49, p. Vurberg pri Ptuj*.	52
C«
kupuje po visokih cenah, vsako množino, Jank® Artraan, Št. Jttr eb jnž. železnici.	7»*
stara 16 let, želi stopiti v k*iu trgovino kot ačenka. Vajena j» tudi domačega dela. Naslov: Je; V o kač, Šofetričeva ulic« it. li„
Studenci pri Maribora.
jme
,wrnske) ure aup «vija in poprsr-J«g«aek Martiii, imarje pri
i»l«at).	W)7
Kuharica išč« slnžbe v krščanski iiši, če mogoča, v ža^aišču. Rasam« tudi vsa gospodarska dela. Naslov pri npravništvu.	55
iiiipef ptz<»r!
ICnonad«trepna hiš«, v «redi m? sta Maribora, obstoječa, iz 6 si.b 6 knkinj in s vsemi potrebnimi prostori, i«h dobre stavljena s» laradi drnžintkik n>2m<r takoj p» nizki ceni proda. Naslov se izv« pri itpravniitvn tega inta ol
S? <z
tudi ?;a najhnjže kile, trebušne
obveze, suspenzorije« podlage za ploske noge, brgle, umetne ude, kakor roke in noge i. t d ter pokončne držaje in drage različne stroje proti telesnim poškodbam po zdravniške*» predpisu ixdels.je izvrstno i» doi?ro staro-znana tvrdka
Fran« Podgoriek,
bandažist, hc Maribor. RnrggassMi 7..
-¿mtw^irnmmmmmmmmmmmemmmmmmmmmMmmmmBmi-?* M i iwwi muMijawFawiMiMiwwiBMiiui m t»ttj>ls>WMWt«iwwwww«t«mwMwmwMSWMi
vi • á»	«	«t s® m «s

reg« z meom. zav.
wxrswswsxwtaem
Hrani in« v
» .-vssßal« «f r^b (a m «^s^sj*. eamás» 9»	pv$S tnameiM eS^wíái
% .. >aMif.	kts. iSrasÖBe	m	te»«i pm* teši» 3«
7jk j« ti» piat»	m* urdiere. V.<ntel toñée í*1:^ pwioEíiuii. «m«,
nwa—cm i ■■mi« mi.....i n iiiiin iiwhihhwi .iiiii m ca*,v?z&exsmbmmmmommmmmmmmbmm>mi[$'iitui wsbiw • riui, its a 11 mit» i.i iju^uu
Posojila se daialo
ICMMM	swe '.a«t jtwt gffiW	¡«üoÉv, 9» se pmag^»	^•.••«ío nt,	-vr.%: ■•>*
Cfe«^» »» pttjpmfrfa & loomIn
bi m «*w«>»iKí?a fwfc*»».
"; . 'v. -.y '
■^Mfmm, • mš» >m» b MB»
ííiwsBffi! í-fflíl m xmmum |
Pí* Í3& fit TliiS! Ht? íf^lisilfl) te V**")* pfij*»^ "¡sä feíavaik 8. da 'A *.> ü^^tfe» s- s« * i. «y» ^jsOíM« a- ^jamilia 9« ualaIv	w P©»»|Bnl«»	as	A»rrrK* ter?

«> í _ tj »«»
^VlblBHI
registro van a zadruga z i*e©mef«st© zavezo.
■■'■■^vemmm
Urad»« ure	«
i	sradi^ ^tgk pe'tk is *8ak «^»«fcj dan od" 8.
4» I®. swr is. ¿«¿t« »odelj« «d 8. do pol 10. ntf Ib-" npl«^« s« n»tin<» samo ob aredeft I^jpš&utm dajejo rsak dar od do 12. ve dep.
Uradni prostor!
w nnbajajo v rainsritskeni sacaoetaat r Pfnjft.

Krafkilnej^oge
ohreitHje po 4 j ®d 1. in 16. t ®««cb p« vložitvi ia do 15 in sadajega prtd dvigam. Nendi^nj««© 'obresti b« fc«aeem jnéya i» déwNmbrr	pčm&eio flav-
ter kaitor ta-le obreßtijqjo.	se Vanilne
tóií'oa draga »vod«v koi rteg», ne da hš ss p^i tem k-^ prekinil» ia te d* bi strsakt bada pri' teff, kakih potftv tM »Mob.	r;,
«apobKO so tesckni} bífiapUáp« BofcraQ^BtBaJ&e po-kénm M.	to domf ói aabinJaiki
KK.'umsmsmm
•	Pas o Jila
^	aa ^ufjjiQx) p« é% m
pr&Ui*,	p» *H»
tot« i» tek»« rajNn
i»A fcÉte^o aa Hcafflks ' popero®«!» IffftplačEa, dank
^nt^ft» Iv

i i i i i

llü
Illl1
mu
1, labru,%rifč»lfllT.
registravama x^iruga * »*©*?«». zatrese
mm isiaiflie vloge it tsptota. in M ilrestiji pt 401
O«	član*i® na vknjiž)so, na poroštvo i» Jsa^tave
Za nalaganje denarja po pošti m na razpela g«po	^ela Ugadninai pogoji. Vknjižbe tn dru-
ložaice e. kr. poštne hranilnice na Dunaju št. 92.465	g* zemijeknjižo« izpeljave izvršuje posojil- vsak delavnik od 9. do 12 ure dopoldne.
iUffitni davek plaen;e »adrngt mm a	niča sama brezplačno; :strunka plača la kcleke.	lb
t»
Hatei Bel
Gt?ašte« CcsssJ® Viljema) cesta št. 9.
Ooravilna številka E 443/16-9.
Dražbeni oklic in poziv k napo?edbi.
Na predlog Ptujske hranilnice kot. z«htevaicče stranke zastopane po g. dr. pl Fichtenan bo dne 20. svečana 1917 predp. ob 9 uri. pr: tem soiiššču, v izbi št 2 na podtavi s tean o lobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: zeml isku kntiga Amt-manns ior! vL št. 104 pritlična, zidana, z opeko krita kroetska hiša z gospodarskim po slo p vm sn dvema \ parcela m», njive v skupni izmeri 9 ha 76 arov 38 m2 cenilna vrednost 9335 K 28 v, najmaojši po- j nudek 6223 K 52 v. K nepremičnini zemljiška knji- ? ga Apače (Amtmannsdorf) ni pritikliae.
Pod najmanjšim pomradkom se ne prodaje C. kr. okr. sodišče Ptui, odd. IV.,
dne 9. januarja 1917.	66
,Noben strah ieč za podplate!' j
Nobenega strahu Vam ni treba več imeti radi podplatov, ker vam je zajamčeno, da 3i he morete ; enih in tistih podplatov dalje obrabiti, ako si jih ©kujete z našim najnovejšim in najzanesljivejšim sredstvom z imenom „Zuflucht." T® je pripravno za vsako obuvalo, se lahko nosi, je zajamčena trpež-nost 1 leto, si zamore vsak sam na o >uvalo pri- i trditi in stane za 5 parov le 5 K 50 v. Manj se ne i razpošilja. Denar naprej ali na povzetje iraako. Se priporoča, dokler še je kaj zaloge J. Kerhlanko, Hodoše, Ptuj.	66 I
i
Uf
mm& gnojna m premij
predaje Kftdiii^n t fltaémli*
(>4tr
množino vreč
kupi veletrgovina
po,
1
MÍ
rgowifta
Koroška cesta 20. 10
iz !sianas„vS~ „
si na n&jpriprostejši način in brez nadaljnih stroškov in pridatkov napraviš, če si kupiš
Caraghee• morski islmdski mah:
zavitek za napraro 1 litra namiznega olja velja K 1"—; zavitek iste količine prvevrstaega, garantirano I i-branega Caragbee-mahn za 1 liter olja K 1*30; zavitek za 2 litra olja iste najfinejše kakovosti K 2*40.
Za različne saiate (z«lji>. te, krompirjeve, fižolov«, mešane itd.) je to olje oknhcejüi? ' d rage^t jedilaeg» olja ii zato t porabi že skrro v ms» refúvntdjefc in hotelih. Iste itna biagodtien vpliv u» ¿lov« SV:i orgz&izem, kar paipeSajs» prssbavliaisje in »e sato uporablja mnogo v «dravilst»
Pri poitKih uar ¿¡Jih i&j doda naročnik »e 20 vin. zfi Ejaujži, ozir SO vio. z«, večji sa«it*k ie jp^lje denar v c&pwj; jamči se samo sa rakoausadiraise pošitjare^kdor to Seli, aaj doda te na { daljnsU 26 vi«.
i Poštna naročita in denarne tošiijatvs eaj te pofiljajo na saslov:
mu DEŽM&N. Mubiiana, Kopitarjeva ul. 6 ;
i T gov,; dobijo na zahtevo reklamao tablo to precejšen f-opuat.i 1
Kolenc, Celi«.
Nobenega zobobola več.
Nobenih nsči brez spanja. Sredstvo „fides" zmanjšuje bol pri vetlih zobovih, kakor tudi pri iiajbolj trdovratnem, revmatfcem zobobolo, kjer so že v »a W draga sredstva bila zaman. Ako nI uspeha, «a poSije ienar naza|. Cena h 1'50, S ikatljice K 4—. — Nobenega karo»B sa »obonH več! Snežnobelo zobovje se doseže s sredstvom „Sjrisov* voda sa zobo " Takojšni cspoh Cem 2 K; S steklenice K 5 Kemenf, KoSiee (Kaachao), I. Postfstch WZ »0, Ogrsko.	2 H. Sch.
Vaše svinje
morajo biti hitro debele in mastne, krave morajo dati več mleka, kokoši morajo leči mogo jajc, ako jim redno dajete
ISurtlielBAov«» klnjii«* apu«i.
prunešano v hrano. 5 kg za poskušnjo K 4'50 od Dunaja, 50 kg K 38 od skladišča v Mariboru proti predplačilu. Cene niso obvezne, Mihael Barthel & Go. Dunaj, X/L Siccardsburggasse 44 (Tvrdka ustanovlj. 1781.)	"	Moase.
aMWBMBKiea
1
knpujem po najvišjih cenah vsako množino. Posodo za prevažanje mleka sam preskrhim. Mesta za zbi» ranje mieka uredim na lastne stroške in v vsaki okolici. Cenj. ponudbe in dopise sprejema A d a 11 i B e r n h a r d, I. Mariborska mlekarna, Maribor, Koroška ulica 10.
Cena 1 steklenice je K 1-20. O dobrem ači&k.?» vanju teh kapljic imam mnogo priznalnila is po-kvalnih pisem. F	mesfcm lekaroa, „pr!
S. kar. o*ittM Maribor, Glavni (arg gt. iS.
IZ a h v a 1 a.
Nifcem verjel, da bi te kapljica kaj pomaga!«. Soda; kt si»; p prepričal, d* res pomagajo, Vam izrekam lepo hvale tet prt^roe«» to zdravi!» vsem svinjerejcem. Prešini, poiljue mi spei «Tisjsklk fca|
5|lo za rdečico in sicer hitro kskor morete 6 »tekleals. t? pwtdrarw van SknrjiUiO.
Kredsla vae, dn« a sivgnat» 1916.
kupuje vsako množino vedno po vižjili cMifeh nego preknpci Kože se tudi sprejemaj® v delo. Tovarna za usnje
Meniiaii Iterg,
Maribor, Usnjarska ulica
ÜZEJ
i ,
Slov. ¿gotovinskega društva, Maribor, Koroška cesta 0. Darujte aa.nj vs* zgodovinsko važne árpamete, osobíto vo|ne spomine
J L'B II I te^M
Jk'
Lederergasse) št 8
ob Dravi, bli?u novega državnega mostu.	4i
dobivate
v špeciiaini trgovini a m lo
Ljubljana,g Sv. Petra cesta štev. 30.
"J ^v'--.'-;*:,,-- :V»JBBgg» 1
I stota m tudi sveče, krema za čevlje tc&ietna mila, pralni praški, itd. na debelo in drobno!
68
Gonilne Jermene
takoj razpošilja Kaitner 8 Ca, Gradec 46. B /.o avni naslov »Giganta, Gradec.
1 Kien.
r
L^4.....V" ' J	}•' - -
+
Mdč. b učenec se sprejme v m: zaravu. Kainerstrasse it 18 M» ribor.	a»
M' ¿en in j riden pekov ki uóenec se ¿prejme tikoj pri g. Kotnik pekarna ttaribor Tegethoff-ova ni. 81. Taki ki so se že učili ima o prednost.	50
HiSnik
brez otrok se takoj surejme. Vpraíü se Maribor Bmroarkcost.a 18 I. nadstropje vrata 6. ti

s:
s popolno pripravo. 24 m do!ge mecesuove cevi, in st> d inčna o- ' üaTa, se zamenja za voz sena, »'»m« ali dva vosov,, telje. Po-jusiiila v pisarni kmetij-ikf po-dntžmice Marilisr, Šikr jev« cesta.' «t. 8. 62 !

Potrti vsled neizmerne žal»sti .aznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in inarcem pretresu j očo vest, da je naš iskrenoljnbljeni oče gospod
Matila (Sever,;
desetnik v firnovoj.-bat., član vet. druitva, posest, itd.
v sredo dne 17. januarja ob 12 iri opoldan, vestno izpolnjajočivoje dolžnosti vojaške službe do zadnjega dne, v starosti 52. let na posledicah nirtvouda, previden s sv. zakramenti za umirajoče, nas v našo neizmerno žalost nenadoma in sa vedno zapustil, ter sledil v pre-raai grob, pred kom»j 4 mesrce umrle nepozabne nam matere. Vsem, ki so preblagega pokojnika dne 19. t. m spremljali na humsko pokopališče k večnemu počitku, čč. duhovščini, darovalcem venetv, ter za ninogobrojne ustioene in pismene dokaze prisrčnega sočutja, posebej še slav domačemu vet. boj. društvu, gg. orožnikom iz Središča in Ormoia, ki so v tako častnem številu prihiteli izkazat zadnjo Čast nepozabnemu rajniku, izrekamo nao najiskre-nej o zahvalo.
Hnm pri Ormožu, dne 26. jan. 1917. ■ 2	Globoko žalujoči sin in hčerki.
Izdajatelj in založnik: Katoliško tiskovuo društvo.
Odgovorni urednik: Vekoslav Stupan.
Tisk tiskarne sv. Cirila t Mariboru.