LISTJE in CVETJE
Iz mojega spisovnika.
(Friobčil Ant. filaier.)
7.  Valvazor.
Janez Bajkart Valvazor je bil rojen leta 1641. v Ljubljani. Spisal je zgodovino kranjske dežele z naslovom: BEhre des Herzogthums Krain". To delo, katero je pridobilo njegovemu imenu nesmrtnost, izšlo je v štirih debelih knjigah. V njih nam opisuje zgodovino imenitnejših krajev in gradov na Kranjskem, vero, jezik, šege in običaje slovenskega naroda. Vso imo-vino je žrtvoval preiskavanju in proslav-ljanju ljubljene domovine. Umrl je 1. 1693. na Krškem.
Pregovori, izreki in pametnice.
(Zapisal A. K. Sežun-ov.)
36.   Sila in reva nas vodita k spoznanju.
37.   Pravi prijatelj, dober zdravnik.
38.   HočeS li dober postati, skušaj najpreje čute brzdati.
39.   Povodna roža uspeva le v vodi.
40.   S samo besedo se dolg ne plača.
41.   Ceno blago — slabo blago.
42.   Najpotrebnejše si išči z odprtimi perišči.
43.   Potrpljenje nas pelje na krasne livade, Kjer rasto in  zore zlate  nam  nade.
44.   Prijateljstvo popravljeno je skoraj ne-ozdravljeno.
45.   Kdor se prijateljev izogiba, ni dosti prida.
46.   Malo upaj, dosti stori, Potrpi,  da reč dozori.
47.  Na srečo se zanašati, nikakor mi ne kaže; Že sto- in večkrat slišal sem, da sreča rada laže.                          (Da,ije ptih.)
Odgovori na vprašanja v 11. listu:
26.  Skušnja kaže, da rastline rastejo v tšmi bolj na dolžino in so jako tanke, le pri luči se redno razvijajo na vse strani. O?.jni del rastline toraj hilrejse raste na dolžino, zato se rastlina nagiblje  proti   solneu, kakor  se  horicontalno položena korenina krivi proti zemlji.
27.  Pod debelo lušfiino kostanja, boba itd., so zaprti   razni plini (n. pr. zrak, vodni par), katere vroCina raztegne,  da si siloma iščejo izhoda,  in ker ga  nikjer ne najdejo, raznes6
-*g 192 g*-
luščino s tako močjo, da se sliši glasen p6k. Zato se Cisto mirno pek6 taki sadovi, če se jim poprej koža nareže.
28. Več je vzrokov, da se ne spolnjujejo dobri sklepi. Najtehtnejši so ti-le: a) Sklepi niso že začetkoma dovolj trdni in odločni, zato jih lahko premaga vsaka skuštvjavica; bj morda so preveč spložni, da ni na drobno in natanko določeno, kaj je opustiti, kaj storiti; c) včasih je sklepov preveč za jedenkrat; krščanska popolnost se da doseči le polagoma, stopnjema; čj najbolj dobrim sklepom škoduje to, da se prehitro pozabijo; treba jih toraj
večkrat ponavljati; dobro je tudi, ako se za-pišejo ali na kako znamenje navežejo tako, da se nam o pravem času povrnejo v spomin; d) najnavadoiši vzrok pa je pomanjkanje goreč-nosti in dobrega duha.
Odgonetka uganke v 11. številki: Knjiga.
Prav so jo uganili: Vabič Štefaoija in Fanči, učenki v ŽaJcu; Zorko Franjo, Cimber Jakob, tretjeSolca v Ljubjani; Tuvek Tilka, Gartner Tinica, Klemenec M., nčenke v Planini.