GEOGRAFSKI OBZORNIK leto 2022 letnik 69 številka 1-2 GEOGRAFSKI OBZORNIK Uporaba metode podrobnega kartiranja pokrovnosti tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst Prepoznavanje prisotnosti azbesta v zunanjem okolju v Sloveniji Vloga mladih pri soustvarjanju podeželja Značilnosti gospodarjenja brkinskih kmetij med letoma 1800 in 2020 na primeru naselja Sabonje NAPIS NAD ČLANKOM Fotografija na naslovnici: Arhiv Oddelka za geografijo FF UL GEOGRAFSKI OBZORNIK strokovna revija za popularizacijo geografije Izdajatelj: Zveza geografov Slovenije, p.p. 306, 1001 Ljubljana Za izdajatelja: Aleš Smrekar ISSN: 0016-7274 Odgovorna urednica: Lea Rebernik Uredniški odbor: Nejc Bobovnik, Primož Gašperič, Mojca Ilc Klun, Drago Kladnik, Miha Koderman, Peter Kumer, Irena Mrak, Miha Pavšek, Anton Polšak, Tatjana Resnik Planinc, Uroš Stepišnik, Ana Vovk Korže in Igor Žiberna Upravnik revije: Primož Gašperič Terminološki in jezikovni pregled strokovnih člankov: Drago Kladnik Elektronski naslov uredništva: geografski.obzornik@gmail.com Medmrežje: http://zgs.zrc-sazu.si/Publikacije/Geografskiobzornik/tabid/302/Default.aspx Tisk: Collegium Graphicum d.o.o. Naklada: 600 izvodov Cena: 6 € Transakcijski račun: 02010-0014166331, Nova Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana, Trg republike 2, 1000 Ljubljana Izid publikacije je finančno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz sredstev državnega proračuna iz naslova razpisa za sofinanciranje domačih poljudnoznanstvenih periodičnih publikacij. Izhaja do 4-krat letno kot enojna ali dvojna številka. Geografski obzornik objavlja izvirne prispevke, ki še niso bili objavljeni nikjer drugod. Uredništvo si pridružuje pravico do (ne)objave, krajšanja, delnega objavljanja prispevkov v skladu z uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Prispevke pošljite natisnjene in po elektronskem mediju na naslov in elektronsko pošto uredništva. Poslanih prispevkov ne vračamo. Revija je vključena v SCOPUS. GEOGRAPHIC HORIZON professional magazine for popularization of geography Publisher: Association of Slovenian Geographers, p.p. 306, 1001 Ljubljana, Slovenia For the publisher: Aleš Smrekar ISSN: 0016-7274 Responsible editor: Lea Rebernik Editorial board: Nejc Bobovnik, Primož Gašperič, Mojca Ilc Klun, Drago Kladnik, Miha Koderman, Peter Kumer, Irena Mrak, Miha Pavšek, Anton Polšak, Tatjana Resnik Planinc, Uroš Stepišnik, Ana Vovk Korže and Igor Žiberna Administrator: Primož Gašperič Terminology and language review of professional articles: Drago Kladnik E-mail: geografski.obzornik@gmail.com www: http://zgs.zrc-sazu.si/Publikacije/Geografskiobzornik/tabid/302/Default.aspx Print: Collegium Graphicum Price: 6 € Number of copies printed: 600 copies Bank account: 02010-0014166331, Nova Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana, Trg republike 2, 1000 Ljubljana, Slovenia The magazine is indexed in SCOPUS. This publication was co-financed by the Slovenian Research agency. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 | 3 4 Kaja Čufer, Blaž Repe Uporaba metode podrobnega kartiranja pokrovnosti tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst 14 Manca Dremel, Barbara Lampič Prepoznavanje prisotnosti azbesta v zunanjem okolju v Sloveniji 27 Eva Kotnik Vloga mladih pri soustvarjanju podeželja - Primer občine Kidričevo 38 Tjaša Vičič Značilnosti gospodarjenja brkinskih kmetij med letoma 1800 in 2020 na primeru naselja Sabonje 51 Zborovanje slovenskih geografov Koroška – od preteklosti do perspektiv 53 Prejemniki priznanj in nagrad ZGS za leto 2022 54 Diplomanti geo grafije v letu 2021 NAPIS NAD ČLANKOM 4 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 PODROBNO KARTIRANJE POKROVNOSTI TUJERODNIH INVAZIVNIH RASTLINSKIH VRST IZVLEČEK V prispevku obravnavamo tujerodne invazivne rastlinske vrste s poudarkom na njihovem uspevanju v gradbenih jamah, konkretno na primeru opuščene gradbene jame Bežigrajski dvor, Krater. V gradbenih jamah so pogosta ruderalna rastišča, kjer se običajno zaraste nadpovprečno število domorodnih pionirskih in tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst. Glede rastiščnih razmer in človekovih vplivov se posamezni deli gradbene jame med seboj zelo razlikujejo, kar se odraža v vrsti rastlinstva in gostoti razraščanja. Z metodo podrobnega kartiranja smo preučili vplive na razmestitev rastlinskega pokrova. Ključne besede: tujerodne invazivne vrste, gradbena jama, degradirana območja, kartiranje, fitogeografija, Ljubljana ABSTRACT A method of detailed invasive alien plant species coverage mapping at the abandoned construction site Bežigrajski dvor, Krater In this paper we discuss invasive alien plant species with an emphasis on their growth in construction pits, especially at the abandoned construction site Bežigrajski dvor, Krater. Construction pits often have ruderal habitats with above-average growth of native pioneer and invasive alien plant species. Individual parts of the pit differ significantly, depending on site conditions and human intervention, which is reflected in the type of vegetation and growth density. We used the detailed mapping mehod we study the influences on vegetation distribution. Key words: invasive alien species, construction pit, degraded areas, mapping, phytogeography, Ljubljana Uporaba metode podrobnega kartiranja pokrovnosti tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst v gradbeni jami Bežigrajski dvor, Krater GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 | 5 PODROBNO KARTIRANJE POKROVNOSTI TUJERODNIH INVAZIVNIH RASTLINSKIH VRST Avtorja besedila: KAJA ČUFER, univerzitetna diplomirana geografinja Stopiče 123, 8322 Stopiče E-pošta: kajacufer97@gmail.com BLAŽ REPE, doktor geografije, docent Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana E-pošta: blaz.repe@ff.uni-lj.si Avtorji fotografij: KAJA ČUFER, KRATER COBISS 1.04 strokovni članek V sodobnosti število naseljenih tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst zelo hitro narašča. K temu v zadnjih desetletjih veliko prispevata povečanje transporta (tako ljudi kot blaga med različnimi deli našega planeta) in pospešena globalizacija. V prostoru se pojavlja čedalje več degradiranih ze- mljišč, kjer se lahko tujerodne invazivne rastlinske vrste lažje ustalijo in od tam širijo dalje (Kus Veenvliet in Veenvliet 2009). V Ljubljani je eno takšnih območij gradbena jama Bežigrajski dvor, Krater med Dunajsko cesto in T opniško ulico (slika 1). Območje je bilo po porušenju nek- danje vojašnice popolnoma opuščeno (Sapač in Lazarini 2015). Slika 1: Lokacija in meja območja gradbene jame. 6 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 PODROBNO KARTIRANJE POKROVNOSTI TUJERODNIH INVAZIVNIH RASTLINSKIH VRST PODROBNO KARTIRANJE POKROVNOSTI TUJERODNIH INVAZIVNIH RASTLINSKIH VRST pravi, da so to »rastline, ki so se na- ključno ali namerno s posredovanjem človeka znašle zunaj območja svoje na- ravne razširjenosti. Prepoznane so kot resna grožnja biodiverziteti in so eden glavnih razlogov za izumiranje vrst ter eden najtežje odpravljivih problemov« (van Ham, Genovesi in Scalera 2013, 12). Izpeljana je iz definicije Kon- vencije o biološki raznovrstnosti, ki je malo bolj preprosta in pravi, da so to »vrste, katerih širitev izven njihove pretekle ali sedanje naravne distribuci- je grozi biološki raznovrstnosti« (Con- vention on Biological Diversity 2010). Pri obeh je torej poudarek na tem, da je zaradi na novo prisotnih tujerodnih vrst v okolju ogrožena biodiverziteta. Definicija z drugačnim fokusom je de- finicija GISP (Global Invasive Species Programme), kjer je tujerodna inva- zivna vrsta definirana kot »tujerodna vrsta, ki se prekomerno razmnožuje in širi v novem okolju na načine, ki so destruktivni za človeške interese« (McNeely s sodelavci 2001, 2; Jose s sodelavci 2009). Ta definicija je torej katera od teh postane invazivna (Gor- za in Jereb 2012; Poljanšek 2013). V slovenskih pravnih aktih pojem tujerodna invazivna vrsta še ni zado- voljivo opredeljen. Definirana je le tujerodna (alohtona) rastlinska vrsta kot »tista, ki jo naseli človek in pred naselitvijo ni bila prisotna na ozemlju Slovenije« (Zakon o ohranjanju nara- ve 1999, 11. člen). Po Kus Veenvliet (2009) se pri tem upošteva vsak preži- veli del organizma, sposoben razmno- ževanja. Čez čas se lahko naturalizi- rajo. Prilagodijo se na okolje in brez pomoči človeka same vzdržujejo po- pulacijo tekom več generacij. Vključi- jo se v floro in sobivajo z domorodni- mi vrstami, škode pa ne povzročajo (Richardson s sodelavci 2000). Za opredelitev tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst so v pomoč le tuje defi- nicije (Kus Veenvliet 2009). Ena takih in mednarodno pogosto uporablje- nih je definicija IUCN (International Union for Conservation of Nature), ki Na tem mestu so se tujerodne inva- zivne rastlinske vrste skupaj z domo- rodnimi gosto razrastle. Po več kot dveh desetletjih samevanja je leta 2020 v gradbeni jami začasno nastal Ustvarjalni laboratorij Krater. Sode- lavci Kraterja skušajo lokacijo ter nje- ne trenutne naravne in antropogeno spremenjene značilnosti izkoristiti za raziskovanje, ustvarjanje in izobra- ževanje o trajnostnejšem odnosu do okolja ter raznorazni uporabi tuje- rodnih invazivnih rastlinskih vrst na več področjih življenja (Krater 2021). Gradbena jama že na prvi pogled daje vtis raznolike in pestre zaraščenosti ter zastopanosti rastlinskih (tudi invaziv- nih) vrst, zato je zanimiv objekt geo- grafskega preučevanja. Namen raziskave je bil, da z metodo podrobnega kartiranja preučimo ve- getacijske značilnosti gradbene jame Bežigrajski dvor, Krater in nato skle- pamo o možnih vzrokih za razporedi- tev vegetacije po območjih gradbene jame. Tujerodne invazivne rastlinske vrste Na posameznih območjih se je skozi dolga obdobja ustvarjal stabilen eko- sistem, v katerem so se tudi med ra- stlinskimi vrstami uveljavila ustaljena razmerja. Te rastline so prisotne, lah- ko le občasno, na območju svoje pre- tekle ali sedanje naravne razširjenosti. Na območje so se razširile po naravnih poteh in so na okolje ter druga drugi prilagojene, zato jim pravimo domo- rodne (avtohtone) rastlinske vrste. S prihodom tujerodnih rastlinskih vrst se lahko medsebojna razmerja raz- rahljajo ali celo podrejo, še zlasti, če GLAVNE ZNAČILNOSTI TUJERODNIH INVAZIVNIH RASTLINSKIH VRST hitra reprodukcija in rast velika zmožnost širitve zelo učinkovito vegetativno razmnoževanje in ogromne količine proizvedenih semen agresivnost do domorodnih rastlin in ekosistema v novem okolju (še) nimajo naravnih sovražnikov fenotipska prožnost oziroma zmožnost fiziološke prilagoditve na nove razmere zmožnost preživetja na podlagi različnih tipov hranil in v širokem razponu okoljskih razmer spreminjanje zgradbe in delovanja novo naseljenih ekosistemov pri naselitvi jim je (ne)posredno pomagal človek Preglednica 1: Glavne značilnosti tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst (viri: Kus Veenvliet in Veenvliet 2009; Convention on Biological Diversity 2010; Jogan, Bačič in Strgulc Krajšek 2012; Geršič s sodelavci 2014). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 | 7 PODROBNO KARTIRANJE POKROVNOSTI TUJERODNIH INVAZIVNIH RASTLINSKIH VRST kje drugje (Convention on Biological Diversity 2010). To še posebej velja za območja s podobnimi podnebni- mi razmerami, saj so te eden glavnih omejitvenih dejavnikov za uspevanje rastlin. V Sloveniji zato glavnina tu- jerodnih invazivnih rastlinskih vrst prihaja iz vzhodne Azije in vzhodnega dela Severne Amerike z drugačnimi podnebnimi razmerami (Jogan 2009; Jogan, Bačič in Strgulc Krajšek 2012). Pomembno je sodelovanje s sose- dnjimi državami, saj administrativne meje niso enake naravnim in jih ra- stline zlahka prehajajo. Posledično sta potrebna medsebojno obveščanje in kontrola na obeh straneh meje. Spre- mlja se tista območja in vektorje pre- nosa, kjer je najverjetneje, da bi prišlo do širjenja rastlin na nova območja, na primer vodotoke, železniške proge, pristanišča, ceste, razne industrijske cone in podobno (Jogan, Bačič in Str- gulc Krajšek 2012). naturalizacije naturalizira okrog 10 in končno v fazo invazije preide pri- bližno 1 vrsta (Williamson in Fitter 1996; Daneshgar in Jose 2009). Za razumevanje je pravilo desetine tudi nevarno, saj lahko že majhno število invazivnih vrst v prostor prinese ogro- mno posledic (McNeely s sodelavci 2001; Jarić in Cvijanović 2012). Vnaprej je težko predvideti, katere tujerodne rastlinske vrste bi lahko postale invazivne. Določene imajo potencial postati invazivne, v kolikor se razmere v nekem okolju obrnejo njim v prid in se lahko ta potencial dejansko tudi izrazi (Jogan 2009; Jo- gan, Bačič in Strgulc Krajšek 2012). Takšne tujerodne rastlinske vrste ime- nujemo potencialno invazivne rastlin- ske vrste. Ali bo neka tujerodna vrsta postala invazivna ali ne, lahko pred- videvamo na podlagi tega, ali je ta vrsta (ne)uspešno že postala invazivna vezana na posledice prihoda tujero- dnih invazivnih rastlin za človeka. Po Richardsonu s sodelavci (2000, 98) pa je tujerodna invazivna rastlinska vrsta »naturalizirana tujerodna rastlina, ki proizvede potomce, zmožne razmno- ževanja, pogosto v zelo velikem števi- lu in v znatnih razdaljah od matične rastline,« /.../ »zato ima potencial, da se razširi po precej velikem območju«. Ni pa vsaka tujerodna vrsta tudi in- vazivna. Tujerodnih vrst je lahko ogromno, invazivnih pa lahko od tega postane le nekaj. Kako torej pride do invazije? V literaturi se je uveljavilo pravilo desetine. To pravilo v teoriji sledi štirim fazam invazije, pri katerih se v povprečju ob prehodu v vsako na- slednjo fazo ohrani okrog 10 % števi- la predhodne populacije. V fazi vnosa se na območje vnese na primer 1000 vrst, do faze introdukcije/kolonizaci- je se jih ohrani 100, nato se jih v fazi Slika 2: Pogled na jugozahodni del gradbene jame (foto: Kaja Čufer 2021). 8 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 PODROBNO KARTIRANJE POKROVNOSTI TUJERODNIH INVAZIVNIH RASTLINSKIH VRST PODROBNO KARTIRANJE POKROVNOSTI TUJERODNIH INVAZIVNIH RASTLINSKIH VRST Do vključno leta 2019 območje gradbene jame ni imelo nobene funkcije. Bila je neizkoriščen pro- stor, ki je čakal na spremembe in je po mnenju marsikoga kazil podobo mesta (Sovdat in Krivec 2019). Jama spada med funkcionalno razvredno- tena oziroma degradirana območja prehodne rabe, podtipa opuščeno gradbišče (Baza funkcionalno degra- diranih območij 2020). Za takšna območja je ena boljših rešitev zača- sna raba prostora. Leta 2020 je tako na območju zaživel Ustvarjalni labo- ratorij Krater, ki tu še vedno deluje. Leta 2020 je bila z Ministrstvom za pravosodje sklenjena pogodba, ki mu je na površini 4000 m2 omogo- čila brezplačno upravljanje do leta 2022 z možnostjo podaljšanja. Po- godbo je že bila podaljšana do kon- ca leta 2023 (Mežnarić Osole 2021; Kovač 2021; Krater 2021). Trenu- tno je laboratorij začasna raba v se- verovzhodnem delu gradbene jame in je nova priložnost za ustvarjanje kulturnih, družbenih in okoljskih dobrobiti. Ima izobraževalno vlogo, zlasti s področja ekologije. Obisko- valci se tu lahko podučijo o lokalni pridelavi hrane ter veščinah samoor- ganizacije, samooskrbe in kulturne produkcije. Eden od ciljev je tudi uporabiti (tujerodne invazivne) ra- stline za izdelovanje novih materi- alov, izdelkov in drugih projektov (slika 3), s katerimi bi se spodbujalo sonaravne načine pridelave, obliko- vanja in izmenjave dobrin v mestu. Več informacij in objav o dogodkih Ustvarjalnega laboratorija Krater je možno najti na njegovi spletni strani (https://krater.si/si) (Krater 2021). ljudske armade (JLA). Postavljena je bila med letoma 1896 in 1898 po velikem ljubljanskem potresu, po načrtih iz leta 1896. Na območju je stalo enajst večjih enonadstropnih poslopij. Zadnja so bila dokončana leta 1901. Med stavbami naj bi se razprostirali dve glavni dvorišči pra- vokotne oblike, mestni vrtnar pa je uredil zelene, parkovne površine (Ša- rac 2009; Sapač in Lazarini 2015). Po osamosvojitvi Slovenije in odho- du JLA leta 1991 je vojaška funkcija tega območja dokončno zamrla. Med letoma 1994 in 1996 se je začelo ru- šenje stavb. Hkrati so do leta 1996 na delu območja zgradili poslovno- -stanovanjsko sosesko. Na preosta- lem delu parcele je bila predvidena gradnja objekta državne uprave, a zanj nikoli ni bilo izdano gradbeno dovoljenje. Današnji »kraterji«, ki vi- zualno zaznamujejo gradbeno jamo, so nastali z izkopavanjem gramoza za prodajo (Sapač in Lazarini 2015; Krater 2021). Gradbena jama Bežigrajski dvor, Krater Preučevana gradbena jama v Lju- bljani je v mestni četrti Bežigrad. Na zahodnem in severnem robu se stika s prometnima cestama, Dunajsko cesto na zahodu in Topniško ulico na severu. Na vzhodu jo približno omejuje Peričeva ulica, večino juž- nega roba jame pa zavzema visoka betonska stena, ki se spušča v eno od treh večjih jam. Meri približno 1,8 ha in je reliefno zelo razgibana, saj je razlika med njenim najvišjim in najnižjim delom 14,2 m (ARSO 2015). Večji del območja je na nivo- ju oziroma nadmorski višini okolice, v smeri sever–jug pa se nizajo tri ve- čje jame, ki jih lahko poimenujemo tudi »kraterji«, od koder prihaja tudi ime gradbene jame – Krater. Na mestu sedanje opuščene gradbene jame je nekoč stala topniška vojašnica oziroma Kasarna Ljubo Šercer, kakor se je imenovala v času Jugoslovanske Slika 3: Izdelki s Poletne šole Krater (vir: Krater 2021). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 | 9 PODROBNO KARTIRANJE POKROVNOSTI TUJERODNIH INVAZIVNIH RASTLINSKIH VRST po zaključku terenskega dela v po- moč pri analizah v programskem orodju ArcMap 10.8.1. Z obraz- cem smo po zarisanih poligonih med drugim beležili tudi nekatere dejavnike, za katere smo predvide- li, da lahko vplivajo na razporedi- tev rastlinskega pokrova (na primer naklon, ekspozicijo, osenčenost tal, prsti). 3. Od Ustvarjalnega laboratorija Kra- ter smo pridobili seznam popisa- nih rastlin, ki nam je bil v pomoč pri določanju rastlinskih vrst in smo ga s terenskim delom še do- polnili. 4. Gradbeno jamo smo na podlagi reliefne izoblikovanosti razdelili na večje enote, ki smo jih po teren- skem ogledu naknadno prilagodili. Namenjene so bile orientaciji za nadaljnje razčlenjevanje območja na podenote v okviru metode po- drobnega kartiranja. Meje podenot smo določali po naslednjem krite- riju: potekale so znotraj meja več- jih enot in tako posamezno enoto dno ni prišlo (Vukelić 2013; Weiss in Elikan 2013; Koražija 2016; Sovdat in Krivec 2019; Lončar 2019; Pušnik 2021). Preučevanje rastiščnih značilnosti gradbene jame Pred pričetkom terenskega dela v gradbeni jami, ki je bilo v celoti opra- vljeno julija 2021, smo pripravili naslednje štiri podlage, potrebne za uspešno delo: 1. Gradbeno jamo smo zamejili. Ve- čina območja je zamejenega na podlagi zemljiškokatastrskega na- črta; prilagojen je zgolj južni rob jame (GURS 2021). 2. V spletnem orodju ArcGIS Onli- ne, ArcGIS Survey123 smo pripra- vili obrazec za vnašanje terensko zbranih podatkov. ArcGIS Sur- vey123 smo uporabili, ker smo vanj lahko vključili opcijo prostor- skega zajema podatkov na zemlje- vidu v obliki prostoročno zarisanih poligonov rastiščnih enot. Te smo izvozili kot prostorski sloj in so bili Leta 2020 so območje gradbene jame v Ustvarjalnem laboratoriju začeli pripravljati za uporabo. Še pred tem je bilo leta 2017 celotno območje gradbene jame z izjemo večjih dreves pokošeno. Takrat je zemljišče delno uredila država, po košnji pa so izvedli še deratizacijo (Jesenšek 2017; Kovač 2021). S prihodom Ustvarjalnega la- boratorija leta 2020 so njemu pripa- dajoča zemljišča ponovno pokosili. Ta so zaradi stalnega antropogenega vpliva s hojo, vožnjo in še čim ostala skoraj neporaščena (Kovač 2021). Vsa ostala zemljišča gradbene jame se torej od leta 2017 dalje zaraščajo in napre- dujejo v stopnjah sukcesije, na kar so pomembno vplivale tudi navzoče tu- jerodne invazivne rastlinske vrste. V prihodnosti naj bi na območju gradbene jame, ki ga ima že dolgo v lasti država, kaj kmalu stala nova so- dna palača in rešila dolgotrajno pro- storsko stisko ljubljanskih sodišč. Iz- gradnja stavbe je bila v minulih letih že večkrat napovedana, a do nje še ve- Slika 4: Štiri prevladujoče rastlinske vrste v gradbeni jami (foto: Kaja Čufer 2021). 10 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 PODROBNO KARTIRANJE POKROVNOSTI TUJERODNIH INVAZIVNIH RASTLINSKIH VRST PODROBNO KARTIRANJE POKROVNOSTI TUJERODNIH INVAZIVNIH RASTLINSKIH VRST zato se na njih tujerodne invazivne rastlinske vrste pogosteje pojavljajo. Rdeči dren se najbolj gosto razrašča v južnem delu gradbene jame. Tam ga najdemo na plitvih in sušnih prsteh (tehnogenih) kamnišč, ki jih spre- mljajo veliki nakloni in majhna osen- čenost tal, s čimer smo potrdili dre- novo pionirsko vlogo. V teh predelih v podrasti robinije bujno razraščata tujerodno invazivno maackovo ko- steničevje in domorodni rdeči dren, za katerega so senčne lege sicer manj značilne. Prsti teh delov so rendzine, najgloblji in za uspevanje rastlin naj- bolj ugoden zabeležen tip prsti v grad- beni jami. Zaradi večje osenčenosti in lege na ravnini so tudi manj sušne, razčlenile na manjša območja, po- denoto smo določili glede na eno ali dve prevladujoči rastlinski vrsti, ki sta na območju enote julija 2021 uspevali in vidno prevladovali nad ostalimi prisotnimi rastlinskimi vrstami, enoto smo na podenote razdelili tudi glede na različno sto- pnjo zaraščenosti julija 2021. Vsa- ko identificirano podenoto smo v obliki poligona prostoročno zarisa- li v pripravljenem obrazcu in zanjo popisali vse zahtevane atribute iz obrazca. Iz raziskave smo izločili dve območji v gradbeni jami. Prvo je na jugozaho- du, kjer so z Dunajske ceste območje zasipavali, zato to aktivno gradbišče ni imelo reprezentativnega rastlinstva in bi bilo tudi nevarno za popis. Drugo območje je območje Ustvarjalnega laboratorija na severovzhodu, kjer se zaradi stalnih antropogenih vplivov rastlinstvo ne zarašča tako, kot bi se sicer. Glede na opravljeno terensko delo ugotavljamo, da sta prevladujoči ra- stlinski vrsti v gradbeni jami navadna robinija (Robinia pseudoacacia) in rde- či dren (Cornus sanguinea), ki jima po pogostotsti sledita črni topol (Populus nigra) in maackovo kosteničevje (Lo- nicera maackii) (slika 4). Robinija je tujerodna invazivna ra- stlinska vrsta in se najbolj gosto raz- rašča v severnem delu gradbene jame (slika 5), kjer je tudi prvozasajeni pri- merek rastline, od katerega se je po- stopno razširila na vsa ostala območja po gradbeni jami. Ta območja sovpa- dajo z veliko osenčenostjo tal, kjer se Slika 5: Prva prevladujoča in druga prevladujoča rastlinska vrsta v gradbeni jami Bežigrajski dvor, Krater. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 | 11 PODROBNO KARTIRANJE POKROVNOSTI TUJERODNIH INVAZIVNIH RASTLINSKIH VRST kovosti zraka v mestu. Rastlinam in živalim predstavlja življenjsko okolje v mestu, pomaga pa uravnavati tudi odtok padavinskih voda. Okoliškim prebivalcem in obiskovalcem, v času prisotnosti projektnih partnerjev Ustvarjalnega laboratorija, nudi mo- žnost sprostitve in s tem pozitivno vpliva na dobro počutje. Rastline v gradbeni jami pa prispevajo tudi k urbanemu čebelarstvu, pri čemer so tujerodne invazivne rastline pomem- ben del paše za čebele v mestnem okolju (EMBARQ Network 2015). V Ustvarjalnem laboratoriju so za če- bele izdelali panje iz lesa tujerodnega invazivnega drevesa velikega pajesna (Ailanthus altissima) (slika 6). Sklep Tujerodne invazivne rastlinske vrste imajo na območja, kamor se razši- rijo, veliko pozitivnih in negativnih učinkov. S svojo izjemno hitro rastjo rušijo ravnovesja avtohtonih ekosis- temov. Čeprav precej težav povzroča- jo tudi človeku, so lahko tudi upo- rabne. Njihovo uporabnost se med drugim trudi raziskati Ustvarjalni laboratorij Krater, ki od leta 2020 kot začasna raba prostora deluje na delu preučevanega območja grad- bene jame Bežigrajski dvor, Krater. Gradbene jame so z vidika tujero- dnih invazivnih rastlin pomembna degradirana območja v urbanih sis- temih, kjer po opustitvi del poteka rastlinska sukcesija, pogosto prav s tujerodnimi invazivnimi rastlinami. V preučevani gradbeni jami smo s podrobnim kartiranjem ugotovili, da se poleg domorodnih (pionirskih) ra- stlinskih vrst na gosto zaraščajo tudi tujerodne invazivne. jerodnih invazivnih rastlinskih vrst. Problematična bo tudi sanacija, ker se bo območje gotovo razkopalo in pozidalo. T ujerodne invazivne rastline se bodo posledično lahko pojavljale na zelenih površinah v okolici. Pro- blematičen bo tudi odvoz odstranje- nega rastlinstva in s semeni kontami- niranega gradiva. Ob neprimernem odlaganju bodo lahko tujerodne in- vazivne rastline začele zaraščati nova območja. Tujerodne invazivne rastli- ne imajo lahko tudi negativni učinek na zdravje okoliških prebivalcev, saj v času cvetenja težavo predstavlja pe- lod nekaterih med njimi, ki je lahko zelo alergen. Določeni deli jame so s tujerodnimi invazivnimi rastlinami zelo gosto zaraščeni. V teh senčnih predelih, kotanjah, pa tudi na antro- pogenih objektih, se po dežju dalj časa zadržuje voda, kjer se lahko nemoteno razmnožujejo komarji, ki so lahko za bližnje stanovalce in obiskovalce pre- cejšnja neprijetnost. Po drugi strani lahko kot glavni pozi- tivni učinek opredelimo izobraževal- no vlogo Ustvarjalnega laboratorija Krater, kjer tujerodne invazivne ra- stlinske vrste povezujejo s področjem oblikovanja in novimi tehnikami uporabe, rezultat pa so novi materi- ali in izdelki iz tujerodnih invazivnih rastlin (slika 3) (Krater 2021). Tuje- rodne invazivne rastline imajo vse la- stnosti pionirskih rastlin, zato imajo pomembno vlogo pri pospeševanju ekološke sukcesije (Geršič s sodelavci 2014). Pozitiven učinek je tudi, da je območje gradbene jame sorazmerno velika zelena površina sredi mesta, s čimer blagodejno vpliva na mestni toplotni otok in prispeva k boljši ka- ga je verjetno več tudi zato, ker se tu robinija ne razrašča tako agresivno kot v severnem delu jame. Poleg rdečega drena se v južnem delu gradbene jame v večjem številu pojavlja tudi črni to- pol, ki ni tako razširjen kot rdeči dren, a ga je v teh predelih vseeno več kot nekaterih drugih rastlin in več kot drugod po gradbeni jami. Črni topol tako kot dren porašča suhe in plitve prsti (tehnogenih) kamnišč na velikih naklonih. Poleg robinije na območju gradbene jame uspevajo še naslednje tujerodne invazivne ali vsaj potencialno inva- zivne rastlinske vrste: enoletna suho- letnica (Erigeron annuus), maackovo kosteničevje (Lonicera maackii), ka- nadska zlata rozga (Solidago canaden- sis), sivi dren (Cornus sericea), veliki pajesen (Ailanthus altissima), češki dresnik (Fallopia × bohemica), petero- listna vinika (Parthenocissus quinque- folia), orjaška zlata rozga (Solidago gigantea), polegla panešplja (Cotonea- ster horizontalis) in amerikanski javor (Acer negundo). Pozitivni in negativni učinki tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst v gradbeni jami Tujerodne invazivne rastline imajo v preučeni gradbeni jami negativne in pozitivne učinke za človeka. Naga- tivnih učinkov je razmeroma malo, predvsem zato, ker je jama ograjena. Kot pomemben negativni vpliv izsto- pa možnost širjenja tujerodnih inva- zivnih rastlin iz gradbene jame v oko- lico, saj je jama vroča točka (angleško hotspot), kjer na sorazmerno majhnem območju uspeva veliko različnih tu- 12 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 PODROBNO KARTIRANJE POKROVNOSTI TUJERODNIH INVAZIVNIH RASTLINSKIH VRST PODROBNO KARTIRANJE POKROVNOSTI TUJERODNIH INVAZIVNIH RASTLINSKIH VRST 2021 se gradbena dela še niso zaklju- čila. Težava je nastala tudi pri določa- nju rastlinske vrste rumenega drena (Cornus mas) in sivega drena (Cornus sericea). Sivi dren je tujerodna inva- zivna vrsta, medtem ko rumeni dren ni. Med terenskim preučevanjem ju zaradi nerazvitosti razlikovalnih znakov nismo uspeli ločiti. Časovno smo bili omejeni na poletni čas julija 2021, raziskavo pa bi lahko nadgradili s preučevanjem rastlinstva v gradbeni jami skozi daljše časovno obdobje. Za nadaljnje raziskave bi se lahko ra- stlinstvo spremljalo in primerjalo na primer skozi celo leto ali med več leti. Vegetacija ruderalnih območij, kot so gradbene jame, se lahko namreč zelo hitro spreminja. Celoten proces zara- ščanja in sukcesije na območju grad- bene jame Bežigrajski dvor, Krater bo v bližnji prihodnosti najverjetneje povsem spremenila in zavrla načrtova- na gradnja sodne palače. rastiščnimi razmerami – plitva prst, skromna osenčenost površja, sušnost in aktivni pobočni procesi. Ta obmo- čja poraščajo predvsem domorodne pionirske vrste, kot sta rdeči dren in črni topol (Populus nigra). Za tuje- rodne invazivne rastline so razmere marsikje prezahtevne, zato jih je več na območjih z manjšimi nakloni, večjo osenčenostjo tal ter debelejšim slojem prsti. Pomembna je tudi bliži- na prvega primerka robinije, ki vpliva na večji delež tujerodnih invazivnih rastlin v svoji neposredni okolici v se- vernem delu gradbene jame. Ena od večjih težav med izvajanjem raziskave je bilo aktivno nasipavanje materiala v jugozahodnem delu jame v času terenskega dela. Beleženje na tem območju je bilo nevarno, poleg tega so z gradivom povsem prekri- li celotno površje, z rastlinami vred. Do zaključka raziskave konec avgusta V gradbeni jami je med tujerodni- mi invazivnimi rastlinskimi vrstami najbolj zastopana navadna robinija (Robinia pseudoacacia). Zelo gosto porašča severne predele jame, okrog večje starejše robinije, ki tu raste že desetletja. Med domorodnimi vrstami najbolj izrazito prevladuje rdeči dren (Cornus sanguinea), ki uspeva tam, kjer so razmere za robinijo prezahtev- ne in je dren uspešnejši. Gre predvsem za sušne predele južnega dela jame, kjer so večji nakloni in plitvejše prsti. Rdeči dren se pojavlja tudi drugod po gradbeni jami, skupaj z maackovim kosteničevjem tudi v zanj neznačilni senčni podrasti navadne robinije. Na razporeditev rastlinskih vrst naj- bolj vpliva nekdanje delovanje člove- ka, ki je tu aktivno spreminjal površje. Kot okoljski dejavnik izstopa naklon, pri katerem ugotavljamo veliko po- vezanost večjih nagibov z bornimi Slika 6: Čebelji panj iz lesa velikega pajesna v gradbeni jami (foto: Kaja Čufer 2021). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 | 13 PODROBNO KARTIRANJE POKROVNOSTI TUJERODNIH INVAZIVNIH RASTLINSKIH VRST Viri in literatura 1. ARSO (Agencija Republike Slovenije za okolje) 2015: Lidar podatki po listih v projekciji D96TM. 2. Baza funkcionalno degradiranih območij 2020. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 3. Convention on Biological Diversity 2010: What are Invasive Alien Species? Medmrežje: https://www.cbd.int/invasive/WhatAreIAS.shtml (4. 5. 2021). 4. Čufer, K. 2021: Uporaba metode podrobnega kartiranja pokrovnosti tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst v gradbeni jami Bežigrajski dvor, Krater. Diplomsko delo, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 5. Daneshgar, P ., Jose, S. 2009: Mechanisms of Plant Invasion: A Review. Invasive Plants and Forest Ecosystems. Boca Raton. Medmrežje: https://books.google.si/books?hl=sl&lr=&id=TaDSXXhDCxYC&oi=fnd&pg=PP1&dq=invasive+plants+and+forest+ecosystems& ots=fK4Li3wY79&sig=drihSNOxmi-31nM6ly3oilmsuzw&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false (7. 5. 2021). 6. EMBARQ Network 2015: Why Cities Should Invest in Beekeeping. Medmrežje: https://www.smartcitiesdive.com/ex/sustainablecitiescollective/why-cities-should-invest-beekeeping/1093071/ (7. 8. 2021). 7. Geršič, M., Repe, B., Blatnik, M., Brečko Grubar, V., Kovač, B., Pozvek, N., Seifert, A. 2014: Geografija in rastlinska sukcesija: Izbrani primeri iz slovenskih pokrajin. Georitem 23. Ljubljana. Medmrežje: https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/913 (2. 7. 2021). 8. Gorza, A., Jereb, S. 2012: Avtohtone rastline: prezrte znanke. Medmrežje: https://deloindom.delo.si/okrasne-rastline/avtohtone-rastline-prezrte-znanke (4. 5. 2021). 9. GURS (Geodetska uprava Republike Slovenije) 2020: Zbirka podatkov daljinskega zaznavanja: Ortofoto. 10. GURS (Geodetska uprava Republike Slovenije) 2021: Zemljiški kataster: Grafični podatki zemljiškega katastra. 11. Jarić, I., Cvijanović, G. 2012: The Tens Rule in Invasion Biology: Measure of a T rue Impact or Our Lack of Knowledge and Understanding? Environmental Management 50. Medmrežje: https://doi.org/10.1007/s00267-012-9951-1 (7. 5. 2021). 12. Jesenšek, M. 2017: Le čiščenje rastja in pregon podgan, gradbena jama bo ostala. Delo. Medmrežje: https://old.delo.si/novice/ljubljana/le-ciscenje-rastja-in-pregon-podgan-gradbena-jama-bo-ostala.html (11. 8. 2021). 13. Jogan, N. 2009: T ujerodne rastline v Sloveniji. T ujerodne vrste v Sloveniji: zbornik s posveta. Grahovo. Medmrežje: https://tujerodne-vrste.info/wp-content/uploads/2018/01/Projekt_Thuja_zbornik_posveta_2009.pdf (23. 5. 2021). 14. Jogan, N., Bačič, M., Strgulc Krajšek, S. (ur.). 2012: Neobiota Slovenije: Invazivne tujerodne vrste v Sloveniji ter vpliv na ohranjanje biotske raznovrstnosti in trajnostno rabo virov. Ljubljana. Medmrežje: http://www.bioportal.si/neobiota/CRP-Neobiota%20Slovenije%20Zbornik%201%20Uvod.pdf (23. 5. 2021). 15. Jose, S., Kohli, R. K., Singh, H. P ., Batish, D. R., Pieterson, E. C. 2009: Invasive Plants: A Threat to the Integrity and Sustainability of Forest Ecosystems. Invasive Plants and Forest Ecosystems. Boca Raton. Medmrežje: https://books.google.si/books?hl=sl&lr=&id=TaDSXXhDCxYC&oi=fnd&pg=PP1&dq=invasive+plants+and+forest+ecosystems& ots=fK4Li3wY79&sig=drihSNOxmi-31nM6ly3oilmsuzw&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false (7. 5. 2021). 16. Kovač, S. 2021: Ustvarjalni laboratorij Krater (osebni vir, 2. 7. 2021). Ljubljana. 17. Koražija, N. 2016: Kaj se skriva za disneylandom v ljubljanskem centru. Finance. Medmrežje: https://manager.finance.si/8846304/Kaj-se-skriva-za-disneylandom-v-ljubljanskem-centru (9. 8. 2021). 18. Krater. 2021: Medmrežje: https://krater.si/si (3. 6. 2021). 19. Krater, ustvarjalni laboratorij v gradbeni jami. 2021. Odprte hiše slovenije [OHS]. Medmrežje: https://www.odprtehiseslovenije.org/objekt/krater-ustvarjalni-laboratorij-v-gradbeni-jami/?fbclid=IwAR1b9V8IoA7SnNf5s0s6due Rf3dBVuW1MtKVbTF8ZRq22P7US1rr9Qds5tM (10. 8. 2021). 20. Kus Veenvliet, J. 2009: T ujerodne vrste – prezrta grožnja. T ujerodne vrste v Sloveniji: zbornik s posveta. Grahovo. Medmrežje: https://tujerodne-vrste.info/wp-content/uploads/2018/01/Projekt_Thuja_zbornik_posveta_2009.pdf (3. 5. 2021). 21. Kus Veenvliet, J., Veenvliet, P . 2009: Uvod. T ujerodne vrste, priročnik za naravovarstvenike. Grahovo. Medmrežje: https://tujerodne-vrste.info/wp-content/uploads/2018/01/Projekt_Thuja_zbornik_posveta_2009.pdf (23. 5. 2021). 22. Lončar, A. 2019: Prvi sodnik v državi želi sodno palačo, ministrica projekt vleče iz predala. Siol - novice. Medmrežje: https://siol.net/novice/slovenija/prvi-sodnik-v-drzavi-zeli-sodno-palaco-ministrica-projekt-vlece-iz-predala-498248 (8. 8. 2021). 23. McNeely, J. A., Mooney, H. A., Neville, L. E., Schei, P ., Waage, J. K. (ur.). 2001: A Global Strategy on Invasive Alien Species. Gland, Švica in Cambridge, Združeno Kraljestvo. Medmrežje: https://portals.iucn.org/library/sites/library/files/documents/2001-011.pdf (8. 5. 2021). 24. Mežnarić Osole, G. 2021: Ustvarjalni laboratorij Krater (osebni vir, 6. 8. 2021). Ljubljana. 25. Poljanšek, M. 2013: Prenos evropske strategije o invazivnih tujerodnih vrstah v slovenski prostor. Magistrsko delo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Medmrežje: http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/gozdarstvo/md_poljansek_mateja.pdf (4. 5. 2021). 26. Pušnik, M. 2021: Sodna palača za Bežigradom spet oživljena. Delo. Medmrežje: https://www.delo.si/novice/slovenija/sodna-palaca-za-bezigradom-spet-ozivljena/ (8. 8. 2021). 27. Richardson, D. M., Pyšek, P ., Rejmánek, M., Barbour, M. G., Panetta, F . D., West, C. J. 2000: Naturalization and Invasion of Alien Plants: Concepts and Definitions. Diversity and Distribution 6. Medmrežje: https://doi.org/10.1046/j.1472-4642.2000.00083.x (9. 5. 2021). 28. Sapač, I., Lazarini, F . 2015: Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem. Ljubljana. 29. Sovdat, P ., Krivec, V. 2019: Država gnezdi v vsaj 3,5 milijona evrov vredni gradbeni jami za Bežigradom. Finance. Medmrežje: https://www.finance.si/8948249/Drzava-gnezdi-v-vsaj-35-milijona-evrov-vredni-gradbeni-jami-za-Bezigradom?cctest& (9. 8. 2021). 30. Šarac, D. 2009: Vojaški kompleksi v Ljubljani in njihove spremembe skozi čas. Magistrsko delo, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Medmrežje: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=81730&lang=slv (9. 8. 2021). 31. Van Ham, C., Genovesi, P ., Scalera, R. 2013: Invasive alien species: the urban dimension, Case studies on strengthening local action in Europe. Bruselj. Medmrežje: https://portals.iucn.org/library/sites/library/files/documents/2013-027.pdf (3. 5. 2021). 33. Vukelić, M. 2013: Nova sodna stavba v Ljubljani do leta 2017. Delo. Medmrežje: https://old.delo.si/novice/politika/nova-sodna-stavba-v-ljubljani-do-leta-2017.html (8. 8. 2021). 34. Zakon o ohranjanju narave (ZON). Uradni list Republike Slovenije 56/1999. Ljubljana. Medmrežje: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1999-01-2655/zakon-o-ohranjanju-narave-zon?h=Zakon%20o%20 ohranjanju%20narave (2. 5. 2021). 35. Weiss, M., Elikan, J. 2013: Deset lukenj v najlepšem mestu na svetu. Finance. Medmrežje: https://www.finance.si/8331956/Deset-lukenj-v-najlepsem-mestu-na-svetu (9. 8. 2021). 36. Williamson, M., Fitter, A. 1996: The Varying Success of Invaders. Ecology 77-6. Medmrežje: https://www.jstor.org/stable/2265769?seq=3#metadata_info_tab_contents (8. 5. 2021). NAPIS NAD ČLANKOM 14 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 PREPOZNAVANJE PRISOTNOSTI AZBESTA V ZUNANJEM OKOLJU V SLOVENIJI IZVLEČEK V prispevku predstavljamo prostorsko razporeditev virov azbesta v zunanjem okolju in opozarjamo na nujnost sistemskega pristopa k odpravljanja azbesta. V Sloveniji je azbest še vedno prisoten in ga je prostorsko mogoče dokaj natančno popisati na divjih odlagališčih, odlagališčih za azbestne odpadke in funkcionalno degradiranih območjih (FDO). O lokacijah bivše azbestne industrije zaradi hitrih prostorskih sprememb in nepopolnih podatkov vemo vse manj, smo pa s terenskim ogledom nekaterih primerov opozorili na nujnost posebne obravnave teh območij. Ugotavljamo, da so viri azbesta številni (vsaj 1845 območij) in prisotni po celi državi, zato smo vzpostavili pristop, ki omogoča prepoznavanje lokacij in zbiranje podatkov o prisotnosti azbesta v zunanjem okolju Slovenije. Ključne besede: azbest, azbestna industrija, lokacije virov azbesta, onesnaženost, zdravje, Slovenija ABSTRACT In this paper we present the spatial distribution of asbestos sources in the external environment and emphasize the need for a systematic approach to the removal of asbestos. Asbestos is still present in Slovenia and can be detected with some degree of accuracy at illegal waste sites, asbestos waste disposal sites, and functionally derelict areas. Due to rapid spatial changes and incomplete data, we know less and less about the sites of the former asbestos industry, but field visits to some of these sites have made it clear that they require special attention. Because we have determined that asbestos sources are numerous (at least 1845 sites) and present throughout the country, we have developed an approach to identify sites and collect data on the presence of asbestos in the outdoor environment in Slovenia. Keywords: asbestos, asbestos industry, asbestos source locations, pollution, health, Slovenia Prepoznavanje prisotnosti azbesta v zunanjem okolju v Sloveniji GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 | 15 PREPOZNAVANJE PRISOTNOSTI AZBESTA V ZUNANJEM OKOLJU V SLOVENIJI Avtorici besedila MANCA DREMEL, magistrica geografije Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana E-pošta: manca.dremel@uirs.si BARBARA LAMPIČ, doktorica geografskih znanosti, izredna profesorica Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana E-pošta: barbara.lampic@ff.uni-lj.si Avtorji fotografij: MANCA DREMEL, ARHIV FF UL COBISS 1.03 kratek znanstveni prispevek A zbest je poimenovanje za skupino šestih naravnih mineralov, katerih vlaken z našimi čutili v okolju ne moremo zaznati. Ker imajo azbe- stna vlakna izjemne kemijske in fizikalne lastnosti (niso topna v vodi, odporna so proti visokim temperaturam, kislinam, so toplotno in zvočno izo- lativna), so azbest od šestdesetih do osemdesetih let prejšnjega stoletja zelo po- gosto uporabljali predvsem v industriji in gradbeništvu. Proizvodnja in promet z azbestnimi izdelki sta v Sloveniji zaradi ogrožanja zdravja prepovedana od leta 1996 (Zakon o prepovedi … 1996). Od leta 1946 je bilo v Slovenijo uvoženega približno 670.000 t azbesta (Do- dič Fikfak in Šešok 1999). Azbest so vgradili v več kot 3000 proizvodov. Lahko se je uporabljal kot čist, nevezan azbest, pogosteje pa je bil vezan z drugimi snovmi. Dokler se tak material mehansko ne obdeluje oziroma ob- rabi ali poškoduje, je manj nevaren za zdravje, saj ne prihaja do sproščanja azbestnih vlaken v zrak (Vrečko, Srna in Teržan 2002). Ko pa se azbestni material drobi, se njegova vlakna sproščajo v okolje, njihovo vdihovanje pa povzroča raka na pljučih, mezoteliom, raka grla in jajčnikov ter azbestozo (fibrozo pljuč). Vsak, ki je kadarkoli vdihoval azbestna vlakna, je podvržen tveganju za ra- zvoj bolezni. Latentna doba teh bolezni je lahko dolga tudi desetletja. Analiza o pojavnosti mezotelioma v Sloveniji za obdobje 1961–2014 je pokazala, da se njegova največja pojavnost ujema z najvišjo vrednostjo uvoza azbesta na- tanko 30 let pozneje. Od leta 1961 do leta 2015 je bilo v Sloveniji 806 na novo ugotovljenih primerov mezotelioma. Od leta 1997 do leta 2015 je za to boleznijo umrlo 494 ljudi (Pohar in Bitenc 2018). Azbestu smo lahko bili v preteklosti izpostavljeni z vdihavanjem vlaken v zraku v delovnem okolju, v zunanjem zraku v bližini točkovnih virov, kot so tovarne, ki ravnajo z azbe- stom, ali zraka v zaprtih prostorih in stavbah, ki vsebujejo krhke, drobljive azbestne materiale (Asbestos 2019). V prispevku se osredotočamo na aktualne razmere v Sloveniji, prepoznavanje lokacij azbesta v zunanjem okolju, torej okolju zunaj stavb, od koder se azbest lahko širi in je s tem potencialna grožnja zdravju ljudi. Kaj moramo vedeti o azbestu in kje ga najpogosteje najdemo? Življenjska doba azbestnih materialov je od 35 do 45 let. Zaradi njegove široke možnosti uporabe (v Sloveniji smo ga uporabljali v proizvodnji saloni- tnih plošč, azbestno-cementnih cevi, kombi plošč, tesnil, elektro in toplotne izolacije v raznih napravah, azbestnih tkanin, brizganega azbesta pri izolaciji stavb ali naprav …) je v našem okolju še vedno prisoten in ga po vsej državi najdemo tako v zaprtih bivanjskih in delovnih prostorih kot tudi v zunanjem okolju. V industriji se ga je uporabljalo po vsej državi (Južnič Sotlar 2015), sistematičnega spremljanja in sanacije teh območij pa ni bilo. 16 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 PREPOZNAVANJE PRISOTNOSTI AZBESTA V ZUNANJEM OKOLJU V SLOVENIJI PREPOZNAVANJE PRISOTNOSTI AZBESTA V ZUNANJEM OKOLJU V SLOVENIJI obolelih za mezoteliomom. T o so širše območje bivše tovarne azbestno-ce- mentnih izdelkov Salonit Anhovo, območje slovenske obale, kjer so bili viri azbesta ladjedelnica v Izoli in av- tomobilska industrija (Cimos), širše območje Ljubljane z dvema večjima viroma (podjetje Slovenske železnice in tovarna Izolirka) ter širše območje Maribora z več viri (podjetje Sloven- ske železnice, tovarna tirnih vozil, avtomobilska industrija in tovarna motorjev, tovarna toplovodnih kotlov, tovarna brusov). Manjše skupine obo- lelih so še na Jesenicah (vir je železar- na z oblogami za peči), v Medvodah in Sodražici (proizvodnja tesnilnih materialov, navojnih filtrov, impre- gnirane azbestne tkanine) ter v bliži- ni opekarn in termoelektrarn (Južnič Sotlar 2015). no zaradi zelo različnih virov azbesta v okolju ter zaradi različnih oblik in dolžine stika prebivalcev z azbestnimi materiali. Tveganja za različna obole- nja se tako razlikujejo, v nadaljevanju pa izpostavljamo tista, na katera mo- ramo biti pozorni v slovenskih razme- rah. Prebivalci, ki so živeli, delali ali se šolali v bližini industrije, ki je upora- bljala azbest, imajo znatno povečano tveganje za mezoteliom, tveganje za obolenje pa se z oddaljenostjo od to- varne manjša (Newhouse in Thomp- son 1965; Rees s sodelavci 1999; Magnani s sodelavci 2000 in 2001; Kurumatani in Kumagai 2008; Dal- sgaard s sodelavci 2019). To dokazu- jejo tudi v Sloveniji oblikovani štiri večja območja oziroma skupine ljudi, V Sloveniji ne razpolagamo z uradni- mi podatki niti informacijami, kako je s prisotnostjo azbesta v zunanjem okolju, čeprav si je država v Progra- mu ravnanja z odpadki in programu preprečevanja odpadkov (2016) zadala nalogo, da sledi ciljem Evropske unije in zagotovi varno odstranitev večine odpadkov, ki vsebujejo azbest do kon- ca leta 2030. Največji izziv in ovira za dosego tega cilja je, da v naši državi nimamo ne celovite ne javno dosto- pne evidence o tem, kje, koliko in v kakšni obliki natančno je azbest sploh prisoten. Prav tako nimamo izdelane- ga akcijskega načrta z ukrepi, na pod- lagi katerih bi azbest lahko odstranili iz našega okolja. Prepoznavanje lokacij, kjer je azbest lahko še vedno prisoten, je potreb- Slika 1: Azbestna strešna kritina je še vedno precej razširjena, še posebej na pomožnih gospodarskih objektih (foto: Manca Dremel, Arhiv FF UL). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 | 17 PREPOZNAVANJE PRISOTNOSTI AZBESTA V ZUNANJEM OKOLJU V SLOVENIJI geoinformacijski sistem za spremlja- nje odstranjevanja izdelkov, ki vsebu- jejo azbest. Na ta način so omogočili nadzor, spremljanje učinkovitosti rav- nanja z azbestnimi odpadki in nadalj- nje prostorske analize (Programme … 2010; Krówczyńska in Wilk 2018; Krówczyńska, Wilk in Zagajewski 2014; Wilk, Krówczyńska in Zagaje- wski 2014). V prvem koraku smo prepoznali, pre- verili in uredili dostopne podatke o prisotnosti azbesta. Različne z azbe- stom povezane vsebine in prostorske podatke smo pridobivali na različne načine: s pomočjo znanstvene in stro- kovne literature, intervjujev, objav na medmrežju, državnih dokumentov, neformalnih pogovorov, elektronskih sporočil in terenskih ogledov. V tej fazi smo preučili, katere podatke o pojavnosti azbesta lahko z nadaljnjim raziskovanjem lociramo na zemljevi- du in katerih prostorskih podatkov v okviru te raziskave ne bo mogoče pridobiti. V nadaljevanju smo relevantne podat- ke in informacije natančno umestili v prostor. Lokacije smo zbrali, uredili in analizirali ter izdelali kartografski prikaz na državni karti s programom ArcMap, različica 10.6.1. Tako smo na podlagi razpoložljivih in dostopnih podatkov prikazali in prepoznali pro- storsko razširjenost azbesta v odprtem prostoru Slovenije. Pridobili in ustre- zno uredili smo prostorske podatke o: - Divjih odlagališčih (prostorski sloj so vzpostavili člani društva Ekologi brez meja v obliki shape datoteke), ki so dostopni na njihovi spletni strani. V prostorskih podatkih a morajo izpolnjevati posebne zahte- ve za preprečevanje širjenja azbestnih vlaken v okolje. Odlagamo jih na posebna odlagalna polja, to območje dnevno prekrivamo, med odlaganjem škropimo z vodo, po zaprtju odlaga- lišča preprečujemo vsakršno uporabo površin odlagališča, ki škodljivo vpli- va na zdravje ljudi (Uredba o odlaga- liščih odpadkov 2014). Če je azbest prekrit z zemljo, travo ali drugo vege- tacijo in se vanj ne posega, se vlakna ne bodo širila v zrak in s tem ne bodo nevarna za javno zdravje (Anderson in Durant 2008). V našem okolju lahko opazimo številna divja odlaga- lišča azbestnih odpadkov, predvsem strešnih kritin, tako imenovanih salo- nitk, opozoriti pa velja tudi na slabo poznavanje natančnih lokacij v prete- klosti odloženih odpadnih azbestnih materialov. Pristopi in metode dela Ker so lokacijski podatki o prisotnosti azbesta tako v preteklosti kot sodob- nosti redki ter razpršeni med različ- nimi deležniki in institucijami, smo v raziskavi s kombinacijo različnih metod pridobili in ovrednotili razno- vrstne ter kakovostno različne vire po- datkov o lokacijah raznovrstnih (po- tencialnih) virov azbesta v zunanjem okolju. S tem smo vzpostavili pristop, ki omogoča prepoznavanje in zbiranje prostorskih podatkov o prisotnosti az- besta. Prikazali smo prostorsko razpo- reditev prisotnosti azbesta v Sloveniji in opozorili na nujnost bolj sistem- skega ukrepanja. Strokovno smo se naslonili na Program za zmanjševanje prisotnosti azbesta na Poljskem 2009– 2032, s katerim Poljska kot prva evropska država v zpostavlja celovit V zadnjih nekaj letih kaže, da je geo- grafska porazdelitev obolelih za mezo- teliomom prostorsko bolj razpršena, kar se bo verjetno še stopnjevalo v naslednjih letih. Pacienti bodo bolj enakomerno zastopani po celotni Sloveniji, saj bo točkovno izposta- vljenost znanim industrijskim virom prehitela razpršena izpostavljenost iz okolja, torej izpostavljenost vgra- jenemu materialu in azbestnim (div- jim) odlagališčem (Zadnik s sodelavci 2017; Pohar in Bitenc 2018). V nasle- dnjih letih je pričakovati čedalje več posegov v tovrstne materiale zaradi obnov in rekonstrukcij, ki se izvaja- jo bodisi profesionalno bodisi tistih, ki jih lastniki objektov izvajajo sami, brez znanja ali zavedanja, da ravnajo z nevarnim azbestom. Poškodbe mate- rialov pa lahko pospešijo tudi naravne nesreče, kot so vremenske ujme in po- tres. Tako na primer močno poškodo- vane strešne kritine prispevajo v oko- lje za 39 % več azbestnih vlaken kot nepoškodovane kritine (Kim, Hong in Zhang 2015), po nekaterih ocenah pa je v Sloveniji še vedno od 25 do 30 % stavb prekritih z azbestno-cemen- tno kritino (Vudrag 2015). Pozornost je treba nameniti tudi az- bestnim odpadkom, torej odpad- kom, ki vsebujejo trdno ali šibko vezani azbest, in odpadkom, ki se jih oprijemajo azbestna vlakna (Uredba o ravnanju z odpadki … 2008). “Vsi azbestni odpadki so nevarni odpadki, ki zaradi svojih lastnosti zahtevajo po- sebno ravnanje in primerno zaščitno opremo” (Lipovec in Lipovž-Ančik 2017). Odpadke, ki vsebujejo trdo vezani azbest, je dovoljeno odlagati na odlagališča za nenevarne odpadke, 18 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 PREPOZNAVANJE PRISOTNOSTI AZBESTA V ZUNANJEM OKOLJU V SLOVENIJI PREPOZNAVANJE PRISOTNOSTI AZBESTA V ZUNANJEM OKOLJU V SLOVENIJI in Šešok 1999), informacij, ki so nam jih posredovale občine, in in- formacij, pridobljenih od prebival- cev. Za tri občine (Ljubljana, Mari- bor, T rebnje), od katerih smo dobili podatke o natančnejših lokacijah sedmih podjetij, smo te preverili tudi na terenu in skupaj z analizo starih prostorskih aktov, starosti stavb ter interpretacijo ortofoto po- snetkov preverili, ali so na teh loka- cijah ocenili njihovo onesnaženost z azbestom in jih sanirali. Rezultati in razprava Azbest smo z gotovostjo prepoznali na določenih funkcionalno degradiranih območjih, divjih odlagališčih s salo- nitkami in odlagališčih trdo vezanih nalno degradiranih območjih iz raziskave evidentiranja in analize razmer na funkcionalno degradira- nih območij v Sloveniji (Evidenca FDO 2017). Pregledali smo bazo 1081 območij s skupno površino 3422,7 ha (Lampič in Bobovnik 2018), opise lokacij, fotografi- je vseh območij in azbest na njih prepoznavali v obliki odpadka, strešne kritine in kot potencialno vgrajenega v stavbah (izhajali smo iz dejavnosti, ki je potekala na lo- kacijah). - Lokacijah podjetij, ki so v preteklo- sti v svoji proizvodnji uporabljala azbest. Te podatke je bilo mogo- če razbrati iz zaključnega poročila Smernice za azbest (Dodič Fikfak vseh divjih odlagališč (zelo različ- nih velikosti) v Sloveniji smo za nadaljnjo analizo izbrali le tista, na katerih je bilo zabeleženo odlaga- nje azbestnih materialov (salonitne kritine). - Odlagališčih za azbestne odpadke iz okoljevarstvenih dovoljenj, ki so dostopni v Registru upravljavcev in izdanih IED okoljevarstvenih dovoljenj (za industrijske naprave) na spletni strani Agencije Republi- ke Slovenije za okolje (ARSO) in spletnem mestu državne uprave. Za vsa odlagališča v Sloveniji, ka- mor se odpadke trenutno odlaga in niso v zapiranju, smo pregledali okoljevarstvena dovoljenja. - Prisotnosti azbesta na funkcio- Slika 2: Zemljevid lokacij podjetij, ki so v preteklosti uporabljala azbest. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 | 19 PREPOZNAVANJE PRISOTNOSTI AZBESTA V ZUNANJEM OKOLJU V SLOVENIJI prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovi- tvi sredstev za prestrukturiranje az- bestne proizvodnje v neazbestno iz leta 1996. V zakonu so navedeni le zneski, ki jih je država namenila sa- nacijam podjetij, konkretni ukrepi pa niso opredeljeni. V naši raziskavi smo med navedenimi podjetji, ki so zago- tovo uporabljala večje količine azbe- sta, na podlagi podatkov iz različnih virov preverili lokacije v občinah Ma- ribor, Trebnje in Ljubljana. Ker tudi te občine nimajo informacij o sanaci- ji tovrstnih območij, spremembi rabe tal in natančnih lokacijah azbestne industrije znotraj večjih gospodarskih con, za te lokacije sedanje prisotnosti azbesta ne moremo z gotovostjo potr- diti. Na podlagi terenskega ogleda pa vendarle lahko sklepamo, da nekateri deli teh območij še niso bili deležni obnove in sanacije, zato obstaja ve- lika verjetnost, da so v tamkajšnjih stavbah in ob njih še vedno azbestni gradbeni elementi. Podjetja, ki so uporabljala azbest Leta 1998, ko je takratni Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije izvedel raziskavo podjetij, ki so v pre- teklosti uporabljala azbest, so razisko- valci sklepali o 30-ih takšnih, a je od teh le 14 (večjih) podjetij posredovalo ustrezne informacije, na podlagi ka- terih lahko z gotovostjo sklepamo o prisotnosti in količini azbesta (Dodič Fikfak in Šešok 1999), niso pa znane njihove natančne lokacije. Z leti te informacije postajajo vse težje dosto- pne, zato je prostorski prikaz bivše az- bestne industrije zgolj okviren; zago- tovo manjka še nekaj pomembnejših virov, na primer opekarne, delavnice Slovenskih železnic. Podatkov o tem, kako so potekale sanacije podjetij, ki so proizvajala az- best, Ministrstvo za okolje in prostor nima, prav tako ni uradne evidence o teh podjetjih (Podlipnik 2019). Industrija naj bi upoštevala določi- tve sanacij in sredstev iz Zakona o azbestnih odpadkov. Zelo verjetno je, da je azbest še vedno prisoten na lo- kacijah bivše azbestne industrije. Na podlagi literature z veliko verjetnostjo sklepamo, a tega nismo uspeli doka- zati z lociranjem na zemljevidu, da je azbest v zunanjem okolju Slovenije prisoten tudi drugod (preglednica 1). S prostorskim pregledom prisotnosti azbesta (glej slike 2, 4 in 6) dobimo vpogled v razporeditev in število lo- kacij z azbestom v Sloveniji, ki smo jih uspeli določiti v okviru raziskave. S prostorskim prikazom ugotavlja- mo, da je azbest v zunanjem okolju v Sloveniji prisoten v vseh slovenskih regijah, več ga je na bolj poseljenih območjih, predvsem v kotlinah in dolinah. Po drugi strani pa imamo ravno za ta območja več razpoložlji- vih podatkov. Predvidevamo, da je azbest navzoč tudi v manj poselje- nih, podeželskih okoljih, predvsem na divjih odlagališčih in v strešnih kritinah. tipi lokacij z dokazano prisotnostjo azbesta vir prostorskih podatkov odlagališča odpadkov ARSO (marec 2019) divja odlagališča Register divjih odlagališč društva Ekologi brez meja (2019) FDO raziskava evidentiranja in analize FDO (2017) podjetja, ki so v svoji proizvodnji uporabljala azbest dokument Smernice za azbest 1999 ter informacije občin in prebivalcev tipi lokacij in elementov v prostoru s prisotnostjo azbesta, brez razpoložljivih kakovostnih virov stavbe z azbestno strešno kritino in drugimi azbestnimi elementi azbestno-cementne cevi v kanalizaciji industrijski objekti z vgrajenim azbestom podjetja, ki so v svoji proizvodnji uporabljala azbest azbest na odlagališčih, odložen pred letom 2000 Preglednica 1: Uporabljeni in potencialni viri podatkov za prepoznavanje lokacij s prisotnostjo azbesta. 20 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 PREPOZNAVANJE PRISOTNOSTI AZBESTA V ZUNANJEM OKOLJU V SLOVENIJI PREPOZNAVANJE PRISOTNOSTI AZBESTA V ZUNANJEM OKOLJU V SLOVENIJI da je njihova razporeditev v Sloveni- ji neenakomerna. V južni in zahodni Sloveniji, natančneje v statističnih re- gijah Goriška, Obalno-kraška, Primor- sko-notranjska in Posavska jih sploh ni. Azbest s teh območij je zato treba prevažati na daljše razdalje, kar pomeni dodatno tveganje za sproščanje azbe- stnih vlaken v okolje. Daljše razdalje, ki so potrebne za prevoz azbestnih od- padkov, povečujejo tudi stroške. Ob tem se poraja vprašanje zadostnih ka- pacitet za azbestne odpadke na odlaga- lišču Barje (omejitev 4500 t/leto), ki je najbližje in najlažje dostopno regijam brez lastnih odlagališč za azbest. veniji trdno vezani azbestni odpadki (izolirni in gradbeni material, ki vse- buje azbest) odlagajo na enajstih odla- gališčih za nenevarne odpadke: Barje, Bukovžlak, Globoko, Leskovec, Mala Mežakla, Pragersko, Puconci, Špa- ja dolina, HALDA TDR, Unično in Zmes. Kapacitete za odlaganje trdno vezanega azbesta so glede na trend na- stajanja azbestnih odpadkov v Sloveniji dovolj velike, pomanjkanje zanj name- njenega prostora pa se lahko pojavi v primeru naravnih nesreč in hitre od- stranitve azbestnih materialov. S karto- grafskim prikazom odlagališč za trdno vezane azbestne odpadke ugotavljamo, Odpadki in odlagališča odpadkov, ki vsebujejo azbest Celovitih in enotnih podatkov o tem, kje vse se je azbest kot odpadek odlo- žilo v preteklosti nimamo, saj podjetja niso imela in še vedno nimajo evidenc o količini in vrsti azbestnih odpadkov. Večina svojih odpadkov niti ni odla- gala na industrijska odlagališča. Sle- dljivost odpadkov azbestne industrije je nemogoča. Na podlagi pregleda okoljevarstvenih dovoljenj odlagališč, ki še delujejo in jih izdaja Agencija Republike Slovenije za okolje, smo ugotovili, da se v Slo- Slika 3: Območja bivše azbestne industrije danes, nekatera povsem ali delno prenovljena, druga z vidnimi ostanki nekdanje azbestne industrije (foto: Manca Dremel). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 | 21 PREPOZNAVANJE PRISOTNOSTI AZBESTA V ZUNANJEM OKOLJU V SLOVENIJI Šibko vezanega azbesta, ki se ne sme odlagati na odlagališča za nenevarne odpadke, v Sloveniji ne moremo od- lagati, saj obe tovrstni delujoči od- lagališči za (Dragoše in Mežica) za odlaganje azbesta nimata okoljevar- stvenega dovoljenja. Ob tem se pora- ja vprašanje o zadostnih kapacitetah za njegovo zbiranje in odlaganje, saj je pričakovati, da bomo odstranili še okrog 300 t materialov (predvsem izolirnih), ki vsebujejo šibko vezani azbest (Program ravnanja z odpadki … 2016). Vprašljiv je tudi izvoz tega azbesta v tujino. Prisotnost azbesta je zelo verjetna tudi na vseh zaprtih od- lagališčih in odlagališčih v zapiranju, saj se pred letom 2000 azbestnih od- padkov ni posebej označevalo, zanje pa tudi niso bila določena posebna polja odlaganja in prav vsako komu- nalno odlagališče je lahko odlagalo azbest. Sledljivost azbestu na teh od- lagališčih je torej nemogoča (Bizant Lutar 2019). V Sloveniji je skupno 66 odlagališč in za vse obstaja verjetnost, da je na njih odložen tudi azbest. Azbestni odpadki iz gospodinjstev (včasih tudi drugi) zelo pogosto končajo v odprtem prostoru na div- jih odlagališčih odpadkov. Nacional- ni register divjih odlagališč društva Ekologi brez meja je inovativno orodje, ki prispeva k ureditvi in po- enotenju baz divjih odlagališč na ce- lotnem ozemlju Slovenije (Register divjih odlagališč 2019). V povezavi z azbestom nam ponuja informacijo o odlagališčih valovite azbestno-ce- mentne kritine ter njihovi površini in prostornini. Poudariti je treba, da nam ta register ponuja samo del in- formacij, saj lahko predvidevamo, da veliko divjih odlagališč v ta register še ni vnesenih. Hkrati gre za prostor- sko-podatkovni sloj, ki ni verificiran, ustrezno preverjen. Kljub temu je povsem ustrezen za ozaveščanje jav- nosti in dobra podlaga za pripravo ukrepov. V Registru smo marca 2019 po ana- lizi strukture odpadkov med 13.558 Slika 4: Zemljevid odlagališč azbestnih odpadkov. 22 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 PREPOZNAVANJE PRISOTNOSTI AZBESTA V ZUNANJEM OKOLJU V SLOVENIJI PREPOZNAVANJE PRISOTNOSTI AZBESTA V ZUNANJEM OKOLJU V SLOVENIJI 30 % vseh funkcionalno degradiranih območjih oziroma na 692-ih stavbah na teh območjih. Tista funkcionalno degradirana območja, ki so povsem ali delno opuščena, so se pogosto iz- kazala tudi kot prostor, ki ga tako pre- bivalstvo kot tudi nekatera podjetja prepoznajo kot »primernega« za od- laganje različnih oblik odpadkov, tudi azbestnih. Tako za strehe kot za od- padke velja, da smo navajali minimal- ne številke, saj azbestni izdelki niso vedno vizualno prepoznavni. Pogosto se pojavljajo skupaj z drugimi vrsta- mi odpadkov, zato sum na azbestne odpadke obstaja še na dodatnih 486 funkcionalno degradiranih območjih, kjer se odlagajo različni odpadki. Za 358 funkcionalno degradiranih območjih lahko z gotovostjo trdimo, da je na njih prisoten azbest, saj je pre- poznan na strehi ali v obliki odpadka, za skupaj kar 489 funkcionalno de- gradiranih območjih pa lahko z goto- vostjo trdimo, da zanje obstaja velika verjetnost prisotnosti azbesta zaradi pretekle dejavnosti na njih (opekarne, železarne, ladjedelnice, avtomobilska Azbest na funkcionalno degradiranih območjih (FDO) Azbest na funkcionalno degradiranih območjih se pojavlja v različnih obli- kah (kot odpadek, vgrajen v različne materiale objektov in podobno), zato smo ga prepoznavali in evidentirali s pomočjo posebej za ta namen razvitih kazalnikov (preglednica 2). Rezultati kažejo, da je na funkcio- nalno degradiranih območjih azbest še vedno precej prisoten. Ker so to v glavnem območja, ki so nastala pred desetletji, obstaja za kar 438 funkcio- nalno degradiranih območij sum, da so v njihovih zgradbah azbestni ma- teriali. Za večje število funkcionalno degradiranih območij (524 območij) zaradi nepopolnih podatkov (nezna- no natančno leto izgradnje objektov) ne moremo z gotovostjo potrditi pri- sotnost azbesta. Le na 119-ih obmo- čjih je zelo majhna verjetnost, da je tam prisoten azbest, saj so bila zgra- jena v letih po prepovedi njegove rabe (1998). Med najbolje poznanimi az- bestnimi materiali je azbestna strešna kritina, ki je bila prepoznana na skoraj divjimi odlagališči v Sloveniji prepo- znali 1462 takšnih s salonitnimi plo- ščami. Divja odlagališča, ki vsebujejo salonitke, so tako kot vsa divja odlaga- lišča razporejena po celotni Sloveniji. Delež salonitk v posameznem divjem odlagališču je različen in se giblje v razponu od 0 do 100 %. Izračunana skupna prostornina vseh divjih odla- gališč, ki vsebujejo salonitke in tudi druge vrste odpadkov, je 4818 m3, površina pa 462.124 m2 oziroma 0,46 km2. Od tega je delež izključno salonitk na teh odlagališčih ocenjen na 3 %, kar pomeni, da salonitke na divjih odlagališčih zasedajo površino 13.864,02 m2 (0,01 km2) in imajo prostornino 144,54 m3. Te številke moramo jemati z zadrž- kom, so pa edine, ki jih iz obstoječega Registra lahko izluščimo. Kljub temu lahko s kartografskega prikaza divjih odlagališč, ki med odpadki vsebujejo salonitke, razberemo, da je neprimer- no odlaganje azbesta prisotno po vsej Sloveniji in se dogaja v vseh regijah, mikrolokacije pa so navadno z vozi- lom lažje dostopni poraščeni tereni. Slika 5: Azbestni odpadki pogosto končajo na divjih odlagališčih (foto: Manca Dremel). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 | 23 PREPOZNAVANJE PRISOTNOSTI AZBESTA V ZUNANJEM OKOLJU V SLOVENIJI kazalnik opis kazalnika rezultat dejanska prisotnost azbesta število FDO, na katerih je prisotna azbestna (salonitna) streha. prepoznavanje s pregledom baze fotografij za vsako FDO azbestna streha je bila prepoznana na fotografijah 323-ih FDO* število FDO, na katerih je prisoten azbest kot odpadek prepoznavanje s pregledom baze fotografij in tekstovnih opisov iz Evidence FDO število FDO, na katerih je bil zaznan azbest kot odpadek, je 70* število FDO, na katerih je zaznan azbest tako na strehi kot odpadek seštevek FDO, kjer se azbest pojavlja na strehi in kot odpadek zaznanih je bilo skupaj 35 FDO potencialna prisotnost azbesta število FDO, na katerih je verjetna prisotnost azbesta zaradi pretekle dejavnosti seštevek FDO, kjer je v preteklosti potekala dejavnost, pri kateri se je uporabljal azbest na 115-ih FDO obstaja verjetnost prisotnosti azbesta zaradi pretekle dejavnosti verjetnost azbesta na FDO, kjer se odlagajo različni odpadki seštevek FDO, kjer se odlagajo različni odpadki, ki so prepoznani na podlagi fotografij in opisov na 486-ih FDO se odlagajo odpadki verjetnost azbesta na posameznih FDO glede na leto izgradnje objektov seštevek FDO, ki so bili zgrajeni do vključno leta 1998 število FDO, zgrajenih do vključno leta 1998, je 438 * Opomba: T eh območij je dejansko bistveno več, saj azbestni izdelki niso vedno vizualno prepoznavni. Preglednica 2: Kazalniki za prepoznavanje azbesta na funkcionalno degradiranih območjih (FDO). Slika 6: Funkcionalno degradirana območja z azbestom. 24 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 PREPOZNAVANJE PRISOTNOSTI AZBESTA V ZUNANJEM OKOLJU V SLOVENIJI PREPOZNAVANJE PRISOTNOSTI AZBESTA V ZUNANJEM OKOLJU V SLOVENIJI O potencialni prisotnosti azbe- sta lahko z veliko verjetnostjo go- vorimo na območjih še vsaj 16-ih drugih podjetij, ki so v preteklosti uporabljala azbest, preostalih 55-ih odlagališčih odpadkov ter na skupno 438-ih funkcionalno degradiranih območjih. V prihodnje se bo azbest v Sloveniji pojavljal v obliki odpadka. Čeprav se azbestnih materialov že več kot dve desetletji ne proizvaja več, bodo ko- ličine odpadkov zaradi dotrajanosti številnih azbestnih izdelkov še vedno precejšnje. Četudi je slovenska zako- nodaja na področju azbesta dovolj striji, odlaganju materialov z azbestom in podobno pa se iz leta v leto bolj izgu- bljajo in pozabljajo, kar sicer velja tudi za druge oblike onesnaževanja. Na osnovi štirih virov podatkov smo evidentirali 1845 različno velikih ob- močij, za katere lahko trdimo, da je azbest zagotovo prisoten. Gre za: - 14 podjetij, kjer so v preteklosti uporabljali azbest, - 11 odlagališč odpadkov, kjer odla- gajo tudi azbestne odpadke, - 1462 divjih odlagališč s salonitni- mi ploščami, - 358 funkcionalno degradiranih območij. industrija, železniška infrastruktura, termoelektrarne, vojaški objekti) in glede na leto izgradnje tamkajšnjih objektov. Kartografski prikaz razkri- va, da so takšna območja razpršena po vsej Sloveniji, brez kakršnegakoli značilnega prostorskega vzorca. Zaključek Na podlagi trenutno dostopnih podat- kov smo predstavili prvi pregled dejan- skih in potencialnih lokacij virov az- besta v zunanjem okolju Slovenije. Po pregledu celotnega sistema z ravnanjem azbesta pri nas ugotavljamo, da se pri nas njegove sanacije ne lotevamo siste- matično, informacije o azbestni indu- Slika 7: Azbest na funkcionalno degradiranih območjih se pojavlja v različnih oblikah (Arhiv FF UL). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 | 25 PREPOZNAVANJE PRISOTNOSTI AZBESTA V ZUNANJEM OKOLJU V SLOVENIJI A) Upravljanje: - vzpostavitev prostorskega infor- macijskega sistema o lokacijah ob- močij in materialov, ki vsebujejo azbest, - poenoteno zbiranje in odlaganje azbestnih odpadkov, - določitev lokacij območij z viso- ko koncentracijo azbestnih vla- ken v zraku in »in situ« meritve, - priprava zakonodaje, ki bo omo- gočila absolutno oziroma vsaj večinsko odstranitev azbestnih materialov, - večji inšpekcijski nadzor, - akcijski načrt sanacije za primer ujm, - ozaveščanje prebivalstva, - sprememba zakonodaje za manj- še povzročitelje azbestnih odpad- kov, - uvedba azbestne izkaznice stavb. B) Sanacija: - subvencioniranje odstranjevanja azbestnih izdelkov, - prednostno čiščenje divjih odlaga lišč z azbestnimi odpadki, - izvajanje tehnologij za uničevanje azbestnih vlaken kot alternativa odlaganju. S prispevkom želimo nadgraditi vé- denje o temeljnih značilnostih az- besta in opozoriti na njegovo veliko razširjenost v zunanjem okolju. V vsakdanjem življenju se namreč mar- sikdo sreča z azbestnimi materiali, predvsem odpadnimi, s njihovo pra- vočasno odstranitvijo in z ustreznim ravnanjem z njimi pa lahko prepre- čimo tako nadaljnjo zdravstveno kot okoljsko škodo. Za dosego popolne odprave azbesta iz našega okolja ne smemo pozabiti na tiste potencialne lokacije s pri- sotnim azbestom, za katere nismo uspeli pridobiti prostorskih podat- kov. Posebno pozornost bi morali na- meniti azbestnim strešnim kritinam, za katere ni evidence, a lahko že na podlagi razmer na funkcionalno de- gradiranih območjih, kjer je bilo pre- poznanih 692 stavb z azbestno kriti- no, sklepamo, da je takšnih objektov na območju celotne države še veliko. Poleg strehe je azbest vgrajen tudi v druge dele stavb. Informacije, v kate- rih stavbah in kje natančno je priso- ten, pa se z leti in ob menjavi lastni- kov nepremičnin izgubljajo oziroma se prisotnost azbesta ugotovi šele ob obnavljanju objekta. Veliko azbesta je pri nas vgrajenega v azbestno-ce- mentnih vodovodnih ceveh, a dokler se te prekrite z zemljo, se vlakna ne morejo sproščati v zrak in smo tako pred izpostavljenostjo varni. Lah- ko pa se zaradi dotrajanosti začne- jo vlakna sproščati v vodo, a naj bi bila takšna koncentracija v mejah, ki za človeka ni nevarna (Šešok 2006) oziroma tovrstna izpostavljenost ni dokazana (Koumantakis s sodelavci 2009; Webber s sodelavci 1988). Na podlagi ugotovitev raziskave lahko podamo nekatere predloge za učinkovitejše razreševanje onesnaže- nosti zunanjega okolja z azbestom v Sloveniji. Te je smiselno ločiti na sklop, ki naslavlja različne ravni upravljanja, skupaj z vzpostavitvijo celovitega sistema spremljanja pri- sotnosti azbesta v našem okolju, in sklop, ki naslavlja sanacijo teh ob- močij. stroga, da bi lahko bili pred njim var- ni, so pri njenem izvajanju precejšnje pomanjkljivosti. Tveganje za zdravje je lahko tudi izvzetost manjših pose- gov v azbestne materiale iz posebnih določil. Za azbestna vlakna, ki uha- jajo v okolje ob manjših rekonstruk- cijah objektov, smo tako odgovorni predvsem posamezniki. Kot takšni praviloma ravnamo skladno z ozave- ščenostjo in stroški, ki nastajajo ob odstranjevanju azbesta. Prav stroški, nevednost in malomarnost so ver- jetno glavni razlogi za veliko število registriranih divjih odlagališč s salo- nitno kritino. Na podlagi terenskih opažanj sklepamo, da je neevidenti- ranih divjih odlagališč še veliko več in tudi, da se pojavljajo nova in nova. Posebno pozornost pri odpravi azbe- sta bo treba nameniti funkcionalno degradiranim območjem, ki so bila kot vir azbesta doslej spregledana. Številna območja ostajajo daljše ob- dobje opuščena, objekti na njih pa fi- zično propadajo, zato je pričakovati, da bo azbest tam še dolgo oziroma se bo z njim neprimerno ravnalo, če se k razreševanju tega problema ne bo pristopilo sistemsko. Zaradi dotra- janosti stavb in zapuščenosti teh ob- močij bo sproščanje azbestnih vlaken v okolico praviloma iz leta v leto še večje. Kakovostna evidenca funkcio- nalno degradiranih območij (Lampič s sodelavci 2017a, 2017b in 2021a), ki jo stalno posodabljajo in vsebin- sko dopolnjujejo, omogoča nadaljnje analize in možnost prepoznavanja azbesta na teh območij, kar bo treba vključiti v nastajajočo bazo potenci- alno onesnaženih območij v Sloveniji (Lampič s sodelavci 2021b). NAPIS NAD ČLANKOM 26 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 PREPOZNAVANJE PRISOTNOSTI AZBESTA V ZUNANJEM OKOLJU V SLOVENIJI Viri in literatura 1. Anderson, B., Durant, J. 2008: Exposure to Asbestos-Containing Vermiculite from Libby, Montana, at 28 Processing Sites in the United States. Summary Report. The Agency for Toxic Substances and Disease Registry. Atlanta. 2. Asbestos. WHO 2019. Medmrežje: https://www.who.int/ipcs/assessment/public_health/asbestos/en/ (10. 4. 2019). 3. Bizant Lutar, K. 2019: Odlagališča azbestnih odpadkov (osebni vir, 21. 8. 2019). Ljubljana. 4. Dalsgaard, S. B., Würtz, E. T., Hansen, J., Røe, O. D., Omland, Ø. 2019: Environmental asbestos exposure in childhood and risk of mesothelioma later in life: a long-term followup register-based cohort study. Occupational and Environmental Medicine. Medmrežje: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/30804166 (25. 2. 2019). 5. Dodič Fikfak, M., Šešok, J. 1999: Nacionalne smernice za azbest. Zaključno poročilo, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Ljubljana. 6. Evidenca FDO 2017. Interni podatki. Ljubljana, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 7. Južnič Sotlar, M. 2015: Azbest – nikoli dokončana zgodba. Nova Gorica. 8. Kim, Y. C., Hong, W. H., Zhang, Y. L. 2015: Development of a model to calculate asbestos fiber from damaged asbestos slates depending on the degree of damage. Journal of Cleaner Production 86. 9. Koumantakis, E., Kalliopi, A., Dimitrios, K., Gidarakos, E. 2009: Asbestos pollution in an inactive mine: Determination of asbestos fibers in the deposit tailings and water. Journal of Hazardous Materials 167/1-3. 10. Krówczyńska, M., Wilk, E. 2018: Spatial analysis of asbestos exposure and occupational health care in Poland during the period 2004–2013. Geospatial Health 689-13. 11. Krówczyńska, M., Wilk, E., Zagajewski, B. 2014: The Electronic Spatial Information System – tools for the monitoring of asbestos in Poland. Miscellanea Geographica – Regional studies on development 18-2. 12. Kurumatani, N., Kumagai, S. 2008: Mapping the Risk of Mesothelioma Due to Neighborhood Asbestos Exposure. American Journal of Respiratory and Critical Care Medicine 178. 13. Lampič, B., Bobovnik, N. 2018: Funkcionalno razvrednotena območja. Kazalci okolja v Sloveniji. Agencija Republike Slovenije za okolje. Ljubljana. Medmrežje: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/funkcionalno-razvrednotena-obmocja?tid=12 (9. 9. 2019). 14. Lampič, B., Cigale, D., Kušar, S., Potočnik Slavič, I., Foški, M., Zavodnik Lamovšek, A., Barborič, B., Meža, S., Radovan, D. 2017a: Celovita metodologija za popis in analizo degradiranih območij, izvedba pilotnega popisa in vzpostavitev ažurnega registra. Končno poročilo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Geodetski inštitut Slovenije. Ljubljana. 15. Lampič, B., Kušar, S., Zavodnik Lamovšek, A. 2017b: Model celovite obravnave funkcionalno degradiranih območij kot podpora trajnostnemu prostorskemu in razvojnemu načrtovanju v Sloveniji. Dela 48. 16. Lampič, B., Rebernik, L., Bobovnik, N., Kušar, S. 2021a: Nacionalna evidenca funkcionalno degradiranih območij v Sloveniji. Ljubljana. Medmrežje: https://www.adp.fdv.uni-lj.si/opisi/fdo20/ (5. 6. 2021). 17. Lampič, B., Bobovnik, N., Rebernik, L., Repe, B., T robec, T., Vintar Mally, K. 2021b: Izdelava baze potencialno onesnaženih območij skupaj z aplikacijo in njihov prostorski zajem. Zaključno poročilo, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 18. Lipovec, M., Lipovž-Ančik, E. 2017: Odpadki, ki vsebujejo azbest, Kazalci okolja Slovenije. Agencija Republike Slovenije za okolje. Ljubljana. Medmrežje: http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/odpadki-ki-vsebujejo-azbest-1 (13. 4. 2019). 19. Magnani, C., Agudo, A., Gonzalez, C. A., Andrion, A., Calleja, A., Chellini, E., Dalmasso, P ., Escolar, A., Hernandez, S., Ivaldi, C., Mirabelli, D., Ramirez, J., T uruguet, D., Usel, M., Terracini, B. 2000: Multicentric study on malignant pleural mesothelioma and non-occupational exposure to asbestos. British Journal of Cancer 83. 20. Magnani, C., Dalmasso, P ., Biggeri, A., Ivaldi, C., Mirabelli, D., Terracini, B. 2001: Increased risk of malignant mesothelioma of the pleura after residential or domestic exposure to asbestos: a case–control study in Casale Monferrato, Italy. Environmental Health Perspectives 109. 21. Newhouse, M. L., Thompson, H. 1965: Mesothelioma of pleura and peritoneum following exposure to asbestos in the London area. British Journal of Industrial Medicine 22. 22. Podlipnik, B. 2019: Odprava azbesta v Sloveniji (osebni vir, 13. 5. 2019). Ljubljana. 23. Pohar, M., Bitenc, K. 2018: Incidenca malignega mezotelioma in umrljivost. Kazalci okolja Slovenije. Agencija Republike Slovenije za okolje. Ljubljana. Medmrežje: http://kazalci.arso.gov.si/sl/teme/human-health-and-ecosystem-resilience (10. 10. 2019). 24. Program ravnanja z odpadki in Program preprečevanja odpadkov Republike Slovenije. Ljubljana, 2016. 25. Programme for Asbestos Abatement in Poland 2010. Annex to the Resolution No. 39/2010 of the Council of Ministers of 15 March 2010. 26. Rees, D., Myers, J. E., Goodman, K., Fourie, E., Blignaut, C., Chapman, R., Bachmann, M. O. 1999: Case-control study of mesothelioma in South Africa. American Journal of Industrial Medicine 35. 27. Register divjih odlagališč. Ekologi brez meja. Ljubljana, 2019. 28. Šešok, J. 2006: Splošno o azbestu. Ljubljana. 29. Uredba o odlagališčih odpadkov. Uradni list RS št. 10/14. Ljubljana. Medmrežje: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2014-01-0244?sop=2014-01-0244 (22. 1. 2019). 30. Uredba o pogojih, pod katerimi se lahko pri rekonstrukciji ali odstranitvi objektov in pri vzdrževalnih delih na objektih, instalacijah ali napravah odstranjujejo materiali, ki vsebujejo azbest. Uradni list RS št. 60/06. Ljubljana. Medmrežje: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2006-01-2551?sop=2006-01-2551 (22. 1. 2019). 31. Uredba o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest. Uradni list RS št. 34/08. Ljubljana. Medmrežje: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2008-01-1359?sop=2008-01-1359 (22. 1. 2019). 32. Vrečko, P , Srna, M., Teržan, M. 2002: Varno delo z azbestom. Ljubljana. 33. Vudrag, M. 2015: Mineral, ki mu po uporabnosti ni enakega. Azbest nikoli dokončana zgodba. Nova Gorica. 34. Webber, J. S., Syrotynski, S., King, M. V . 1988: Asbestos-contaminated drinking water: its impact on household air, Environmental Research 46-2. 35. Wilk E., Krówczyńska, M., Zagajewski, B. 2014: Asbestos manufacturing plants in Poland. Miscellanea Geographica – Regional Studies on Development 18-2. 36. Zadnik, V., Primic Žakelj, M., Jarm, K., Žagar, T. 2017: Time trends and spatial patterns in the mesothelioma incidence in Slovenia 1961–2014. European Journal of Cancer Prevention 26. 37. Zadnik, V., Žagar, T., Jarm, K., Primic Žakelj, M. 2013: The evaluation of the mesothelioma epidemic in Slovenia. Ljubljana. 38. Zakon o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno (ZPPPAI). Uradni list RS št. 35/05 – uradno prečiščeno besedilo, in 38/06 – ZOPDA. Ljubljana. Medmrežje: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO950 (27. 2. 2019). NAPIS NAD ČLANKOM GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 | 27 IZVLEČEK Neoendogeni pristop poudarja dolžnost oziroma odgovornost vseh državljanov, tudi mladih, da prispevajo k razvoju lokalne skupnosti. V prispevku predstavljamo, kako se medsebojno povezujeta pojma aktivnega državljanstva in razvoja podeželja. Na primeru občine Kidričevo smo preučili vlogo mladih pri razvoju podeželja z njihovo aktivno participacijo. Pri tem smo se osredotočili na tri, zanje ključne prostore: družina, šola in prosti čas. Preučili smo tudi delovanje občine Kidričevo s poudarkom na področju mladih in njen vpliv na ustvarjanje vizije prihodnosti mladih na podeželju. Ključne besede: mladi, razvoj podeželja, aktivno državljanstvo, lokalna skupnost, občina Kidričevo ABSTRACT The role of young people in the co-creation of rural areas; The example of Municipality of Kidričevo The (neo)endogenous approach emphasizes the duty or responsibility of all citizens, including young people, to contribute to the development of the local community. In this paper we present how the concepts of active citizenship and rural development are linked. Using the municipality of Kidričevo as an example, we examined the role of young people in rural development through their active participation. In doing so, we focused on three areas that are important to them: family, school and leisure. We also examined the activities of the Kidričevo municipality with a focus on youth and their impact on the fact that young people here create their own vision of the future in rural areas. Key words: young people, rural development, active citizenship, local community, Municipality of Kidričevo Vloga mladih pri soustvarjanju podeželja Primer občine Kidričevo 28 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 VLOGA MLADIH PRI SOUSTVARJANJU PODEŽELJA Avtorica besedila in fotografij: EVA KOTNIK, univerzitetna diplomirana geografinja ter univerzitetna diplomiranka španskega jezika in književnosti Šikole 30, 2331 Pragersko E-pošta: eva.kotnik98@gmail.com COBISS 1.04 strokovni članek K razvoju podeželja kot kompleksnega večfunkcijskega prostora je tre- ba pristopiti celovito. Eden od možnih je (neo)endogeni pristop, ki spodbuja samoiniciativnost podeželskih struktur, krepi podjetnost, spodbuja povezave med viri in akterji tako navzven kot navznoter ter poudarja dolžnost oziroma odgovornost državljanov, da prispevajo k lokalni skupnosti (Klemenčič, Lampič in Potočnik Slavič 2008; Yarwood 2017). Pri soustvarja- nju podeželja imajo pogosto odločilno vlogo nekoliko težje merljivi dejavniki, na primer povezanost lokalne skupnosti, samoiniciativa in angažiranost lokal- nega prebivalstva, prostovoljstvo, pretočnost informacij in družabni dogodki (Klemenčič, Lampič in Potočnik Slavič 2008). Razvoj je usmerjen v prihodnost, zato je nujno treba preučiti generacijo mla- dih, ki v določenih pogledih že ima vodilno vlogo, v bodoče pa bo imela še odločilnejšo vlogo pri soustvarjanju podeželja. Preučiti je treba znanje in zani- manje mladih za civilno-politično sfero v splošnem in tudi za samo participa- cijo v njej, saj je ravno od tega odvisna možnost poseganja po (neo)endogenih pristopih razvoja podeželja v bodoče. Zato je za nadaljnji razvoj občine Kidri- čevo nujno določiti tako dejansko kot tudi potencialno vlogo mladih v najra- zličnejših načinih (so)ustvarjanja podeželja (Kotnik 2021). Slika 1: Shematiziran prikaz ključnih družbenogeografskih značilnosti občine Kidričevo. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 | 29 VLOGA MLADIH PRI SOUSTVARJANJU PODEŽELJA Pojma podeželje in aktivno državljan- stvo se medsebojno dopolnjujeta pred- vsem prek načela (neo)endogenega razvoja podeželja, ki poudarja, da so državljani dolžni oziroma odgovorni prispevati k razvoju lokalne skupnosti. Mladi doživljajo interakcijo s podeže- ljem tako v formalnem okolju socia- lizacije kot prek prostočasnih aktiv- nosti (Yarwood 2017). Pri tem imajo pomembno vlogo sodobna ruralno- -socialna gibanja, vključena v procese soustvarjanja podeželske skupnosti. Primeri takšnih gibanj so različna okoljska aktivistična društva, društva podeželske mladine, društva sirarjev, društva rejcev govedi in podobno, ki pa običajno delujejo na nekoliko šir- šem območju (vertikalne povezave) in ne le v eni sami občini (horizontalno) (Kotnik 2021). Da bi preverili formalno vključenost mladih iz občine v razvoj podeželja, smo preučili relevantne uradne (ra- zvojne, strateške in druge) dokumente. Ugotovili smo, da v večini med njimi mladi niso prepoznani kot enakovre- dni akterji pri soustvarjanju podeželja, temveč je njihova vloga omejena le na status ciljne skupine določenih ukre- pov, na primer razvoj podjetništva med mladimi, znižanje brezposelnosti med mladimi ali ukrepi pomoči ranljivim skupinam. Izjema je Vizija in strategi- ja občine Kidričevo iz leta 2012, kjer so mladi med nasveti za uspešno izvedbo ukrepov v zaključnem delu dokumen- ta prepoznani kot pomemben dejavnik razvoja (Vizija in strategija ... 2012). Vendar se v praksi ti nasveti niso kaj prida uporabljali. O novi strategiji na Občini trenutno ne razmišljajo, saj so v ospredju drugi interesi. Kljub temu ne ca potrjuje podatek, da smo z analizo zajeli kar 28 % vseh mladih v občini (pri N = 1067; SURS 2020). Anketni vprašalnik smo prilagodili različnim podskupinam, tako da smo lahko pre- učili tako spreminjanje zanimanja za določene civilno-politične teme glede na starost kot tudi spreminjanje navad in interesov v različnih generacijah. Od aktivnega in živetega državljanstva do razvoja podeželja V literaturi mlade prepogosto obrav- navajo kot pasivne državljane. S tem, ko se jih ne priznava za enakopravne družbene akterje in zanemarja njihov prispevek k skupnosti, so pogosto prikrajšani za določene vidike tradici- onalno dojetega državljanstva (status, pravice, participacija) (Lister 2007b). Tovrsten način preučevanja državljan- stva se je torej izkazal kot neprimeren oziroma potreben prenove, zato Li- ster (2007a in 2007b) kot alternativo predlaga tako imenovani lived citizen- ship approach, ki dopušča zelo različ- ne načine, prek katerih lahko ljudje kot državljani v različnih življenjskih obdobjih sodelujejo na različnih po- dročjih. Prevzemanje (državljanskih) odgovornosti poteka postopoma, sko- zi vse življenje, tako v javni sferi (for- malno in neformalno prostovoljstvo, družbene pobude in akcije) kot tudi v zasebni (mladi kot skrbniki) (Lister 2007b; Delanty 2010). Aktivacija mla- dih, njihovo dejansko civilno udejstvo- vanje in odločanje pri zadevah, ki se jih tičejo, so ključni za vitalnost katerekoli skupnosti, saj prek tovrstnih aktivnosti pridobivajo pomembne izkušnje in se ob tem razvijajo v odgovorne posame- znike (Kenyon s sodelavci 2001). Za preučevano območje smo izbrali občino Kidričevo (slika 1), saj se par- ticipacija mladih in njihovo doživlja- nje aktivnega državljanstva začneta na lokalni ravni. Raziskave s področja mladih se izbrane občine še niso dota- knile, čeprav bi morale biti vključene v nadaljnji razvoj vsake občine, saj je od mnenj in želja mladih odvisno, ali bodo želeli ostati v domači občini ali ne. Z našo raziskavo smo želeli opo- zoriti predvsem na izzive, s katerimi se soočajo mladi, ter na njihov prispevek k lokalni skupnosti tako v sodobnosti kot prihodnosti (Kotnik 2021). Metode dela Uporabili smo tako kabinetne kot te- renske metode dela. Začeli smo z ana- lizo relevantnih virov in literature, ki je presegla meje geografije in posegla na več med seboj povezanih področij: na področje sociologije, politologije in komunikologije. Teoretskim izho- diščem je sledilo zbiranje in obdelava statističnih (in drugih) podatkov ter izdelava kartografskega gradiva. Med drugim smo preučili tudi različne ura- dne dokumente ter občinski proračun za leta 2015–2020 (Proračun občine Kidričevo ... 2021). Pri proučevanju vloge mladih pri sou- stvarjanju podeželja smo se odločili za pristop “od spodaj navzgor”, od posa- meznikov (mladi) do skupin (društva, občina) in tako uporabili različne obli- ke terenskega dela: terensko kartiranje društvenih prostorov in točk zbiranja v občini, polstrukturirani intervju z županom in s predstavniki izbranih osmih društev ter anketiranje mladih med 13. in 30. letom starosti (N = 298). Reprezentativnost našega vzor- 30 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 VLOGA MLADIH PRI SOUSTVARJANJU PODEŽELJA Številni avtorji ugotavljajo, da se mla- di kot aktivni državljani oblikujejo v treh zanje ključnih prostorih: družina, šola in prosti čas oziroma lokalna sku- pnost (slika 3). Analiza prostorov, kjer se zadržujejo in udejstvujejo mladi, omogoča iskanje novih načinov, kako povsem “navadni“ mladi posamezniki sodelujejo v skupnosti in tudi pri nje- nem razvoju (Kotnik 2021). Pri notranji aktivaciji gre za “aktivno sodelovanje mladih pri sprejemanju Notranja in zunanja aktivacija Različne načine aktiviranja mladih lahko opredelimo kot notranje in zu- nanje. Med zunanje spadajo različne oblike podpore in opolnomočenja mladih (in družbe nasploh), kar omo- gočajo predvsem formalne struktu- re (izobraževalne ustanove, občina, država). Notranja aktivacija izhaja iz mladih samih in kot taka zajema tako participacijo mladih v izobraževalnih ustanovah in v okviru družinskega kroga kot participacijo v prostem času. izključujejo možnosti vključitve mla- dih kot ciljne skupine v novo raziska- vo (in strategijo) ali pa vsaj v postopek zbiranja podatkov in mnenj (Lesko- var 2021). Pri tem želimo poudariti, da je mlade treba še bolj neposredno vključiti v razvoj podeželja, v delovanje lokalnih akcijskih skupin. Njihova vlo- ga naj ne bo omejena zgolj na ciljno skupino, ampak naj se jih vključi tudi v postopek priprave in prijave projek- tov na razpise, pa tudi v samo izvajanje projektov. Shema (slika 2) prikazuje prispevek mladih kot aktivnih državljanov k razvoju podeželja. Nosilci podeželja tako niso le občine skupaj s projek- tnimi partnerji, temveč tudi lokalno prebivalstvo in s tem tudi mladi. Mla- de morajo lokalne oblasti podpirati, spodbujati in opolnomočiti, da se izoblikujejo v odgovorne aktivne dr- žavljane in kot taki (ne)posredno so- delujejo pri razvoju lokalne skupno- sti, pri čemer naj uporabljajo znanja, izkušnje in spretnosti, pridobljene v treh zanje ključnih okoljih (družina, šola, prosti čas) (Kotnik 2021). trajnostni razvoj mladi kot aktivni državljani ŠOLA ZNANJA IZKUŠNJE soustvarjanje dopolnjevanje SPRETNOSTI DRUŽINA PROSTI ČAS Avtorica: Eva Kotnik, 2021. lokalna skupnost (LS) prispevanje k razvoju = državljanska dolžnost mladi = ciljna skupina spodbuda, podpora, opolnomočenje participacija, prevzem odgovornosti Slika 2: Mladi, občina in razvoj podeželja. DRŽAVA DRUŽBA AKTIVACIJA ŠOLA OBČINA NOTRANJA AKTIVACIJA ZUNANJA AKTIVACIJA šola družina prosti čas • ZAKONODAJA • STRATEGIJE • PROGRAMI Avtorica: Eva Kotnik, 2021. PA R T I C I PA C I J A P O D P O R A, O P O L N O M O Č E N J E Slika 3: Notranja in zunanja aktivacija mladih. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 | 31 VLOGA MLADIH PRI SOUSTVARJANJU PODEŽELJA ali stavke se je udeležila slaba petina vprašanih. Za najbolj aktivne in izku- šene so se izkazali študentje in zapo- sleni. Zelo spodbuden je podatek, da se je zadnjih lokalnih volitev udeležilo več kot tri četrtine polnoletnih an- ketirancev; še bolj pa nas veseli nad- povprečno visoko izkazano zanimanje mladih za prihodnje lokalne volitve. Lokalnih volitev v letu 2022 se name- rava udeležiti kar 94,9 % vprašanih (Kotnik 2021). Pri zunanji aktivaciji govorimo pred- vsem o opolnomočenju mladih in podpori, za katero skrbijo občine, regije in država skladno z medseboj- nimi dogovori o deljenju pristojnosti za določena območja. To je določeno z različnimi zakoni, programskimi in drugimi uradnimi dokumenti, ki smo jih preučili s posebnim poudarkom na delovanju s področja mladih. V shemi (slika 5) smo posebej poudarili mla- dinsko politiko in nabor ukrepov, ki se tičejo mladih tako na državni kot lokalni ravni. Pri tem smo izpostavili štiri prednostna področja, ki smo jim v raziskavi namenili največ pozorno- sti: izobraževanje in usposabljanje, za- poslitev in podjetništvo, stanovanjsko politiko ter prostočasne in družbeno- -kulturne dejavnosti. Družina kot primarno učno okolje aktivnega državljanstva Družina je tako imenovani neizogiben prostor, v okviru katerega govorimo o zasebnih, neprofitnih in neformalnih odnosih (T rell in van Hoven 2016); je tudi posameznikovo primarno učno okolje, njegov prvi, četudi le posredni stik s participacijo in aktivnim drža- vljanstvom. Starši tako neposredno zaposlene, nešolajoče nezaposlene, vključene v usposabljanje, ter neza- poslene, ki niso vključeni v nobeno usposabljanje. Sodelovanje mladih je v veliki meri odvisno od njihovega interesa za civil- no-politično sfero, ki je v našem pri- meru zmeren (povprečno 3,14 od 5), z izjemo pravic in dolžnosti, še pose- bej lastnih. V splošnem smo največje zanimanje zaznali pri študentih, naj- manj pa se zanj zanimajo osnovnošol- ci in brezposelni. Za polnoletne anke- tirance iz občine velja, da imajo največ izkušenj s konvencionalnimi oblikami politične participacije. Prevladuje udeležba na volitvah (78,3 %), sledita podpis peticije (44,4 %) in udeležba na referendumu (37,5 %). Protesta odločitev o katerikoli zadevi (tudi šir- še v političnem prostoru), ki zadevajo oblikovanje družbe, v kateri živimo” in jo zato lahko enačimo s pojmom participacije (Participacija mladih ... 2016). Participacija pa ni omejena le na udeležbo na volitvah, temveč gre za različne načine sodelovanja v demokratičnem življenju v skupnosti in s tem prispevanja h graditvi boljše družbe. Poteka na različnih ravneh in v različnih oblikah (formalne in ne- formalne, konvencionalne in nekon- vencionalne), do katerih lahko dosto- pajo mladi različne starosti (slika 4). Mlade smo v raziskavi za potrebe pri- merjave najprej razdelili med šolajoče in nešolajoče, nato pa prve naprej po stopnji šolanja (osnovna šola, srednja šola, fakulteta) druge pa v nešolajoče NEKONVENCIAONALNE OBLIKE KONVENCIAONALNE OBLIKE DO 18. LETAOBLIKE PO 18. LETU Avtorica: Eva Kotnik, 2021. osnovnošolci srednješolci študentje zaposleni nezaposleni v usposabljanju ali izobraževanju nevključeni v usposabljanje LMS, MSS mladinska društva in org. ostala društva, klubi in druge organizacije posredovanje družbenokritičnih vsebin na družbenih omrežjih natečaji in tekmovanja članstvo v spletni skupnosti cestne zapore podpis peticije regijski študentski klub strokovna društva društva študentov šolska skuponst otroški parlament dijaška skuponst študentski svet članstvo v stranki referendum sindikat volitve komisija za mladinska vprašanja opravljanje politične funkcije odbor za mladino (občina) dijaški parlament odbor za mladino (NVO) podajanje pobud, pogovor s funkcionarji protest, stavka bojkot Slika 4: Dostopnost različnih oblik aktivacije mladih glede na njihovo starost oziroma značilne podskupine. 32 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 VLOGA MLADIH PRI SOUSTVARJANJU PODEŽELJA mi (Quintelier 2007; Farthing 2010; Participacija mladih ... 2016). V občini Kidričevo so leta 2020 de- lovali dva vrtca, dve osnovni šoli (Osnovna šola Cirkovce in Osnovna šola Kidričevo) ter ena podružnična šola (Podružnica osnovna šola Lo- vrenc na Dravskem polju), v katere je bilo vključenih 860 otrok, od tega 577 učencev. V različnih srednjih šo- lah v okolici, največ v Mariboru in na Ptuju, se šola 228 dijakov iz občine, v terciarno izobraževanje pa je bilo leta 2020 vključenih 223 študentov (SURS 2020; SURS 2021). V času osnovnega šolanja na področje aktivnega državljanstva in spodbuja- nja participacije mladih najbolj nepo- sredno posega predmet Državljanska in domovinska kultura ter etika, ki je pogosto prvi stik mladih s temi tema- mi. Anketa je pokazala, da osnovno- šolce, čeprav vidijo predmet kot pre- cej uporaben (povprečna ocena je 3,7 od 5), obravnavane vsebine zanimajo le povprečno (3,1). Poleg rednega programa pa šole prispevajo k razvo- ju mladih v odgovorne in angažirane posameznike tudi z raznovrstnimi aktivnostmi, ki jih po pouku nudi- jo v obliki raznih jezikovnih tečajev, krožkov in delavnic. Med vprašanimi je kar 58,2 % osnovnošolcev in 18,2 % srednješolcev vključenih v vsaj eno izmed dejavnosti, ki jih šola ponuja zunaj pouka. Preverili smo tudi poznavanje delova- nja šolske, dijaške oziroma študentske skupnosti, skupaj s poznavanjem svo- jih pravic in dolžnosti. Rezultati kaže- jo, da so največji poznavalci osnovno- gače aktivno sodeluje pri odločanju v občini Kidričevo; je pa ta delež mno- go večji v primeru društvene aktiv- nosti, saj ima kar polovica vprašanih (52,2 %) v ožjem družinskem krogu vsaj eno osebo, aktivno v katerem od društev, klubov in organizacij, ki delujejo v občini. Hkrati je raziskava razkrila, da na sodelovanje mladih v različnih prostočasnih aktivnostih bolj kot družina (51,3 %) vplivajo vrstniki (60,2 %) (Kotnik 2021). Aktivno državljanstvo v šolskih klopeh Naslednji prostor je šola, ki kot jav- na, neprofitna in formalna ustanova predstavlja obvezen prostor ter kanal za ideje in inovativno razmišljanje (Kenyon s sodelavci 2001). Na mlade šole pomembno vplivajo na dva nači- na: z rednim učnim programom in s pestrim naborom obšolskih dejavno- sti, ob tem pa so prva ustanova, kjer se mladi seznanijo s formalnimi od- nosi, svojimi pravicami in dolžnost- kot posredno svoje poglede na svet prenašajo na potomce (Byun s sode- lavci 2012; Kinder 2006; Trell in van Hoven 2016). Vpliv družine smo preverili pred- vsem z vprašanjem, kako pogosto se doma pogovarjajo o določenih civil- no-političnih temah, pa tudi, kje in v kakšni meri so aktivni na civilno-po- litičnem področju. Ugotovili smo, da se v družini najpogosteje pogovarjajo o političnem dogajanju v Sloveniji, najmanj pa o političnem dogajanju v domači občini, kar nakazuje nižje za- nimanje za lokalno skupnost in tudi skromno dejansko vpetost vanjo. Skladno s pričakovanji se o izbranih temah največ pogovarjajo študentje in srednješolci. Poleg komunikacije na vpetost mladih v civilno-politično sfero vplivajo tudi dejanske izkušnje družinskih članov v njej. Ugotovili smo, da je le pri 14,8 % vprašanih nekdo v ožjem družinskem krogu član politične stranke ali kako dru- DRŽAVA mladinska politika regija OBČINA izobraževanje in usposabljanje zaposlitev in podjetništvo stanovanjska politika prostočasne družbeno-kul- turne dejavnosti ostala področja mladinske politike izobraževanje socialna varnost rekreacija, kultura in NVO stanov. dej. in prostorski razvoj gospodarske dejavnosti javni red in varnost ostala področja prebivalci lokalne skupnosti mladi povezovanje v skupnosti, društva in druge organizacije Avtorica: Eva Kotnik, 2021. NABOR UKREPOV IN PRISTOJNOSTI ZJIMS ZLS ZMS ZOFVI ZOSN RRP SLR Slika 5: Tokovi zunanje aktivacije. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 | 33 VLOGA MLADIH PRI SOUSTVARJANJU PODEŽELJA razvoj. Mladi se naučijo načrtovanja obveznosti in točnosti, razvijajo komu- nikacijske in strpnostne kompetence in še veliko več (Kotnik 2021). Društveno aktivnost v občini smo najprej preverili s pomočjo podatkov iz poslovnega registra (AJPES 2021), nato pa preverili njihovo dejansko aktivnost, kar je število društev z zače- tnih 79 zmanjšalo na 62. Pri več kot dveh tretjinah smo zaznali vključenost mladih v društvene aktivnosti in/ali obstoj mladinske sekcije. Mladinskega društva kot takega v občini Kidričevo ni, še najbolj se temu približa skupina Sosednji prijatelji Kidričevo, ki deluje kot sekcija DPD Svoboda Kidričevo in združuje okrog 30 ljudi različne staro- sti, večinoma mlajše od 30 let (Komlje- nović 2021). Kot je prikazano v pre- glednici 1, so anketo izpolnili člani 36. od 46. društev. Pri tem je bilo skladno s pričakovanji največ predstavnikov gasilskih (105), športno-rekreativnih (54) in kulturno-prosvetnih društev (41) (Kotnik 2021). Društva delujejo kot vezivo lokalne skupnosti, če v njihovih aktivnostih sodelujejo različne generacije. Pri več kot polovici vprašanih (155) so ožji družinski člani aktivni v vsaj enem društvu ali organizaciji v občini Ki- dričevo, pri čemer je v povprečju vsak navedel 1,81 društva. Mladi so jih v povprečju navedli nekoliko manj (1,4), je pa spodbuden podatek, da je kar 57,8 % vprašanih aktivnih v vsaj enem društvu v matični občini. Tako med mladimi kot v njihovem ožjem družinskem krogu močno prevladuje članstvo v gasilskih društvih, ki jim sledijo športno-rekreativna društva obojestransko sodelovanje z Občino, kot tudi sodelovanje podjetij, ustanov in društev v različnih aktivnostih. Od prostovoljcev do aktivnih državljanov v prostem času Zadnji izmed treh je prostor prostoča- snih aktivnosti v lokalni skupnosti pa tudi zunaj nje. Od prvih dveh se ključ- no razlikuje po količini nadzora in od- govornosti, ki jo imajo mladi. T u imajo mladi možnost, da sami nadzorujejo in se odločijo, kje želijo sodelovati in kje ne. Tako participativne kot tudi druge prostočasne aktivnosti mladim omo- gočajo, da pridobijo na samozavesti, sama vključenost v društva in druge organizacije pa v njih vzbudi občutek pripadnosti in varnosti. In ravno to je ključnega pomena za vključevanje v lokalno skupnost in s tem tudi njen šolci, ki jim sledijo študentje in šele zatem dijaki. Nekoliko drugače je s sodelovanjem pri organizaciji in iz- vedbi dogodkov v šolskem okolju, kjer delež upada s starostjo: najaktiv- nejši so osnovnošolci (86,6 %), naj- manj pa študentje (27,6 %). Za sle- dnje pa je zelo spodbudno dejstvo, da je kar 12,2 % aktivnih v študentskem svetu, kjer gre, za razliko od šolskih in dijaških parlamentov, za dejansko so- odločanje o zadevah. Ta podatek priča o visoki angažiranosti in nakazuje ve- lik potencial tudi za njihovo aktivno sodelovanje v lokalni skupnosti. Izvajanje različnih projektov in drugih aktivnosti na lokalnih osnovnih šolah ter njune glavne tokove sodelovanja z različnimi ustanovami prikazuje slika 6. Še posebej želimo poudariti njuno druge OŠ lokalna podjetja občina Kidričevo društva ostale ustanove tokovi sodelovanja eko šola UNESCO šola zdrava šola kulturna šola Stop nasilju Evropski teden mobilnosti Dnevi inovativnosti Mladinske delavnice Mini županovanje Otroški parlament Semena sprememb Avtorica: Eva Kotnik, 2021. OSNOVNA ŠOLA KIDRIČEVO OSNOVNA ŠOLA CIRKOVCE lokalni mediji natečaji projekti nadarjeni učenci krožki kolonije Slika 6: Shematičen prikaz izbranih projektov in drugih aktivnosti ter sodelovanja lokalnih osnovnih šol z različnimi ustanovami. 34 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 VLOGA MLADIH PRI SOUSTVARJANJU PODEŽELJA varstva. Analiza občinskega proračuna za obdobje 2015–2020 je pokazala, da so se sredstva s prvonavedenega področja povečala, kar je zelo spod- budno (Proračun občine Kidričevo ... 2021). Do teh sredstev mladi do- stopajo večinoma posredno, kot člani različnih društev in organizacij ali pa kot uporabniki določenih društvenih in javnih prostorov v občini. Občina Kidričevo v svojem proračunu vsako leto predvidi tudi finančna sredstva za pomoč družinam in posameznikom v obliki izjemne denarne pomoči, po- moči družinam na domu, financiranja centra za družine, enkratne denarne pomoči ob rojstvu otroka in žepnin. Slednje so pogojene z aktivnim sode- lovanjem mladih v enem od društev v občini, kar na Občini vidijo kot dober primer sodelovanja z mladimi in spod- bujanja njihovega aktivnega sodelova- nja v občinskem dogajanju (Leskovar 2021). Število prejemnikov se od leta 2018 vztrajno povečuje. Prav tako se na Občini trudijo izboljšati razmere za življenje mladih v občini, pri čemer nje mladih in njihovo vključevanje v demokratično življenje. V občinskem svetu občine Kidričevo nismo zasledili nobenega posvetovalnega ali delovne- ga telesa za mladinska vprašanja, ki bi zastopal stališča mladih in si prizade- val za uresničevanje njihovih potreb (Občina Kidričevo 2021). Odsotnost tovrstnih struktur niti ni tako nepri- čakovana, saj te v manjših občinah niso pogosta praksa. Vendar je nujno, da se mladim omogoči vzpostavitev formalnih struktur participacije, ki skrbijo za njihovo vključevanje v obli- kovanje politik in razvoj lokalne sku- pnosti. Take strukture jim dajejo ne le navidezno, temveč dejansko moč, da vplivajo na spremembe in s tem na svoj položaj. Bolje kot za formalne strukture je poskrbljeno za finančno podporo mladim, ki imajo še najbolj nepo- sredno korist od proračunskih sred- stev na področjih rekreacije, kulture in nevladnih organizacij, pa tudi na področjih izobraževanja in socialnega in kulturno-prosvetna društva. Med aktivnostmi zunaj občinskih meja je aktivnih 21,5 % anketiranih, od tega skoraj tri četrtine študentov. Poleg že omenjenih društvenih aktivnosti mla- di sodelujejo tudi v različnih študent- skih klubih in društvih, pri podeželski mladini in v še nekaterih drugih so- rodnih društvih. Močne prostovoljske mreže (in s tem tudi močan socialni kapital) potrjuje tudi podatek, da je skoraj polovica vprašanih že vsaj en- krat sodelovala v prostovoljskih ak- cijah Rdečega križa in drugih huma- nitarnih organizacij. Še največ jih je sodelovalo pri Drobtinici ali darovalo igrače, oblačila in obutev. Kar četrtina vprašanih je že vsaj enkrat darovala kri (Kotnik 2021). Delovanje občine Kidričevo na področju mladih Za zagotavljanje dejanske participa- cije mladih v odločevalskih procesih je ključna vloga lokalnih oblasti, ki so mladim najbližje, saj se ravno tu, na lokalni ravni, začne opolnomoče- število aktivnih društev (AJPES) število aktivnih društev glede na bančni račun aktivna društva glede na občinski proračun in/ali drugo zaznano aktivnost vključenost mladih v društvo in/ali obstoj mladinske sekcije aktivnost društev glede na omembe v anketi športno-rekreativna društva 26 22 20 15 13 kulturno-prosvetna društva 16 14 12 12 6 zgodovinsko- etnografska društva 3 3 3 3 3 avto-moto društva 5 4 3 1 1 gasilska zveza in društva 9 9 9 9 8 humanitarne, zdravstvene in invalidske organizacije ter društva 10 9 9 4 4 mešana in ostala društva 10 7 6 2 1 skupaj 79 68 62 46 36 Preglednica 1: Analiza aktivnosti društev in vključenosti mladih (vira podatkov: AJPES 2021; T erensko delo 2021). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 | 35 VLOGA MLADIH PRI SOUSTVARJANJU PODEŽELJA Ravno nasprotno, torej šibko naveza- nost na lokalno skupnost, pa naka- zujejo odgovori mladih na vprašanje, kje se vidijo v prihodnosti. Velika večina (80,3 %) jih je namreč pri- pravljena zapustiti domačo občino zaradi zaposlitve v drugem kraju ali državi. Do dopolnjenega 30. leta jih želi živeti v domači občini manj kot polovica; po dopolnjenem 30. letu pa se ta delež zmanjša na manj kot tretjino. Oba podatka posredno pričata tudi o pomanjkanju (kvali- fikacijsko) ustreznih zaposlitvenih priložnosti za mlade in o pereči sta- novanjski problematiki. Udejanjanje lastne vizije na podeželju pa prepre- čujejo še nekatere druge ovire. Naj- pogosteje so bili izpostavljeni kredi- tna (ne)sposobnost oziroma otežen dostop do kreditov in oddaljenost od večjih storitveno-zaposlitvenih središč skupaj s slabo razvitimi po- vezavami javnega prometa. Ob tem velja poudariti, da je presoja odda- ljenosti močno subjektivna in bi bilo morda ustrezneje reči, da je bolj kot sama oddaljenost od središč proble- matično to, da v njihovi relativni bli- žini povezave niso tako dobre kot bi pričakovali. Kot pomembno oviro so pogosto navedli tudi oteženo gradnjo stanovanj in/ali hiš zaradi zahtevnih in dolgotrajnih administrativnih postopkov, pri čemer ponovno velja upoštevati, da je ta presoja odvisna od osebnih izkušenj v te postopke vpletenih akterjev. Prav tako mladi v občini pogrešajo prireditve, dogodke in druženje. Prvi razlog je, da je teh prireditev po mnenju mladih prema- lo, drugi pa vsesplošno pomanjkanje družabnih aktivnosti v času anketira- nja zaradi epidemije (Kotnik 2021). vključevanja mladih v odločevalske procese in odprtosti Občine za pobude in predloge mladih. Zaznali smo tudi precejšen interes po predstavniku ozi- roma svetovalcu za mlade na Občini, še najbolj je bila ta želja izrazita med zaposlenimi in študenti (Kotnik 2021). Ustvarjanje lastne vizije prihodnosti v občini Kidričevo Mladi so pomemben endogeni poten- cial občine Kidričevo. Za želeni razvoj je zato pomembno, da si ustvarijo lastno vizijo prihodnosti v domači občini in v njej tudi ostanejo. Ključ- no je, da do izbranega prostora čutijo pripadnost. Občutek povezanosti in pripadnosti lokalni skupnosti smo preverili z vpra- šanjem, na kaj v občini so mladi naj- bolj ponosni. Največkrat so izpostavili dobro ohranjeno naravno okolje, ki zagotavlja prijetno bivalno okolje, in splošno infrastrukturno ureditev. V mladih zbuja občutek ponosa tudi pe- stra ponudba prireditev in dogodkov, ki so odprti za vse, pa tudi poveza- nost in solidarnost lokalne skupnosti skupaj s pestro društveno in gasilsko dejavnostjo, za katero je značilen ve- lik delež prostovoljcev. O navezanosti mladih na lokalno skupnost priča tudi podatek, da se praviloma raje vključu- jejo v društvene in klubske aktivnosti v domači občini kot zunaj nje. Doda- ten potencial je zagotovo tudi dejstvo, da si je četrtina vprašanih že ustvarila svojo družino, 65 % pa si tega želi v prihodnosti. Od teh jih je dobra tre- tjina izrazila močno željo, polovica pa malo manj izrazito, da bi njihovi otroci lahko odraščali na podeželju (Kotnik 2021). vsako leto namenijo sredstva za samo- zaposlitev in prvič zaposlene delavce, na področju stanovanjske politike pa namenijo sredstva za gradnjo in obno- vo občinskih neprofitnih stanovanj, ki so mladim na voljo za najem. Na participacijo mladih v lokalni sku- pnosti in s tem vzpostavitev sodelova- nja med mladimi in Občino odločilno vpliva njihova navezanost na matično občino ter (ne)zadovoljstvo z njenim delovanjem. Pri tem so pomembno vezivno tkivo različni dogodki in pri- reditve ter druženje na prostem, kjer se mladi najraje zbirajo na igriščih in v športnih dvoranah, sicer pa tudi v par- ku v Kidričevem ter športno-rekreacij- skem centru Green Lake. Med predlogi za nadaljnje uspešno udejstvovanje je bila najpogosteje izražena želja po prostorih za druženje in zbiranje mla- dih, ki pa naj bi bili vedno dostopni in brezplačni. Anketiranci so prav tako izrazili interes po klubski hišici, kar na- kazuje zanimanje za organizirano zdru- ževanje mladih iz občine v obliki kluba oziroma društva. To potrjuje tudi dej- stvo, da se mladi strinjajo (s povprečno oceno 3,6 od 5) z željo po vzpostavitvi društva mladih (Kotnik 2021). T ej mi- sli se pridružujejo tudi na Občini, saj ravno v tem vidijo možnosti za okre- pitev sodelovanja mladih in z mladimi, ki so jim pripravljeni nuditi pomoč tako pri zagotavljanju prostorov kot vzpostavitvi pravne ali kake druge obli- ke združevanja (Leskovar 2021). Delovanje Občine mladi v povprečju dobro razumejo in so z njim tudi zmer- no zadovoljni (3,4 od skupno 5). Pro- stor za izboljšanje pri delu z mladimi in za mlade vidijo predvsem na področjih 36 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 VLOGA MLADIH PRI SOUSTVARJANJU PODEŽELJA vprašanj s področja mladih. S tem, ko mladim zagotovimo prostor za bi- vanje in (kakovostno) zaposlitev, po- večamo verjetnost, da se v lokalnem okolju ustalijo in prispevajo k njego- vemu razvoju. S tem in z ureditvijo ustrezne prometne in rekreacijske in- frastrukture pa Občina lahko dejan- sko privabi mlade (in mlade družine) tudi od drugod in tako poskrbi tako za demografsko kot vsesplošno obno- vo (Kotnik 2021). Sklep Naša raziskava potrjuje potencialno odločilno vlogo mladih pri soustvar- janju podeželja. Njihova vloga je ne- posredna (nosilci razvoja) in posredna (usmerjevalci razvoja). Kot nosilci brezplačni komunalni prispevek za mlade, spodbude mladim podjetni- kom za zagon dejavnosti in podobno. Da mladi iz občine razmišljajo trajno- stno, dokazuje njihova ideja o pred- nostni ureditvi dotrajanih občinskih stanovanj skupaj s spodbujanjem ko- riščenja obstoječih stanovanj pred no- vogradnjami. Predlagajo tudi izboljša- nje informiranja mladih podjetnikov, ugoden najem poslovnih prostorov in pomoč pri nakupu opreme ob zagonu dejavnosti za mlade podjetnike in ne- nazadnje vsesplošno ustvarjanje novih delovnih mest za mlade na podeželju. V splošnem ugotavljamo, da je ure- jena stanovanjska in zaposlitvena problematika pogoj za rešitev večine Da je prepoznavanje želja mladih in sprejemanje njihovih predlogov zelo pomembno, se strinjajo tudi na Ob- čini. Strateški dokumenti se namreč oblikujejo dolgoročno, in če mladi podajo uresničljive predloge, se ti lahko vanje implementirajo (Lesko- var 2021). Med predlogi mladih jih je bilo največ vezanih na raznorazne finančne in druge oblike spodbud, ki izboljšujejo razmere za delo in bivanje mladih v občini Kidričevo, na primer jamstvo pri najemu kredita za prvo reševanje stanovanjskega problema, zagotavljanje ugodnejših pogojev za najem ali nakup nepremičnin, nižji stroški pridobitve gradbenih in dru- gih potrebnih dokumentov, prednost pri najemu neprofitnih stanovanj, občina Kidričevo mladi kot nosilci razvoja mladi kot usmerjevalci razvoja mladi prebivalci občine Kidričevo drugi prebivalci občine Kidričevo stopnja participacije mladih druge OŠ lokalna podjetja občina Kidričevo društva ostale ustanove trenutna stopnja participacije potencialne stopnje participacije nepolitične organizacijske strukture politične organizacijske strukture določanje in informiranje povezovanje, komunikacija, sodelovanje Avtorica: Eva Kotnik, 2021. NEPOSREDNA VLOGA DRUŠTVENO UDEJSTVOVANJE CIVILNO-POLITIČNA PARTICIPACIJA ANKETA MED MLADIMI VKLJUČEVANJE MLADINSKE PROBLEMATIKE V OBČINSKI PRORAČUN POSREDNA VLOGA deljene odločitve v projektih mladih DVIG STOPNJE PARTICIPACIJE KOT REZULTAT SODELOVANJA VSEH AKTERJEV mladi usmerjajo svoje projekte deljene odločitve v projektih odraslih posvetovanje in informiranje odločanje in informiranje I III IV V II Slika 7: Vloga mladih pri soustvarjanju podeželja na primeru občine Kidričevo. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 | 37 VLOGA MLADIH PRI SOUSTVARJANJU PODEŽELJA vključeni v lokalno skupnost (občina, mladi, društva, podjetja, šole, druge ustanove). Za občino bi bilo koristno, da nameni več pozornosti sodobnim oblikam povezovanja ter participaci- je mladih in si prizadeva za krepitev odprtega dialoga z mladimi. Mladi sami pa se morajo zavedati, da se je za doseganje večjega vpliva pri razvo- ju potrebno povezovati in oblikovati v določeno formalno strukturo (novo ali že obstoječo), ki jim bo vse to omogočila. izsledki potrjujejo, da je v občini Ki- dričevo participacija mladih omejena le na prvo stopnjo (določanje in in- formiranje), hkrati pa prav ta raziska- va predstavlja most z drugo od petih stopenj (posvetovanje in informira- nje). Ugotavljamo torej, da četudi so se mladi izkazali za precej aktivne na področju društvene in prostovoljske dejavnosti, njihov endogeni razvojni potencial (še) ni dovolj izkoriščen. Da bi ga v občini lahko izkoristili, se mo- rajo aktivirati in povezati vsi akterji, razvoja z lastnim udejstvovanjem in civilno-politično participacijo nepo- sredno sooblikujejo lokalno skupnost, hkrati pa kot usmerjevalci usmerjajo razvoj, ki je namenjen njim samim oziroma kreiran na podlagi njihovih značilnosti in želja. V občini Kidri- čevo dejanska vloga mladih nekoliko odstopa od potencialne. Ugotovili smo, da je kljub močnim in razveja- nim prostovoljskim mrežam formalna vključenost na lokalni in regional- ni ravni še vedno premajhna. Naši Viri in literatura 1. Byun, S., Meece, J. L., Irvin, M. J., Hutchins, B. 2012: The Role of Social Capital in Educational Aspirations of Rural Youth. Rural Sociology 77-3. Medmrežje: https://onlinelibrary.wiley.com/doi/abs/10.1111/j.1549-0831.2012.00086.x (6. 5. 2021). 2. Delanty, G. 2010: Citizenship as a learning process: disciplinary citizenship versus cultural citizenship. Intertnational Journal of Lifelong Education 22-6. Medmrežje: https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/0260137032000138158 (6. 5. 2021). 3. Farthing, R. 2010: The politics of youthful antipolitics: representing the issue of youth participation in politics. Journal of Youth Studies 13-2. Medmrežje: https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/13676260903233696?journalCode=cjys20 (6. 5. 2021). 4. Kenyon, P ., Sercombe, H., Black, A., Lhuede, D., O'Meara, M., White, S. 2001: Creating better educational and employment opportunities for rural young people: a report to the National Youth Affairs Research Scheme. Hobart, Tasmania: Australian Clearinghouse for Youth Studies. Medmrežje: http://hdl.voced.edu.au/10707/29293 (6. 3. 2021). 5. Kinder, D. R. 2006: Politics and the life cycle. Science 312-5782. Medmrežje: https://www.science.org/doi/10.1126/science.1127891 (6. 5. 2021). 6. Klemenčič, M. M., Lampič, B., Potočnik Slavič, I. 2008: Življenjska (ne)moč obrobnih podeželskih območij v Sloveniji. Geograff 3. Ljubljana. 7. Komljenović., P . 2021: Polstrukturiran dialog s predstavnikom skupine Sosednji prijatelji Kidričevo, DPD Svoboda Kidričevo (ustni vir, 15. 5. 2021). Kidričevo. 8. Kotnik, E. 2021: Vloga mladih pri soustvarjanju podeželja na primeru občine Kidričevo. Zaključna seminarska naloga, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 9. Leskovar, A. 2021: Polstrukturiran intervju z g. županom na temo mladih v občini Kidričevo (ustni vir, 6. 7. 2021). Kidričevo. 10. Lister, R. 2007a: Inclusive Citizenship: Realizing the Potential. Citizenship Studies 11-1. Medmrežje: https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/13621020601099856 (6. 5. 2021). 11. Lister, R. 2007b: Why Citizenship: Where, When and How Children? Theoretical Inquiries in Law 8-2. Medmrežje: https://www.degruyter.com/document/doi/10.2202/1565-3404.1165/html (6. 5. 2021). 12. Občina Kidričevo 2021. Medmrežje: https://www.kidricevo.si/ (6. 5. 2021). 13. Participacija mladih: programski dokument MSS (prenovljena izdaja 2016) 2016. Mladinski svet Slovenije (MSS). Medmrežje: http://mss.si/wp/wp-content/uploads/2020/06/MSS-095-16-PD-Participacija_mladih.pdf (20. 11. 2020). 14. Proračun občine Kidričevo za leta 2015–2020. Medmrežje: https://www.kidricevo.si/obcina/proracun/ (23. 2. 2021). 15. Quintelier, E. 2007: Differences in political participation between young and old people, Contemporary Politics 13-2. Medmrežje: https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/13569770701562658?journalCode=ccpo20 (6. 5. 2021). 16. Statistični urad Republike Slovenije: Izbrani podatki po občinah, Slovenija, letno. Ljubljana, 2020. Medmrežje: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2640010S.px/table/tableViewLayout2/ (6. 5. 2021). 17. Statistični urad Republike Slovenije: Prebivalstvo – izbrani kazalniki, naselja. Ljubljana, 2020. Medmrežje: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/05C5006S.px/table/tableViewLayout2/ (4. 12. 2020). 18. Statistični urad Republike Slovenije: Študenti terciarnega izobraževanja po občini stalnega prebivališča in vrsti izobraževanja, Slovenija, letno. Ljubljana, 2021. Medmrežje: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/0955069S.px/table/tableViewLayout1/ (6. 5. 2021). 19. T rell, E. M., van Hoven, B. 2016: Young People and Citizenship in Rural Estonia: an Everyday Perspective. Politics, Citizenship and Rights. Singapur. Medmrežje: https://link.springer.com/referenceworkentry/10.1007/978-981-4585-94-1_23-1 (6. 5. 2021). 20. Vizija in strategija občine na podlagi vrednot in stalne participacije občanov 2012. Občina Kidričevo. Medmrežje: https://www.kidricevo.si/kidricevo/vizija-in-strategija/ (6. 3. 2021). 21. Yarwood, R. 2017: Rural Citizenship. The International Encyclopedia of Geography: People, the Earth, Environment and Technology. Medmrežje: https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/9781118786352.wbieg0984 (6. 5. 2021). 38 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 IZVLEČEK Sabonje so naselje v Brkinih, ki jih že od osemdesetih let prejšnjega stoletja umeščamo med robna območja Slovenije. Poleg dokaj neugodnih naravnih razmer za kmetovanje (velik naklon, težka prst), sta za območje Brkinov značilna praznjenje naselij in staranje prebivalstva. Po izgubi več kot dvestoletne tradicije tržnih povezav s Trstom in Reko je razvoj Brkinov tako rekoč »obstal«. Od začetka 19. stoletja do sodobnosti smo prepoznavali poglavitne zgodovinske dogodke in procese, ki so vplivali na razvoj kmetijstva. Ključne besede: Brkini, Sabonje, podeželje, demografsko ogroženo območje, brkinsko jabolko. ABSTRACT Farm Economy in the Brkini Hills from 1800 to 2020 (case study of the village of Sabonje, SW Slovenia) Sabonje is a settlement in Brkini, which has been one of the peripheral areas of Slovenia since the 1980s. In addition to relatively unfavorable natural conditions for agriculture (steep slopes and heavy soils), the Brkini Hills are affected by depopulation and population aging. After the loss of more than two hundred years of tradition of market connections with Trieste and Rijeka, the development of Brkini has almost come to a standstill. In the period studied, the historical events and processes that influenced the development of agriculture since the beginning of the 19th century were identified. Key words: Brkini Hills, Sabonje, rural areas, demographically endangered area, Brkini apple. Značilnosti gospodarjenja brkinskih kmetij med letoma 1800 in 2020 na primeru naselja Sabonje GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 | 39 GOSPODARJENJE BRKINSKIH KMETIJ MED LETOMA 1800 IN 2020 Avtorica besedila in slikovnih prilog: TJAŠA VIČIČ, univerzitetno diplomirana geografinja in zgodovinarka Velika Bukovica 32, 6250 Ilirska Bistrica E-pošta: tjasa.vicic16@gmail.com COBISS 1.04 strokovni članek P odeželje je pojem brez enotne definicije. Njegove interpretacije segajo od prostora, ki je bil ključen za človekovo preživetje v agrarni dobi, do prostora množične depopulacije ter začasnega razvrednotenja v dobi industrializacije in modernizacije, pa vse tja do sodobnega prostoraz »nenado- mestljivim« bogastvom, ki ga sestavljajo naravno okolje, mir in spokojnost ter najpomembnejši viri zagotavljanja kmetijskih pridelokov in proizvodov. Pojem se je razvijal vzporedno z razvojem svetovnih gospodarskih in negospodarskih panog in se iz razmeroma enostavnega dojemanja v preteklosti preoblikoval v kompleksen prostor prepletajočih se dejavnikov, ki ga na eni strani želimo ohraniti tradicionalnega, na drugi pa ga želimo razviti in prilagoditi potrebam prebivalstva 21. stoletja. Brkini so eno izmed mnogih obrobnih območij v Sloveniji, z velikim ra- zvojnim potencialom, ki ostaja neprepoznan, slabo izkoriščen in še vedno dokaj slabo raziskan. Gospodarjenje kmetij v Brkinih se že od začetka 19. stoletja neprestano prilagaja družbenim in gospodarskim spremembam. Število kmetijskih gospodarstev (KMG) je od sredine 20. stoletja močno nazadovalo, a se prebivalstvo, v še vedno prevladujoči polkmečki strukturi s samooskrbno naravnanostjo, po najboljših močeh trudi ohranjati tradicijo kmetovanja živo. Glavni namen članka je seznaniti bralca s stanjem kmetijstva na primeru manj- šega naselja v Brkinih z vsega 60 prebivalci, ki je na eni strani tako kot večina drugih tamkajšnjih krajev podvrženo izseljevanju in hitremu staranju prebi- valstva, na drugi pa bistveno odstopa z še vedno živahno aktivnostjo ljudi na področju kmetijstva, pri čemer se ponaša z veliko raznolikostjo preostalih kme- tijskih gospodarstev. Naravnogeografske značilnosti in družbenogeografski okvir Brkini so pokrajina na jugozahodu Slovenije, ki se v obliki podolgovatega in razrezanega hrbta v dinarski smeri vleče od Tržaškega Krasa na severozahodu do Kastavskega Krasa na jugovzhodu. Precejšnja razčlenjenost flišnega hri- bovja in razgibanost reliefa je tako v preteklosti predstavljala in v sodobnosti še vedno predstavlja oviro pri gradnji cestnih povezav, ima pa tudi pomemb- no vlogo pri obdelovanju in opuščanju obdelovalnih zemljišč na (velikih) str- minah (Šebenik 1996). Ljudje so se večjim naklonom prilagodili z ureditvijo kulturnih teras. T ako kot preostali tipi teras v Sloveniji, je tudi brkinski tip te- ras sestavljen iz dveh delov: terasne police in ježe terase. Brkinske terase se od tipičnih primorskih teras razlikujejo po namembnosti, saj primarno niso bile namenjene vinogradništvu, temveč sadjarstvu in poljedelstvu. Zato so terasne police širše (do osem metrov), ježa pa je zaradi zemljate strukture zatravljena in ne kamnita, tako kot je to značilno za na primer istrske in kraške terase. Površje je zaradi razčlenjenosti, neravnega terena in majhnosti parcel težavno za strojno obdelovanje, še posebej z novejšo, večjo kmetijsko mehanizacijo. 40 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 GOSPODARJENJE BRKINSKIH KMETIJ MED LETOMA 1800 IN 2020 Manjši del Brkinov ima zaledno sub- mediteransko podnebje, glavnina pa zmerno celinsko (Ogrin 1993). Na skrajnem severozahodu pokrajine na količino padavin in temperaturo za- radi bližine nekoliko močneje vpliva morje v Tržaškem zalivu, medtem ko je na jugovzhodu močnejši vpliv Kvar- nerskega zaliva (Šebenik 1996). Poleg megle in slane kmetom največ pre- glavic povzroča žled, ki nastaja zaradi hitre menjave mrzlega severovzhodne- ga vetra z vlažnim in toplim jugoza- hodnikom. Po pričevanju domačinov se v tako imenovani »liniji žleda« na vsakih dvajset let pojavi uničujoč žled, ki lomi in uniči večino sadnih dreves. Linija žleda poteka po črti Artviže– Tatre–Pregarje–Harije–Sabonje–Stu- dena Gora–Veliko Brdo (Klemenčič 1959). Na kmetijsko pridelavo moč- no vplivajo izredni vremenski pojavi, kot so neurja s točo, vetrom in moč- nejšimi nalivi, pa tudi izrazita suša. Kratkotrajna menjava vremena (od suš do močnih nalivov) vpliva na rast krompirja in ostalih poljščin, ki so namenjene tudi prodaji. V nekaj mi- nutah je žal lahko uničena večina pri- delka, v katerega kmetje vlagajo delo čez vse leto. Brkini so že od nekdaj območje, ki so si ga različne političnoupravne tvor- be podajale iz roke v roko. Kot eno- tna pokrajina so bili le redko obrav- navani, kar se še vedno ohranja, saj so kot sicer izrazito enotna pokrajina administrativno razdeljeni med štiri občine znotraj dveh statističnih regij. Primer tega je lepo viden v modelu, v katerem je prikazana političnouprav- na podoba obravnavanega naselja Sa- bonje od 19. stoletja do sodobnega časa. od 1945 Federativna ljudska republika Jugoslavija 0d 1963 Socialistična federativna republika Jugoslavija Kraljevina Italija Avstro-Ogrska monarhija Avstrijsko cesarstvo, od 1867 Avstro-Ogrska monarhija Ilirsko kraljestvo Ilirske province Habsburška monarhija, nato Avstrijsko cesarstvo KRANJSKA: NOTRANJSKO (POSTOJNSKO) OKROŽJE AVSTRIJSKO PRIMORJE: REŠKO OKROŽJE od 20-ih let dalje PAZINSKO OKROŽJE PRIMORJE: OKRAJNO GLAVARSTVO od sredine 50-ih let dalje OKRAJNI URAD PROVINCA KRANJSKA: POSTOJNSKI DISTRIKT REPUBLIKA SLOVENIJA JULIJSKA KRAJINA od 1924 dalje KVARNERSKA/REŠKA POKRAJINA PRIMORJE: OKRAJNO GLAVARSTVO VOLOSKO LJUDSKA REPUBLIKA SLOVENIJA od 1963 SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA do 1809 1809–1813 1816–1849 1849–1913 do 1991 1945–1991 1918/20–1945 1868–1918 Slika 2: Političnoupravna pripadnost naselja Sabonje med letoma 1800 in 2020 (viri: Žontar 1988; Dolinar s sodelavci 2011; Simčič 2021). Slika 1: Lega Brkinov in Sabonj. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 | 41 GOSPODARJENJE BRKINSKIH KMETIJ MED LETOMA 1800 IN 2020 Znotraj meja današnje Slovenije po- polna samooskrba vse od 19. stoletja ni bila mogoča (Borak s sodelavci 2005). Kmetje so bili prisiljeni po- segati v neagrarne dejavnosti z de- lovanjem kmečke trgovine. Tako so si na primer v Sabonjah prebivalci zagotovili preživetje s tovorjenjem in prodajo brusnih kamnov, oglja, lesa, sena in živilskih pridelkov, vse do 20. stoletja pa so ljudje opravljali razna sezonska dela (košnja od Trsta do Snežnika, ženske so opravljale delo dekel v Trstu, gozdarska dela so opravljali tudi v drugih evropskih državah). Kmetije se niso zgolj pri- lagajale zunanjim razmeram, temveč so aktivno sodelovale, sooblikovale in usmerjale družbene ter gospo- darske procese (Panjek in Lazarević 2018). V drugi polovici 19. stoletja sta Trst in Reka postala pomembni pristanišči tako v evropskem kot sve- tovnem merilu, število prebivalcev je hitro naraščalo, hkrati pa tudi po- treba po hrani in drugih proizvodih (Gestrin 1969). Zaradi ugodne lege med obema pristaniškima mestoma je bila Brkinom dana priložnost za vzpostavitev stalnih tržnih poti proti njima. Vse od agrarnogospodarske krize med letoma 1890 in 1910 je število prebivalcev, potem ko je doseglo vrh demografske krivulje, od začetku 20. stoletja vseskozi nazadovalo. V zgolj stoletju se je v Brkinih zmanjšalo za več kot polovico. Leta 1900 je na pri- mer v Sabonjah živelo 306 prebival- cev, leta 2021 pa se je število zmanj- šalo na 63, s tem, da je bil upad v nekaterih drugih brkinskih naseljih še bolj izrazit (Vičič 2021). Monostrukturna gospodarska usmer- jenost industrijskega modela je od- maknjenim območjem, usmerjenim predvsem v primarni sektor, onemo- gočala možnost konkuriranja z osre- dnjimi območji (Klemenčič 2003). Ilirska Bistrica z okolico je gospodar- sko nazadovala, večina podjetij je bila zaradi nekonkurenčnosti in okoljsko spornih gospodarskih obratov (na primer Lesonit, TOK) primorana drugo za drugim omejiti ali ustavi- ti proizvodnjo. Z velikim zmanjša- njem delovnih mest in šibke prome- tne povezanosti (do leta 1978, ko je bila vzpostavljena slemenska cesta) z bližnjimi večjimi mesti je prišlo do izseljevanja mlajšega, perspektivnega in delovno aktivnega prebivalstva. Z izboljšanjem izobrazbene strukture se je obenem povečal delež dnevnih migrantov v zaposlitvena središča, saj lokalno okolje zaradi vse bolj očitnega gospodarskega nazadovanja in izgube funkcij ni moglo zagotoviti ustreznih delovnih mest (Benkovič 2005). Kmetijstvo v Brkinih je še v šestdese- tih letih prejšnjega stoletja pomenilo primarno dejavnost dveh tretjin pre- bivalstva. V sedemdesetih letih se je začel delež zaposlenih v primarnem sektorju počasi, a vztrajno zmanjševa- ti. T rend zmanjševanja se je nadeljeval tudi po osamosvojitvi Slovenije, nav- kljub uvedbam različnih zakonov (na 273 284 306 289 284 263 235 180 134 79 80 63 0 50 100 150 200 250 300 350 1880 1890 1900 1910 1945 1948 1953 1961 1971 2002 2012 2021 Št e vilo pre bivalce v Leto Slika 3: Spreminjanje števila prebivalcev v Sabonjah med letoma 1869 in 2021 (vira: Institut adriatique; Sušak 1946; SURS 2021). leto delež delovno aktivnih prebivalcev ZAPOSLITVENI SEKTOR delež dnevnih migrantov primarni sekundarni terciarni in kvartarni 1961 45,4 % 70,8 % 12,8 % 10,1 % 61 % 1991 44,3 % 33,8 % 37,5 % 28,5 % 97 % 2000 32,9 % 6,2 % 42,6 % 51,2 % 92 % Preglednica 1: Spreminjanje deleža delovno aktivnih prebivalcev, zaposlenost po sektorjih dejavnosti in delež dnevnih migrantov v Brkinih med letoma 1961 in 2000 (vir: Benkovič 2005). 42 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 GOSPODARJENJE BRKINSKIH KMETIJ MED LETOMA 1800 IN 2020 Rešitve za zemljiško razdrobljenost v Brkinih za zdaj ni na vidiku, ne na lo- kalni ne na državni ravni. Prebivalstvo si želi sprememb in si zanje tudi priza- deva, saj zemljiška problematika ovi- ra razvoj obstoječih KMG, zavira pa tudi vzpostavitev novih perspektivnih kmetij. V katastrski občini Sabonje sploh ni parcel, ki bi bile na razpolago za najem, tiste, ki so naprodaj pa so (po mnenju večine) predrage in med seboj preveč oddaljene, kar bi pome- nilo še dodaten strošek zaradi nujnega ograjevanja pred divjadjo ter večje po- rabe gotiva in časa. Prebivalci so sami podali nekaj predlogov (preglednica 2), ki so teoretično sicer izvedljivi, ni pa jasno, kako bi se izkazali v praksi. Predlogi, ki so jih podali kmetje, so v teoriji izvedljivi in so kot taki lah- ko smiselna rešitev in dobra podlaga za nadaljnjo razpravo, vendar so pri sami realizaciji in holistični obravnavi večkrat »dvorezen meč«. Ponovno vre- dnotenje bonitetnega razreda parcel bi bilo vsekakor smiselno, a se poraja vprašanje, ali bi bili kmetje sploh za- dovoljni z dobljenim enotnim kosom zemljišča, bodisi z vidika oddaljenosti od doma, naklona, osončenosti in preostalih dejavnikov, na katere ni- majo vpliva. Obdavčenje neobdelanih zemljišč bi bilo verjetno primerno, saj bi se na tak način vsaj del lastnikov, ki zemljišča ne obdelujejo, odločil za njegovo prodajo ali oddajanje v na- jem. Tako bi lahko ljudje, ki imajo željo po kmetovanju, dobili možnost za pridobitev parcel ter z njihovim ob- delovanjem preprečili nadaljnje zatra- vljanje in zaraščanje. Po drugi strani bi na nacionalnem nivoju obdavčenje vseh parcel za marsikoga, predvsem stanja kmetov, saj se je zaradi čedalje manjših posesti vseskozi zmanjševala tudi stopnja samozadostnosti. Koma- sacije, s katerimi bi bilo mogoče obli- kovati zaokrožene zemljiške posesti in s tem omogočiti vzpostavitev gospo- darsko močnejših kmetijskih obratov, so bile zaradi močnega izseljevanja prebivalstva v tujino v preteklosti tako rekoč neizvedljive. Izseljenci imajo ze- mljo kot nekakšno »zlato rezervo« ali pa sploh ne vedo, katera zemljišča so v njihovi lasti, ko pa postanejo osta- reli se po ureditvi življenja drugje ne vračajo v domovino, še najmanj zara- di ureditve lastništva zemljišč (Vičič 2021). Kmetje poleg tega kot problem zazna- vajo tudi: - posledice neurejenega lastništva v prihodnosti (»Lastniki zemljišč, ki so sklenili dogovor s sosedi, da si za- menjajo parcele ali mejo premaknejo za nekaj metrov, so za zdaj še živi in dogovor spoštujejo, a je vprašanje, kaj se bo zgodilo že z naslednjo gene- racijo« (Petrač 2021)); - močno razširjeno solastništvo po- sameznih parcel (»Pod najino hišo je parcela, kjer se lahko vsega skupaj naredi osem bal. Razdeljena je med približno toliko lastnikov, kolikor je hiš v vasi. Rad bi se ukvarjal s kme- tijstvom, a postopek, da vse odkupim in prepišem, je dolgotrajen, zamuden in drag. Preveč je bilokracije« (Pe- trač 2021)); - pretirano konkurenčnost in skro- mno sodelovanje med prebival- stvom; - pomanjkanje parcel, ki bi jih bilo mogoče najeti za kmetijsko obde- lavo. primer Zakon o kmetijstvu) in ra- zvojnih programov, kot so na primer Celostni razvoj podeželja in obnova vasi (CRPOV), Program regionalnega razvoja (PRR), vinsko-turistične ceste in razvojni programi podeželja (Kle- menčič, Lampič in Potočnik Slavič 2008). Kljub več poskusom vzpod- buditi razvoj je kmetijstvo v Brkinih še dodatno nazadovalo. Priključitev Slovenije Skupni kmetijski politiki Evropske unije po njenem vstopu v to skupnost je omogočila rast in na- predovanje večjih kmetij, po drugi strani pa je manjše kmetije »obsodi- la« na propad, saj te brez državne in evropske pomoči ob enotnih cenah ne ustvarjajo dobička. Velik del brkin- skih kmetij je po površini kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU) manjši od slovenskega povprečja, ki je okrog 7 ha, ta pa je v primerjavi s kmetijami v gospodarsko močnejših državah zno- traj Evropske unije bistveno manjši (Lampič 2000). Povprečna velikost KZU se sicer povečuje, vendar je ve- čina razpisov za možnost pridobiva- nja plačil namenjena kmetijam z več kot 20 hektarji KZU, kar je za večino KMG znotraj obravnavanega obmo- čja težko dosegljivo, še posebej v zao- kroženi celoti. Zemljiškoposestne razmere v Brkinih od zgodnjega 19. stoletja do sodobnosti Od izvedbe zemljiške odveze v slo- venskih deželah med letoma 1853 in 1855 so zemljiškoposestne razmere ena glavnih ovir za razvoj podeželja v Sloveniji, kar še posebej velja za Br- kine. Individualna posestva so bila izpostavljena nenehni delitvi, kar je vplivalo na poslabšanje gospodarskega GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 | 43 GOSPODARJENJE BRKINSKIH KMETIJ MED LETOMA 1800 IN 2020 oblikoval kulturne terase, za katere se sklepa, da so bile izdelane ročno pred verjetno več kot 200 leti. Za ta namen so sprva skopali strm del, nato pa z iz- kopanim materialom nasuli še terasno polico. Delo je s pomočjo sezonskih delavcev s Hrvaške potekalo pozimi, ko ni bilo veliko dela na poljih (Až- man Momirski in Kladnik 2015). Za terase v Sabonjah ne moremo potrditi zgoraj navedene starosti, z analizo franciscejskega katastra in ce- nilnega elaborata za katastrsko občino Sabonje pa lahko pridemo do nasle- dnjih spoznanj: 1. V cenilnih elaboratih ni posebnega poglavja za travnike s sadnim drev- jem. Zapisano je celo, da so bila sadna drevesa v Sabonjah prava redkost (AST 1829–1830). Razvoj sadjarstva na območju Brkinov in na Ilirskobistriškem se je začel šele v drugi polovici 18. stoletja, do pravega razmaha, tudi v tržne namene, pa je prišlo šele v 20. sto- letju. Z opuščanjem obdelovalnih zemljišč in vse večjim številom polkmetov je poljedelstvo kot eno vodilnih tržnih kmetijskih panog marsikje nadomestilo sadjarstvo. 2. Na mapi franciscejskega katastra so ježe teras in terasne police v splo- šnem navadno ločene v dve parce- li z različno namembnostjo. Ježe so označene kot travnik s sadnim drevjem, terasna polica pa kot nji- va (Petek in Urbanc 2004). V ka- tastrski občini Sabonje leta 1819 takšnih parcel še ni bilo. Kulturne terase so delovno intenzivna zemljišča, na katerih je opazna nepo- sredna povezava z agrarno gostoto. bili domnevno oblikovani s posto- pnim razkosanjem velikih grud. Zna- čilna je nesistematična parcelacija, z nedosledno razmetanimi parcelami nepravilnih oblik (Blaznik, Grafe- nauer in Vilfan 1970). Brkini so bili glede na površino kmetijskih zemljišč vse do konca 19. stoletja močno pre- naseljeni, kar je opazno vplivalo na usmeritev kmetij. Še vedno prevla- dujejo mešane kmetije, usmerjene v glavnem v samooskrbno pridelavo in z le manjšo količino pridelkov, name- njenih prodaji. Povprečna starost no- silca KMG v Sabonjah je 65 let, kar je nekaj let nad povprečjem v Sloveniji (leta 2016 je bila ta 57 let). Najstarejši nosilec kmetije v Sabonjah je star 87 let, najmlajši pa 38 (SURS 2022). Reliefno razgibana pokrajinska struk- tura Brkinov je oteževala oblikovanje njiv na neravnem terenu. V ta na- men je človek na nagnjenem površju pa za samooskrbne in manjše kmetije lahko pomenilo (pre)velik strošek in bi se s temše dodatno pospešil njihov propad. Enak učinek bi verjetno imel davek na dedovanje kmetij, poleg tega bi spodbudil razslojevanje na pode- želju. Namesto tega bi bila morda primernejša možnost uvedbe pogod- be, s katero bi se dediči zavezali, da bodo nadaljevali s kmetovanjem in za določeno časovno obdobje ohranili zemljišča v enaki kategoriji zemlji- ške rabe, kot je bila v času podpisa pogodbe. Odkup parcel v zaraščanju Sklad kmetijskih zemljišč že izvaja, a se morata obe vpleteni strani strinjati z nakupom. Značilnosti Brkinskih kmetij s poudarkom na Sabonjah Orna zemlja in vmesni travniki so v Brkinih razdeljeni na nepravilne del- ce, vmesno obliko med pravilnimi delci in grudami. Nepravilni delci so ponovno vrednotenje parcel (bonitetni razred) »Polja bi bilo treba ponovno oceniti s točkami po kvaliteti. Po seštetih točkah glede na kvaliteto bi potem dobil kos sklenjene zemlje nazaj« (Šlosel 2021). obdavčenje neobdelanih zemljišč/ vseh parcel »Tisti, ki ne obdelujejo, naj pač plačajo, če si ne želijo prodati parcel. Prav tako bi to spodbudilo k prodaji izseljence, ki niti ne vedo, da imajo parcelo ali kje ta je. Za tiste, ki zemljo obdelujejo, bi bila lahko majhna nagrada, ki bi dala motivacijo kmetom« (Šlosel 2021). »Davek bi bilo treba uvesti tudi na zemljišča v rabi. Na neobdelana zemljišča in zemljišča v zaraščanju pa bi bilo treba uvesti še dodaten davek – za kazen« (Šlosel 2021). uvedba davka na dedovanje »V Sloveniji na primer ni davka pri dedovanju zemljišč v prvem dedovalnem redu sorodstva, medtem ko je na Nizozemskem le-ta izredno visok in zato potomci kmetije ter zemljišča staršev dejansko kupijo, ker jih pride ceneje. Tak sistem na nek način prisili tiste, ki bi imeli kmetijo za postransko dejavnost, da se umaknejo in zemljo prepustijo tistim, ki se bodo ukvarjali izključno s kmetijstvom« (Miše 2021). odkup parcel v zaraščanju in zagotovitev možnosti najema »Mišljeno je bilo, da bi Sklad kmetijskih zemljišč parcele v zaraščanju in tiste, ki niso v rabi, odkupil in jih nato dal v najem kmetom, ki bi jih obdelovali. A od tega se ni zgodilo nič« (Šlosel 2021). Preglednica 2: Predlogi kmetov za izboljšanje zemljiškoposestne sestave v Sabonjah. 44 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 GOSPODARJENJE BRKINSKIH KMETIJ MED LETOMA 1800 IN 2020 Sklepamo lahko, da se je gradnja teras povečala vzporedno z večanjem agrar- ne gostote v Sabonjah in naraščanjem prebivalstva v mestih, ki so jim Sa- bonjci dobavljali kmetijske pridelke (Vičič 2021). Pomen poljedelstva in sadjarstva Že v 19. stoletju, v času pisanja cenil- nega elaborata franciscejskega, je bil v Sabonjah najbolj pomembna povrtni- na krompir, saj je bil ena izmed naj- bolj prodajanih poljščin, kar je bilo v tistem obdobju nekaj posebnega, saj drugod po Sloveniji še ni bil niti do- bro poznan niti na široko sprejet. Pri- delana žita in ostali kmetijski pridelki (na primer vrtna zelenjava) so bili na- menjeni predvsem samooskrbi. Čeprav je prst v Brkinih težka (manj primerna za kmetovanje, vsebuje več glinenih primesi ter manj peska in organskih snovi), je primerna za rast skoraj vsake poljedelske kulture, ki je bodisi tradicionalna bodisi je bila v notranjosti slovenskega ozemlja uvedena pred kratkim, a je zorenje kulturnih rastlin dolgotrajnejše kot na primer v Ljubljani. Zaradi tega so pridelki nekoliko pozneje pripravlje- ni za prodajo – na eni strani je to za kmeta ovira, na drugi pa priložnost, saj so pridelki na voljo še nekaj časa po tem, ko jih na območjih s hitrejšo rastjo ni več. Sadjarstvo, po katerem so Brkini v sodobnosti najbolj prepoznani v Slo- veniji, se prvič omenja v času tere- zijanskih in jožefinskih reform (18. stoletje), ko so bodoči ženini morali zasaditi med 50 in 80 sadnih dreves (podatek o številu se v literaturi in ustnih virih razlikuje), da so pridobili dovoljenje za poroko, a to je pome- nilo šele začetek dolgotrajnega razvo- ja (Volk s sodelavci 2007; Valenčič 2014). Na začetku 19. stoletja so sa- dovnjaki sicer obstajali, a so bili bolj izjema kot pravilo. Prvi intenzivni sadovnjaki so bili zasajeni šele proti koncu 20. stoletja, v zgodnjih devet- desetih letih. Trgovina s kmetijskimi pridelki Kmetijska pridelava v brkinskih na- seljih je bila poleg pridelkov za lokal- no rabo prilagojena in osredotočena predvsem na potrebe zaledja. Te so se vseskozi spreminjale, s tem pa tudi ponudba pridelkov. Kmetje so se v okviru zmožnosti in razmer osredo- točili predvsem na pridelovanje tistih srednjeevropskih celinskih kultur, ki jih druga območja v bližnjem zaledju T rsta in Reke niso zmogla priskrbeti v zadostnih količinah, a so bile potreb- ne tako za oskrbo mestnega prebival- stva kot ladijskih posadk. Brkincem je glavni vir zaslužka od začetka pre- učevanega obdobja do političnih pre- obratov 20. stoletja (med katerimi je obkmetijske dejavnosti: - gozdarstvo - oglarstvo - trgovina z brusnimi kamni - prodaja krompirja v Trst prostor prodaje: - tržnica - zasebniki - gostinski obrati - zeleni zabojček prostor prodaje: - tržnica - zasebniki - gostinski obrati - prodaja na domu - spletna prodaja (Facebook, Bolha ...) kmetijstvo kot primarna dejavnost do konca druge svetovne vojne 1991 izguba tržišča na Reki izseljevanje pomanjkanje zemljišč 1953 izguba pomembnega tržišča kmetijskih pridelkov (Trst) večja podjetnost (odvisnost od zaslužka kmetijske dejavnosti) propad industrije v Ilirski Bistrici večja zastopanost intenzivnih ekoloških kmetij preusmeritev kmetij aktivno iskanje tržnega prostora težave trženja pridelkov postopen zaton kmetijske dejavnosti deagrarizacija opuščanje kolobarja ohranitev najbolj donosnih in prodajanih kmetijskih pridelkov izboljšana izobrazbena struktura dnevne migracije globalizacija izseljevanje ohranitev kmetijstva kot primarne dejavnosti prestrukturiranje čistih kmečkih gospodarstev v polkmečke manjša količina pridelka, namenjena prodaji samooskrba nadaljevanje tradicije dejavnost ob redni zaposlitvi industrializacija modernizacija ODZIV ODZIV agrarna prenaseljenost onemogoča samooskrbo Slika 4: Shematičen prikaz vpliva gospodarskega razvoja in družbenih dejavnikov na kmetijstvo (na primeru gospodinjstev iz Sabonj). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 | 45 GOSPODARJENJE BRKINSKIH KMETIJ MED LETOMA 1800 IN 2020 še vedno sooča. Za izboljšanje tega so vprašani kmetovalci še največkrat izrazili idejo o vzpostavitvi skupne znamke brkinskih jabolk ter ostalih pridelkov in proizvodov, podali pa so tudi predlog za vzpostavitev skupnega zbirnega centra, kjer bi kmetje lahko oddali presežke svojih pridelkov: 1. Posameznik bi ga prodajal naprej, vzpostavila bi se nekakšna zasebna vaška hranilnica. 2. Prejeli bi kupnino, vendar za ne- koliko nižje cene, saj bi bilo v vsa- kem primeru bolje, da se pridelek proda, kot pa da ostane doma in segnije. Čeprav je predlog precej podoben de- lovanju zadruge, vprašani kmetovalci željo po njeni vzpostavitvi zanikajo, saj so v preteklosti imeli z njo slabe izkušnje. Z razgovori s kmetovalci smo obliko- vali poslovno idejo brkinske blagovne znamke. Znamka brkinskega jabolka z zaščitenim geografskim poreklom bi vključevala avtohtone (starejše) sorte, za katere se je izkazalo, da so prav v Brkinih najbolj odporne na škodljiv- ce. Tako bi omogočili, da bi bilo pri- delano sadje zaradi minimalne upora- be škropiv in ostalih zaščitnih sredstev bistveno bolj naravno. Mednarodno uveljavljenim sortam brkinski sad- jarji na domačem in tujem trgu niso konkurenčni, saj pridelajo le manjše količine sadja, ki ga seveda ne morejo prodati po tržno zanimivi nizki odku- pni ceni. Zato intervjuvanci menijo, da je prednost Brkinov predvsem mo- žnost, da slovenskemu kupcu lahko ponudijo kakovostno domače sadje (Vičič 2021). so s kmetijstvom zaslužili premalo, da bi ohranjali interes za njegovo širitev in nadaljnji razvoj. Redno trgovanje z Reko se je za večino končalo po vzpo- stavitvi državne meje, ki je po osamo- svojitvi Slovenije nadomestila admini- strativno republiško mejo. Uvedene so bile tudi visoke carine. Hitra menjava zakonov in razmer v kmetijstvu je mnoge zmedla in v Brkinih še doda- tno vzpodbudila opuščanje kmetijske dejavnosti (Vičič 2021). Kmetje so brez prave pomoči države sami iskali novo tržišče in potenci- alne kupce. Organiziranega odkupa pridelkov ni bilo, cene domačih, lo- kalnih pridelkov pa so z vse večjim vplivom globalizacije in široke do- stopnosti enakih, a bistveno cenejših uvoženih pridelkov iz drugih evrop- skih in svetovnih držav (Nemčije, Poljske, Italije, Španije, Brazilije in še nekaterih), močno padle. Domači pridelki so ostali neprodani. Kmetje zaradi majhnosti in razdrobljenosti kmetij v večini niso bili upravičeni do omembe vrednih subvencioniranih sredstev in drugačne podpore. Kme- tijstvo je postalo zgolj dejavnost ob redni zaposlitvi, ljudje so se zadovo- ljili z zaslužkom, ki jim ga je prineslo nadaljevanje tradicije, in tudi s kako- vostnimi pridelki za domačo rabo. V ospredje je stopilo težavno trženje pridelkov, s čimer se večina kmetov bil za to območje zadnji ključni preo- brat osamosvojitev Slovenije) zagota- vljala tržna pot do Trsta na eni strani in Reke na drugi. Kmalu po koncu druge svetovne vojne je prišlo do pr- vih omejevanj potovanja kmetov do Reke zaradi ukrepov racionirane pre- skrbe Jugoslavije, ki so določali, kdo lahko kupuje ali prodaja blago in tudi kje. T rgovanje s T rstom je usahnilo po priključitvi Cone A Svobodnega trža- škega ozemlja Italiji v petdesetih letih 20. stoletja (Vičič 2021). Ker je bil v šestdesetih letih 20. sto- letja prehod čez mejo s kočijami pre- povedan, je bil v tem obdobju zaznan močan porast tihotapljenja, za katere- ga se je kmalu izkazalo, da je preveč tvegano. V kolikor bi storilce ujela policija, bi izgubili voz in konje, zara- di vožnje po neurejenih in strmih po- teh pa so bili izpostavljeni nevarnosti, da bi se voz prevrnil. Zato so se do prodajnih mest začeli prevažati z vla- kom (Šlosel 2021). Obdobje trgovanja z Reko starejši dojemajo kot »zlato dobo« prodaje in trženja oziroma ga enačijo s časom, ko se je še dalo živeti od kmetijstva. Vsak kmet je imel organizirano lastno mrežo stalnih kupcev. Pa vendar se je sčasoma vse več kmetij preusmerilo iz čistih kmečkih v polkmečka gospodar- stva, saj je redna zaposlitev zagotavljala reden in stalen dohodek, medtem ko »Zbudili smo se okrog 2.30 zjutraj, si na hrbet poveznili po približno trideset kilo- gramov krompirja in se odpravili peš do železniške postaje v Ilirski Bistrici, kar je pomenilo skoraj deset kilometrov hoje. Ob 4.45 je odpeljal vlak do prve postaje na Reki (imela je dve), ki je bila od glavnega trga (Merkat) oddaljena še dodatne pol ure hoda, a karte do tja so bile cenejše« (Šlosel 2021). 46 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 GOSPODARJENJE BRKINSKIH KMETIJ MED LETOMA 1800 IN 2020 še najbolj koruzo, ki gre v slast zlasti jazbecem. Z opuščanjem poljedelstva kot primarne kmetijske dejavnosti in zaradi že večkrat omenjenih družbe- nogospodarskih sprememb (staranje in odseljevanje prebivalstva, zaposlo- vanje v drugih panogah) ljudje čedalje več pozornosti namenjajo sadjarstvu, kar se kaže tudi v naraščanju površine intenzivnih in ekstenzivnih sadovnja- kov. Zato ni presenetljivo, da so med ka- tegorijami rabe tal najbolj opazne spremembe prav pri sadovnjakih, nji- vah, pašnikih in gozdu. Močno se je zmanjšala površina njiv in pašnikov, povečala pa površina gozda in sadov- njakov (Vičič 2021). paše in redne košnje začela zaraščati z grmičevjem in drevjem nezahtevnih, tudi invazivnih vrst (predvsem robini- ja). Rastlinska sukcesija, ki jo v pokra- jini lahko še vedno opazujemo, ima v Sabonjah večdesetletno zgodovino, tako da obsežna kmetijska zemljišča že prerašča zrel gozd. V okolici Sabonj prevladujejo listnati bukovi gozdovi. V dobrem stoletju in pol so se dodo- bra razširili v neposredno bližino da- nes predvsem »spalnega« naselja. Vzporedno z ogozdovanjem so se razmnožili tudi divjad in zveri. To je bil tudi eden od glavnih razlogov, da so kmetje v drugi polovici 20. stole- tja začeli opuščati nekatere poljske kulture, predvsem žita in med njimi Spremembe rabe tal Raba tal je ena od prvin, ki najbolj očitno kaže spremembe v pokrajini. Slovenija je po deležu obdelovalnih zemljišč na repu držav Evropske uni- je. Vse bolj so v ospredju prizadevanja po njihovem ohranjanju, hkrati pa se zastavlja tudi vprašanje, kako ohraniti njihovo kakovost in sposobnost pove- čanja deleža prehranske samooskrbe slovenskega prebivalstva (Vičič 2021). Analiza rabe zemljišč pred dvesto leti prikazuje koriščenje prostora za zago- tavljanje čim večje samooskrbe prebi- valcev obravnavane katastrske občine. Pozneje so se zaradi opuščanja kme- tijstva kot primarne dejavnosti in iz- seljevanja ljudi travišča ob opuščanju PREDNOSTI SLABOSTI PRILOŽNOSTI OVIRE • sadjarska tradicija • kakovost pridelka • okolju prijazna pridelava • prehodna lega med Hrvaško in Italijo, med obmorskimi kraji v Sloveniji in središčem države • prepoznavnost Brkinov po sadju • razvoj lokalnega trga, butična prodaja • zagotavljanje delovnih mest • utrjevanje socialnega kapitala • vzpostavitev tržne verige in prodaja v javne ustanove, na tržnice, v trgovske verige • predelava slabšega sadja v različne produkte: kis, sok, krhlji, štrudelj • povezovanje z uveljavljenimi lokalnimi znamkami (Škocjanske jame, Zeleni Kras, Visit Brkini) • možnost uveljavljanja avtohtonih sort jabolk z geografskim poreklom • promocija in večanje prepoznavnosti Brkinov • finančna sredstva • pomanjkanje institucionalne podpore na območjih Brkinov in Primorske • neorganiziranost in nesodelovanje kmetov • nezmožnost usklajevanja na občinski ravni • slaba prepoznavnost Brkinov znotraj Slovenije • opuščanje kmetijstva v Brkinih • snestabilne vremenske razmere • reliefna razčlenjenost in mikroklima- neenotne razmere za sadjarstvo • propadanje obstoječih sadovnjakov in bolezni sadnega drevja • razdeljenost Brkinov med štiri občine Slika 5: Poslovna ideja brkinsko jabolko. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 | 47 GOSPODARJENJE BRKINSKIH KMETIJ MED LETOMA 1800 IN 2020 in s tem povzroča dodatno škodo v kmetijstvu, predvsem na njivah in v sadovnjakih (Lovsko upravljavski načrt za V. primorsko … 2012). Kmetje priznavajo, da so za sedanje stanje divjadi krivi tudi sami, ne le neustrezen odziv in ukrepanje drža- ve. Glavni razlog je, da se škoda, ki jo povzročajo divjad in zveri ne prijavlja, zato se škoda ne beleži niti v statistiki. Pri tem pa se poraja vprašanje, zakaj bi kmet škodo sploh prijavljal, če mu to ne koristi, saj ne prejme nobene odškodnine ali pa je izplačilo tako skromno, da je po mnenju intervju- vancev nesmiselno porabljati čas za zamudne administrativne postopke (Vičič 2021). »Od zelene oaze do zverinjaka« Brkini skupaj z Vremščico sestavljajo brkinski lovsko-upravljavski bazen, ki je sestavni del osrednjega lovsko- -upravljavskega območja Primorske. Okoljskim spremembam sledi tudi sprememba živalskega sveta: čedalje bolj se uveljavljata divji prašič in je- lenjad, medtem ko se srnjad in mala divjad umikata. Ker gozd ne nudi dovolj hrane, se divjad v njenem iskanju seli na negozdna zemljišča Slika 6: Raba tal v katastrski občini Sabonje v letih 1819 in 2021. zemljiška kategorija 1819 2021 ekstenzivni in intenzivni sadovnjaki 2,5 ha 23,0 ha gozd 16,0 ha 440,5 ha njive 89,0 ha 7,5 ha pašniki 320,5 ha – rastlinjaki/ vrtovi 2,5 ha 0,1 ha trajni travniki 188,0 ha 111,0 ha kmetijsko zemljišče v zaraščanju – 9,5 ha neobdelano kmetijsko zemljišče – 4,5 ha Preglednica 3: Primerjava rabe tal med letoma 1819 in 2021 v katastrski občini Sabonje (vira: AST 1829 – 1830; Register kmetijskih … 2021). »Preden se je gozd začel širiti, ne pomnim, da bi bila v bližini vasi kakšna žival, poleg naših domačih. Čez njive in polja so tekli edino zajci« (Šlosel 2021). 48 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 GOSPODARJENJE BRKINSKIH KMETIJ MED LETOMA 1800 IN 2020 tijsko-gozdarska zbornica je v Novi Gorici. Edina podpora kmetovalcem je kmetijska svetovalna služba, ki z dvema svetovalkama pokriva celotno območje. Po mnenju vprašanih je če- dalje več birokracije, odnosi pa posta- jajo vse bolj neosebni (Vičič 2021). Spreminjanje medsosedskih odnosov v Sabonjah Življenje na podeželju je močno za- znamovala kmetijska dejavnost, ki je s prepletanjem različnih dejavnikov so- oblikovala identiteto ter vzpodbudila delovanje in medsebojno povezovanje vaških skupnosti (Logar 2015). Na podeželju je prevladovala kolektivnost, močno razvita je bila vaška skupnost in v njej zagotovljena medsebojna pomoč. Sodelovanje med ljudmi je bilo vseka- kor najbolj »živo« v obdobju agrarne dobe (do okrog leta 1945), ko sta bila delovni in bivalni prostor zaokrožena na eno samo naselje in njegovo najbliž- jo okolico (Logar 2015). Medsebojna, vzajemna pomoč pri delu in tudi ob drugih priložnostih je veljala za eno najbolj živih in učinkovitih vaških družbenih institucij. Tovrstna pomoč je bila nujno potrebna, saj je delovala kot lepilo, zaradi katerega so bili ljudje med seboj bistveno bolj povezani kot dandanes, ko je tovrstne pomoči na dnevni ravni vedno manj. Sprva je bila omejena na ožje sorodstvo, pozneje pa so se med seboj povezala gospodinj- stva, ki so imela na primer približno enako velike kmetije ali pa so pride- lovala iste/podobne kulturne rastline. Ob uvajanju in razvoju kmetijske me- hanizacije so si sosedje večkrat posojali stroje, pred tem pa vprežno živino, v Sabonjah predvsem vole. njivah navadno pridelajo eno samo kulturo (navadno krompir). S tako enostransko obdelavo se prst osiroma- ši in zaradi tega zmanjša donos. Sčaso- ma izginjajo nekatere avtohtone vrste in zmanjša se prehranska raznolikost. Zaradi zagotavljanja približno enake produktivnosti obdelovalnih zemljišč se je povečala raba mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, kar je kratkoročno učinkovita rešitev, dolgo- ročni vplivi na okolje pa so negativni. Kmetje se vpliva na okolje zaveda- jo. Čeprav v Sabonjah prevladujejo konvencionalne kmetije, je prisotna želja po čim bolj naravnem in oko- lju prijaznem kmetovanju. Zato je bilo nekaj kmetij vključenih v pro- gram integriranega kmetovanja, ki je bil ukinjen leta 2019, in v program kmetijsko-okoljsko-podnebnih plačil. Vsak posameznik odreagira po svojih zmožnostih in znanju, ki ga poseduje. Na tem mestu je treba še enkrat več omeniti pomanjkanje institucionalne podpore na območjih Ilirske Bistrice in Brkinov. Po osamosvojitvi Sloveni- je je v Ilirski Bistrici leta 1994 propa- dla kmetijska zadruga, najbližja kme- Zaradi vse večjih težav z divjadjo je bilo v Ljubljani več neuspešnih se- stankov, saj so brkinski kmetje po njihovem prepričanju deležni prema- lo razumevanja pristojnih državnih organov. Mnenje kmetov je složno: »če ne zagra- diš njive, potem ni nič. Živali pridejo tudi k hiši, zato so lastniki primorani ograditi že vrtove ob hišah. Tja pri- dejo tako divji prašiči kot tudi srne.« Nezaupanje v pristojne organe je iz- razito. Ljudje menijo, da je problem predvsem v nepoznavanju območja samega – ne zgolj objektivnih narav- nih in družbenih razmer, temveč tudi dejanskih življenjskih, v katerih ljudje živijo (Vičič 2021). Povečana vloga nekaterih kmetijskih kultur Zaradi spleta različnih dejavnikov (divjad, prestrukturiranje kmečkih gospodinjstev, odseljevanje in podob- no) se je postopoma opuščalo bolj od- daljene, za kmetijstvo manj primerne parcele. Velik problem v Sabonjah in Brkinih nasploh je opuščanje in kraj- šanje kolobarja. Kmetje na preostalih »Vsa dokumentacija, birokracija in postopek sam po sebi je tako kompleksen, da kmet izgubi voljo do tega, da bi prijavil škodo. Pred nekaj leti nam je medved raz- trgal osemnajst bal. Po izpolnitvi vseh zahtev in obrazcev sem odgovor od države prejel šele čez eno leto. V odgovoru so se sicer opravičili za pozen odgovor, ki naj bi bil posledica pomanjkanja denarja, ampak hkrati dodali, da nisem upravičen do ni- kakršnega nadomestila, saj bi moral kot odgovoren gospodar zaščititi svojo lastnino – kar pa po njihovem mnenju očitno nisem storil« (Šlosel 2021). »Četudi bi bili zagotovljene idealne naravne razmere za kmetijstvo, ustrezno kmeto- vanje dejansko ni mogoče, vse dokler ne bo prišlo do razrešitve problema z divjadjo, ker je škoda enostavno prevelika. Najti moramo neko ravnovesje v naravi. Če je v avtu prostora za pet ljudi, je to maksimum, ki ga lahko dosežemo. V avtu jih ne more sedeti deset, če je registriran za pol manj ljudi. Enako velja za živali v gozdu« (Šlosel 2021). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 | 49 GOSPODARJENJE BRKINSKIH KMETIJ MED LETOMA 1800 IN 2020 nadaljevalo. Ključna problema, ki bosta vplivala na njihovo nadaljnjo uporabo, sta staranje prebivalstva in praznjenje naselij. Možna rešitev bi bila vključevanje novih pristopnikov v kmetijstvo (no- vinci, mladi prevzemniki), a je pri tem velika ovira neurejeno zemljiško lastništvo, kar onemogoča pridobiva- nje zemljišč, primernih za kmetijsko obdelavo. Razen komasacij, ki so bile zavrnjene, za ta problem rešitev ozi- roma predlogov ni. Kmetje so sami izpostavili nekaj predlogov, ki bi jih bilo v prihodnosti treba obravnava- ti na državni ravni. Umik šengenske meje med Slovenijo in Hrvaško in obuditev nekoč uspešne tržne poti sta malo verjetna, saj je na obeh stra- neh državne meje prišlo do korenitih sprememb (zakonskih in družbenih), nenazadnje pa so se spremenile tudi potrebe in količina ponudbe na trži- šču. Država mora, da bi omogočila ra- zvoj in preprečila nadaljnje opuščanje kmetovanja, na območju Brkinov (in nenazadnje tudi na nacionalni ravni) prepoznati vrednost manjših kme- tij, saj na obravnavanem območju možnosti oblikovanja večjih, tržno usmerjenih in sklenjenih kmetij z in- tenzivno obdelavo skorajda ni. Z boljšim poznavanjem in podrob- nejšo obravnavo območja bi država lažje pomagala kmetom, predvsem s spremembno kmetijske politike. Pri tem imamo v mislih predvsem spod- bujanje manjših kmetij, vzpostavitev ustrezne institucionalne podpore (kmetijski zavodi), ponovno vzposta- vitev osebnega stika med kmetovalci in institucijami, finančne vzpodbude pomena za nadaljnji razvoj naselja in Brkinov nasploh, vendar ne vedo, kako bi ukrepali, se vnovič povezali in premostili prepad, ki je nastal med njimi (Vičič 2021). Sklep Za gospodarjenje kmetij v Brkinih je vse od začetka preučevanega obdobja v 19. stoletju do sodobnosti značilno prilagajanje in iskanje novih, dru- gačnih rešitev. Iznajdljivost kmetov je bila vselej nujno potrebna, vendar je sedaj bolj kot kadarkoli prej po- membna za samo preživetje kmetijske dejavnosti. Problemi, ki zaznamujejo območje, niso nekaj novega, temveč so posledica neustreznega pristopa k njihovemu razreševanju in tudi igno- riranja drugih težav, od lokalne odtu- jenosti kmetov in nesodelovanja ob- čin v Brkinih, pa vse do nezmožnosti razrešitve zemljiškoposestnih razmer na državni ravni in izzivov globalnega gospodarstva. Do zastoja v razvoju kmetijstva v Sa- bonjah je prišlo po osamosvojitvi Slo- venije, saj so se zgodile družbenogo- spodarske spremembe, povečala se je zaposlenost v neagrarnih dejavnostih, hkrati pa je prišlo do izgube ključnega trga za prodajo kmetijskih pridelkov na Reki. Kmetije še vedno stagnirajo, zgolj z nadaljevanjem tradicionalne- ga kmetijstva, ki ga je večina kmetov spoznala v otroštvu, pa se bo zara- ščanje kmetijskih zemljišč zagotovo Z zaposlovanjem prebivalstva v bli- žnjih zaposlitvenih središčih in vedno večjo mobilnostjo v obdobju inten- zivne industrializacije so ljudje posta- jali vse bolj neodvisni drug od druge- ga. Prej tako pomembno dinamiko kolektivnega delovanja je izpodrinila individualizacija. To je nadomestila čedalje večja konkurenčnost in tek- movalnost med ljudmi, ki so si nekdaj medsebojno pomagali preživeti. Vsem dobro poznani rek »v slogi je moč, skupaj smo močnejši« je nadomestila novodobna miselnost »ne potrebujem pomoči, bom sam, ker tako naredim najboljše« (Vičič 2021). V Sabonjah ni organizacijskih struk- tur, ki bi vzdrževale formalne oblike druženja in sodelovanja, kot je na primer gasilsko društvo, sta pa med svetovnima vojnama v naselju delo- vala šola in celo gledališko društvo. V zadnjih letih je narasla angažiranost ljudi za prepoznavnost vasi in njeno urejeno okolico. Vzpostavljena je bila Facebook stran, kjer domačini obja- vljajo starejše dokumente z omembo naselja in obveščajo o akcijah, ki se bodo izvajale v bližnji prihodnosti (skupno urejanje pokopališča, čistilna akcija, urejanje stranskih poti po ne- urjih, izobraževanje za uporabo defi- bratorja in podobno). Ovira za tesnej- še povezovanja ljudi so deljeni pogledi na kmetijstvo in tudi medgeneracijski prepad. Sabonjci se sicer zavedajo, da je medsebojno sodelovanje ključnega »Sosedje so si med seboj pomagali kositi. V času košnje je na našo parcelo prišlo pomagat enajst ljudi/sosedov. Odšli so okrog dveh zjutraj, spomnim se, kako sem jim kot deklica ob petih postregla s »fruštkom«, okrog osmih ali devetih z malico, na kosilo so odšli domov. V enem dnevu so nakosili sedem vozov trave. Listje in travo smo ločevali – listje smo dali v koše, travo pa v »štram« (Šlosel 2021). 50 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 POROČILA GOSPODARJENJE BRKINSKIH KMETIJ MED LETOMA 1800 IN 2020 dilo interes za nadaljnje kmetovanje in ustrezno povezovanje. A ključno pri vsem tem je, da k razreševanju proble- mov prispevajo tudi različni deležniki in spremenjena miselnost potrošnikov. Kljub različnemu mnenju kmetov ima- jo Brkini še vedno potencial za razvoj kmetijstva in vzpostavitev stabilnega tržnega prostora. To bi lahko zadostilo lokalnim potrebam in v kmetih vzbu- (na primer spodbude zaradi težjega strojnega obdelovanja, za izobraževa- nje in uspešno implementacijo novo- sti, inovativne ideje in aktivno partici- pacijo v programih). Viri in literatura 1. AST (Archivio di Stato di T rieste), 1829–1830. Comune di Sobogna: Operato d'estimo catastale. S/5.17.20.21. Medmrežje: http://ariannaweb.archiviodistatotrieste.it/AriannaWeb/main.htm#49844_archivio (17. 6. 2021). 2. Ažman Momirski, L., Kladnik, D. 2015: The terraced landscape in the Brkini Hills. Acta geographica Slovenica, 55-1. Medmrežje: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9HBVZKVF (15. 6. 2021). 3. Benkovič, M. 2005: Razvojne možnosti naselij na depopulacijskih območjih glede na starostno sestavo gospodinjstev. Magistrsko delo, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 4. Blaznik, P ., Grafenauer, B., Vilfan, S. 1970: Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev: zgodovina agrarnih panog. Ljubljana. 5. Borak, N., Čepič, Z., Deželak Barič, V., Dolenc, E., Ferenc, T., Fischer, J., Gabrič, A., Gašparič, J., Godeša, T., Guštin, D., Kacin Wohinz, M., Kresal, F , Lazarević, Ž., Mlakar, B., Pančur, A., Perovšek, J., Prinčič, J., Režek, M., Studen, A., Šorn, M., Tominšek Rihtar, T., T roha, N.,Vidović - Miklavčič, A., Vodopivec, P . 2005: Slovenska novejša zgodovina 1. Od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije 1848–1992. Ljubljana. 6. Dolinar, F . M., Gabrič, A., Golec, B., Kosi, M., Nabergoj, T., Rihtaršič, M. 2011: Slovenski zgodovinski atlas. Ljubljana. 7. Gestrin, F . 1969: Oris gospodarstva na Slovenskem v prvem obdobju kapitalizma: (do leta 1918). Kronika 17-3. Medmrežje: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L36DMPO1 (26. 8. 2021). 8. Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS). Ljubljana, 1819. 9. Grafični podatki RABA za celo Slovenijo. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Ljubljana, 2021. 10. Institut adriatique, Sušak 1946. Cadastre National de L'Istrie d'aprčs le Recensement du 1er Octobre 1945. Medmrežje: https://www.istrianet.org/istria/genealogy/town/1945_surnames/sobonje.htm?fbclid=IwAR3uGADXrsAxZhyeOCXCCV68wY56h XklnFmkcsjbbnDVuBclszf9PqqxuqE (21. 5. 2022). 11. Klemenčič, M. M. 2003: Civilizacijske razvojne stopnje in razvojni problemi obrobnih območij v Sloveniji. Dela 19. Medmrežje: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AECKDXO6 (25. 7. 2021). 12. Klemenčič, M. M., Lampič, B., Potočnik Slavič, I. 2008: Življenjska (ne)moč obrobnih podeželskih območij v Sloveniji. Geograff 3. Ljubljana. 13. Klemenčič, V. 1959: Pokrajina med Snežnikom in Slavnikom. Ljubljana. 14. Lampič, B. 2000: Izbrani razvojni in okoljevarstveni problemi slovenskega podeželja z vidika sonaravnega razvoja. Dela 33-1. Medmrežje: http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QF44GEFO (25. 7. 2021). 15. Logar, E. 2015: Gradniki in učinki socialnega kapitala v podeželski skupnosti. Primeri z Gorenjske in Sauerlanda. Magistrsko delo, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Medmrežje: https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=105247&lang=slv (25. 7. 2021). 16. Lovsko upravljavski načrt za V. Primorsko lovsko upravljavsko območje (2011–2020), 2012. Uradni list RS št. 87/2012. Medmrežje: www.gov.si/assets/Ministrstva/MKGP/DOKUMENTI/GOZDARSTVO/Lovsko-upravljavski-nacrti-obmocij/978b9c2850/ DLUN_5._Primorsko_LUO_2011_2020.pdf (21. 5. 2022). 17. Miše, E. 2021: Značilnosti gospodarjenja brkinskih kmetij od 1800 do 2020 na primeru Sabonj (ustni vir, 6. 4. 2021). Sabonje. 18. Ogrin, D. 2003: Spreminjanje temperature zraka in padavin po letnih časih v Ljubljani in T rstu v obdobju 1851–2002. Dela 20. 19. Panjek, A., Lazarević, Ž. 2018: Preživetje in podjetnost: Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Ljubljana. 20. Petek, F ., Urbanc, M. 2004: Franciscejski kataster kot ključ za razumevanje kulturne pokrajine v Sloveniji v 19. stoletju. Acta geographica Slovenica 44-1. Medmrežje: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z5SGKKI5/d210d0e0-889c-41bf-80d1-1d3f5b7967ac/PDF (7. 9. 2021). 21. Petrač, S. 2021: Značilnosti gospodarjenja brkinskih kmetij od 1800 do 2020 na primeru Sabonj (ustni vir). Sabonje. 22. Register kmetijskih gospodarstev (RKG). Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Ljubljana, 2021. 23. Simčič, I. 2021: Značilnosti gospodarjenja brkinskih kmetij od 1800 do 2020 na primeru Sabonj (osebni vir, 6. 8. 2021 ). Ilirska Bistrica. 24. Statistični urad Republike Slovenije: Kmetijska gospodarstva in popis kmetijstva. Ljubljana, 2022. Medmrežje: https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/11/58 (21. 5. 2022). 25. Statistični urad Republike Slovenije: Prebivalstvo. Ljubljana, 2021. Medmrežje: https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/17 (21. 5. 2022); https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/17/104 (5. 6. 2021). 26. Studen, S. 2021: Značilnosti gospodarjenja brkinskih kmetij od 1800 do 2020 na primeru Sabonj (ustni vir, 10. 4. 2021). Sabonje. 27. Šebenik, I. 1996: Brkini in Ilirskobistriška kotlina. Regionalnogeografska monografija Slovenije, 4. del. Ljubljana. 28. Šlosel, A. 2021: Značilnosti gospodarjenja brkinskih kmetij od 1800 do 2020 na primeru Sabonj (ustni vir, 7. 4. 2021). Sabonje. 29. Valenčič, V. 2014: Od zadružne mlekarne do mlekarne in poljedelske industrije. Ilirska Bistrica. 30. Vičič, T. 2021: Spremembe značilnosti gospodarjenja brkinskih kmetij od 1800 do 2020 na primeru Sabonj. Diplomsko delo, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 31. Volk, D., Zadnik, D., Sotlar, M., Furlan Brec, M., Štolfa, M., Dariž, A., Zadel, E., Gerželj, S., Morelj, M., Belišič, L. 2007: Brkinska sadna cesta. Ilirska Bistrica. 32. Žontar, J. 1998: Struktura uprave in sodstva na Slovenskem od srede 18. stoletja do leta 1848. Ljubljana GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 | 51 POROČILA bremena, prometna oddaljenost in še kaj regijo postavlja pred številne izzi- ve, ki jih v monografiji obravnavajo avtorji in avtorice. Prispevki so raz- vrščeni v vsebinska sklopa Identiteta, čezmejnost, obrobnost in Narava, člo- vek, (so)ustvarjanje. Zborovanje je potekalo v Kulturnem domu Slovenj Gradec, v imenu orga- nizacijskega odbora pa ga je otvoril Peter Zajc (RRA Koroška). Za njim sta zbrane pozdravila predsednik Zve- ze geografov Slovenije dr. Aleš Smre- kar in župan Mestne občine Slovenj Gradec Tilen Klugler. Predavanja so bila razdeljena v dva sklopa. Prvi sklop je povezovala dr. Mimi Urbanc, svoje poglede na regijo pa so predsta- vili dr. Matjaž Geršič s predavanjem O imenu, mejah in identiteti Koroške, dr. Stanko Pelc s predavanjem Ali je na Koroškem kaj marginalnega oziro- ma kako je z geografsko marginalnostjo Koroške? in dr. Jernej Tiran s preda- vanjem Geografski vidiki volitev na Koroškem, dopoldanski sklop preda- vanj pa je zaključil Klemen Kotnik s prispevkom Demografski potencial in projekcije števila prebivalcev koroške statistične regije. Po krajšem odmoru je sledila okrogla miza z naslovom Kdo vodi koga? Stroka politiko ali politika stroko?, ki jo je moderiral Peter Zajc. Na njej je sedem gostov, zaposlenih v različnih ustanovah, skupaj s publiko, poskrbelo za zelo živahno razpravo. Drugi skop predavanj je povezova- la ddr. Ana Vovk. Ta sklop je otvoril Tilen Tamše s predavanjem Prostorski pogled na stanje in razvoj turizma v Koroški regiji, nadaljevala sta ga Lea Rebernik s predavanjem Ali Koroška sledi konceptu trajnostnega prostorskega razvoja? in dr. Igor Žiberna s predava- njem Svetlobna onesnaženost v koroški statistični regiji, zaključil pa ga je Ta- jan Trobec s prispevkom Vodne ujme na Koroškem. Tokratno, že 23. zborovanje sloven- skih geografov je bilo v posvečeno Koroški. Ob 100-letnici stanovske organizacije ga je organizirala Zveza geografov Slovenije, v sodelovanju z RRA Koroška. Geografi smo se pred tem na Koroškem zbrali že leta 1969, ko je na Ravnah na Koroškem potekal 8. posvet slovenskih geografov. T radicionalno srečanje, ki ga obeležu- jemo vsaka štiri leta, je tako kot mno- ge druge dogodke, zaznamoval virus Covid-19. Zborovanje bi namreč mo- ralo biti lansko leto, a je bilo presta- vljeno, kar nam je omogočilo, da smo se lahko srečali v živo. Tradicionalno je srečanje namenjeno predstavitvi najnovejših dosežkov na področju geografskih raziskav, s poudarkom na regiji, v kateri poteka zborovanje. Kot so zapisali organizatorji, je bila tokrat v središču pozornosti regija: »… ki se sooča s številnimi izzivi, ki so posledica naravnih in družbenih razmer, obrob- nega in obmejnega položaja ter zgodo- vinskega razvoja«. Ob zborovanju je izšla obsežna mono- grafija z naslovom Koroška – od prete- klosti do perspektiv, ki jo je uredil dr. Matjaž Geršič. V njej je objavljenih 28 znanstvenih prispevkov več kot 50-ih avtorjev. Kot je zapisano v uvo- du monografije, je pokrajina Koroške znana po velikem deležu poraščenosti z gozdom in rudnih nahajališčih, ki so močno vplivala na njen razvoj in onesnaženost. Obmejna lega, okoljska Zborovanje slovenskih geografov Koroška – od preteklosti do perspektiv Slovenj Gradec, 8. in 9. april 2022 Slika 1: Geografi smo se ponovno zbrali na Koroškem (foto: Marko Zaplatil). 52 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 POROČILO DIPLOMANTI Po zaključku uradnega dela je Mestna občina Slovenj Gradec organizirala zabavno in poučno igro na prostem, med katero so udeleženci dodobra spoznali vse kotičke Slovenj Gradca. Dan se je zaključil s slavnostno aka- demijo in večerjo. Program sta pove- zovala dr. Irma Potočnik Slavič in dr. Emil Štrbenk, predsednik Zveze geo- grafov Slovenije dr. Aleš Smrekar pa je v družbi staroste dr. Jurija Kunaverja podelil priznanja Zveze geografov Slo- venije za leto 2022. Ker je zborovanje obeleževalo tudi 100-letnico Zveze geografov Slovenije, je pomembno vlogo odigrala tudi slavnostna torta. Drugi dan je bil namenjen celodnev- ni ekskurziji po Geoparku Karavanke. Začetna točka ogleda je bil dvorec Bu- kovje v Dravogradu. Tu smo se sezna- nili z zgodovinskim razvojem gradu Pukštajn in baročnega dvorca Bukovje, ki sedaj pod svojo streho združuje raz- lične kulturne ustanove. Dvorec gosti tudi geološko razstavo, katere glavna posebnost je mineral dravit, geološka naravna vrednota, poimenovana po reki Dravi. Dravit, mineral iz skupine turmalinov, je bil odkrit leta 1884 na Dobrovi, prav nad stičiščem dravograj- skih pogorij, rek in dolin. Od tu smo se odpeljali v Podzemlje Pece, kjer so nam Suzana Fajmut Štrucl, Darja Komar, Mojca Bedjanič in Lenka Stermecki predstavile Geopark Karavake in nje- govo idejno zasnovo. Geopark je do- ločeno območje, ki poleg obvezujoče geološke dediščine vključuje tudi dru- go naravno, arheološko, zgodovinsko, tehniško in drugo kulturno dediščino, s čimer ima pomembno vlogo v gospo- darskem razvoju območja. Geopark Karavanke je marca 2013 postal del Evropske (EGN) in Globalne (GGN) mreže geoparkov pod okriljem organi- zacije UNESCO, z novembrom 2015 pa je pridobil naziv Karavanke UNES- CO globalni Geopark. Po predstavitvi je sledilo kosilo, kjer smo se spoznali s tradicionalno koroško kulinariko iz- pod rok lokalne kmetije Kajžar. Zadnji del ekskurzije je bil namenjen ogledu rudnika Mežica, kjer so v preteklosti izkopavali svinčevo in cinkovo rudo. Rudnik je prenehal obratovati leta 1994, tri leta pozneje pa so en del pre- oblikovali in odprli za turistični obisk. Z rudarsko čelado na glavi in lučko v rokah smo se z vlakom podali po 3,5 km dolgem rovu Glančnik in iz vlaka izstopili v osrčju gore, 600 m pod po- vršjem Velikega vrha. Predstavljena sta nam bila rudarsko življenje in zgodovi- na rudarjenja v regiji, ki je v preteklosti vidno zaznamovalo gospodarski ustroj koroške pokrajine. Zborovanje je postreglo s pestrim na- borom geografskih vsebin, hkrati pa smo z ekskurzijo regijo spoznali tudi na terenu, kar je za geografe nedvo- mno obvezen del raziskovanja. Or- ganizatorjem gre zahvala za odlično izvedbo, nenazadnje pa velja zahvala tudi udeležencem, da smo se po dve- letni odsotnosti praktično vseh do- godkov končno »v živo« zbrali v tako velikem številu. Lea Rebernik Slika 2: Globoko v podzemlju rudnika Mežica (foto: Lena Kropivšek). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 | 53 DIPLOMANTI BRIŠNIK Rok: Vpliv naravnogeografskih dejavnikov na zgodovinsko poselitev Kočevskega roga. Mentor Uroš Stepišnik. COBISS.SI-ID 70032387 CERKOVNIK Meta: Priprava na podnebne in vremenske razmere ob obisku gora. Mentor Darko Ogrin. COBISS.SI-ID 79999235 ČESNIK Žiga: Geografski in zgodovinski oris vasi Knežak. Mentor Dejan Rebernik, mentorica Ana Cergol Paradiž. COBISS.SI-ID 77694979 ČUFER Kaja: Uporaba metode podrobnega kartiranja pokrovnosti tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst v gradbeni jami Bežigrajski dvor, Krater. Mentor Blaž Repe. COBISS.SI-ID 76103171 DOBRIJEVIĆ Vanja: Beg možganov na primeru Hrvaške. Mentorica Mojca Ilc Klun. COBISS.SI-ID 71923459 DOLENŠEK Karmen: T urizem v občini Šmarješke Toplice. Mentor Dejan Cigale. COBISS.SI-ID 93631747 FERRARI Stojanović Uroš: T rajnostna mobilnost v slovenski Čičariji. Mentorica Katja Vintar Mally. COBISS.SI-ID 76077827 GOLČMAN Sara: Poseganje na poplavna območja hudourniških vodotokov v občini Laško. Mentor Tajan T robec. COBISS.SI-ID 80261635 HORVAT Matej: Geografski vidiki vodooskrbe v Beli krajini. Mentor Tajan T robec. COBISS.SI-ID 75602691 JARC Jakob: Možnosti za podaljšanje povprečne dobe bivanja turistov v Goriških brdih. Mentor Dejan Cigale. COBISS.SI-ID 76447747 JERINA Anja: Nove priložnosti za družinski in mladinski turizem v občini Cerklje na Gorenjskem. Mentorica Irma Potočnik Slavič, somentor Dejan Cigale. COBISS.SI-ID 81395203 JUGOVIC Jakob: Predlog načrta upravljanja Mangartske ceste. Mentor Matej Ogrin. COBISS.SI-ID 79648771 JURIČ Jan: Lokacijski dejavniki razvoja Las Vegasa. Mentorica Tatjana Resnik Planinc. COBISS.SI-ID 79158019 KLASIČ Nika: Odnos domačinov do razvoja turizma na Ptuju. Mentor Dejan Cigale. COBISS.SI-ID 77007875 KNEZ Matej: Lokalno podnebje in podnebne spremembe v obdobju 1961–2019 na obalnem območju Slovenske Istre in Škofij. Mentor Darko Ogrin. COBISS.SI-ID 76748803 KOTNIK Eva: Vloga mladih pri soustvarjanju podeželja na primeru občine Kidričevo. Mentorica Irma Potočnik Slavič. COBISS.SI-ID 75659779 KOTNIK Filip: Geografski vidiki varnostne infrastrukture ob slovensko-hrvaški meji. Mentorica Mojca Ilc Klun. COBISS.SI-ID 75665667 LAHNE Tjaša: Odnos lokalnega prebivalstva do varstva okolja: primer območja Gunjur v Gambiji. Mentorji Božidar Jezernik, Katja Vintar Mally, Ana Sarah Lunaček Brumen. COBISS.SI-ID 79445251 LIČER Lucija: Primerjava terenskega popisa obremenjenosti pritokov reke Bače s prečnimi vodnimi objekti z obstoječimi evidencami. Mentor T ajan T robec, somentorica Polona Pengal. COBISS.SI-ID 79687939 LOGAR Matej: Povezanost razvitosti društvenih dejavnosti s subjektivno kakovostjo življenja prebivalstva v izbranih krajevnih skupnostih Mestne občine Kranj. Mentor Marko Krevs. COBISS.SI-ID 81334787 Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani V letu 2021 je na Oddelku za geo- grafijo Filozofske fakultete v Lju- bljani zaključilo študij 87 študentov. Prvo stopnjo bolonjskega študijskega programa je zaključilo 48 študentov, drugo stopnjo bolonjskega študijske- ga programa pa 39 študentov. Med prejemniki Nahtigalove nagra- de Filozofske fakultete je Nina Kra- šovec za magistrsko delo Detection of standing dead trees using leaf-on and leaf-off UAV-borne laser scanning point cloud data in mixed forests = Zaznavanje odmrlih stoječih dreves z uporabo laserskega skeniranja v obdo- bjih rasti in mirovanja. Dekanjino nagrado Filozofske fakul- tete za leto 2021 je prejela Erika Ko- zamernik za magistrsko delo Sledovi poledenitve v dolini Krnice. Priznanja Oddelka za geografijo za zaključna dela so prejeli Veronika Fabeković, Gal Hočevar, Eva Kotnik, Tjaša Lah- ne, Jasna Sitar, Lenart Štaut in Teja Volčanjk. Za posebne dosežke pri študiju geografije, med drugim tudi za magistrsko delo, sta prejela James Cosier in Christopher Hart. 1. Diplomanti po bolonjskem pro- gramu (Prvostopenjski univerzitetni študijski program Geografija) ADLEŠIČ Maša: Uporaba lidarsko zajetih podatkov za zaznavanje razlik gostote uspevanja visokega rastlinstva. Mentor Blaž Repe. COBISS.SI-ID 76061699 ANKO Eva: Urbana prenova mest v Združenih državah Amerike. Mentorica Tatjana Resnik Planinc. COBISS.SI-ID 77569027 Melikovo priznanje za mladega znanstvenika/znanstvenico je prejela: Kristina Glojek Pohvalo ZGS so prejeli: Maruša Goluža Tomaž Gorenc Lucija Lapuh Erik Logar Boštjan Rogelj Jure Tičar Anja T robec Manca Volk Bahun Bronasto plaketo ZGS so prejeli: Rok Ciglič Primož Gašperič Mojca Ilc Klun Simon Kušar Lucija Miklič Cvek Srebrno plaketo ZGS so prejeli: Rožle Bratec Mrvar Primož Pipan Tatjana Resnik Planinc Aleš Smrekar Matija Zorn Zlato plaketo ZGS so prejeli: Mitja Bricelj Matej Gabrovec Drago Perko Mirsad Skorupan Melikovo priznanje sta prejela: Vladimir Drozg Drago Kladnik Ilešičevo priznanje sta prejela: Igor Lipovšek Karmen Kolnik Vsem nagrajencem čestitamo! Prejemniki priznanj in nagrad ZGS za leto 2022 Diplomanti geografije v letu 2021 54 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 DIPLOMANTI DIPLOMANTI KOCIJANČIČ Tjaša: Razvoj turizma v občini Radovljica z vidika trajnostnega turizma. Mentor Dejan Cigale. COBISS.SI-ID 83848451 KOŠIR Sara: Socialno podjetništvo na podeželju. Mentorica Irma Potočnik Slavič, somentorica Alenka Slavec Gomezel. COBISS.SI-ID 90108931 KOŠNJEK Ana: Gimnazijska medpredmetna ekskurzija iz zgodovine in geografije v Alpske pokrajine Slovenije. Mentorici Danijela T rškan, Tatjana Resnik Planinc. COBISS.SI-ID 69514755 KRALJ Blaž: Geoinformacijsko vrednotenje natančnosti visoko ločljivega digitalnega modela površja, izdelanega iz stereo posnetkov, zajetih z brezpilotnim zrakoplovom. Mentor Blaž Repe. COBISS.SI-ID 51543299 KRAŠOVEC Nina: Detection of standing dead trees using leaf-on and leaf-off UAV-borne laser scanning point cloud data in mixed forests = Zaznavanje odmrlih stoječih dreves z uporabo laserskega skeniranja v obdobjih rasti in mirovanja. Mentor Blaž Repe, somentor Bernhard Höfle. KURENT Marija: Spreminjanje namenske rabe iz stavbnih v kmetijska zemljišča. Mentorica Irma Potočnik Slavič, somentorica Mojca Foški. COBISS.SI-ID 66130947 MESTEK Matic: Dojemanje in vrednotenje trajnostnega turizma na primeru izbranih slovenskih turističnih destinacij. Mentor Dejan Cigale. COBISS.SI-ID 83845123 MIHEVC Nevenka: Geomorfološke značilnosti Logaškega polja. Mentor Uroš Stepišnik. COBISS.SI-ID 68260611 MIKLIČ Stanka: Spreminjanje vodostaja Cerkniškega jezera v obdobju 1958-2019. Mentor Tajan T robec. COBISS.SI-ID 68735235 MOZETIČ Lea: Povezovanje turistične ponudbe in ekološkega kmetijstva na kmetijah Goriške statistične regije. Mentorica Katja Vintar Mally, somentor Dejan Cigale. COBISS.SI-ID 61888771 OBLAK Urška: Stanje in težnje v razvoju urbanega čebelarstva v Sloveniji. Mentor Dejan Rebernik. COBISS.SI-ID 68307971 PAJK Koblar Valentina: Uporaba podatkovne baze OpenStreetMap za proučevanje dostopnosti. Mentor Blaž Repe. COBISS.SI-ID 83838211 PINTAR Kristina: Vrednotenje trajnostne rabe regionalnih virov v občinah Pomurske statistične regije. Mentor Simon Kušar, somentorica Katja Vintar Mally. COBISS.SI-ID 51564803 SEVER Miha: Geografske značilnosti kreativnih industrij na suburbanem območju na primeru občine Grosuplje. COBISS.SI-ID 84821507 SITAR Jasna: Vrednotenje učinkov socialnega kapitala pri delovanju organizacij v Upravni enoti Litija. Mentorica Irma Potočnik Slavič. COBISS.SI-ID 90093315 STEFANOVSKI Sašo: Konte na Jelovici in Pokljuki. Mentor Uroš Stepišnik. COBISS.SI-ID 68990211 ŠABEC Eva: T uristični razvoj Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera. Mentor Dejan Cigale. COBISS.SI-ID 34059779 ŠEBENIK Andrej: Književnost slovenskih izseljencev v Argentini pri medpredmetnem povezovanju geografije in slovenščine. Mentorici Mojca Ilc Klun, Alenka Žbogar. COBISS.SI-ID 66125571 ŠTAUT Lenart: Analiza kakovosti vode na izbranih vodotokih v Zasavju. Mentor Tajan T robec. COBISS.SI-ID 90105347 ŠTUFLEK Jaka: Geografski vidik konflikta v vzhodni Ukrajini. Mentor Jernej Zupančič. COBISS.SI-ID 83854851 ZEVNIK Tina: Vpliv socialnih omrežij na obisk slovenskih gora. Mentor Dejan Cigale. COBISS.SI-ID 79205635 ŽALAR Gašper: Krčenje gozdov na Filipinih. Mentor Matej Ogrin. COBISS.SI-ID 79460867 ŽUMER Mojca: Zaznavanje potresne ogroženosti pri prebivalcih ob Prelomu svetega Andreja. Mentorica Tatjana Resnik Planinc. COBISS.SI-ID 77556995 Magistri po bolonjskem programu (Drugostopenjski univerzitetni študijski program Geografija) ADAMLJE Tea: Razvijanje sporazumevalne zmožnosti ob gimnazijskih geografskih učbenikih. Mentorici Mojca Ilc Klun, Jerca Vogel. COBISS.SI-ID 79376387 ANDERLIČ Teja: Uvedba komasacije v občini Šmarješke Toplice. Mentorica Irma Potočnik Slavič. COBISS.SI-ID 83832579 COSIER James: Community engagement at the University of Ljubljana and a case study of academic engagement in the Pokolpje region = Delovanje Univerze v Ljubljani v skupnostih in študija primera akademskega sodelovanja v Pokolpju. Mentorica Irma Potočnik Slavič. COBISS.SI-ID 66128899 DOLUŠIĆ Katarina: Razvoj modela za učinkovitejše prepoznavanje stopnje okoljske degradacije na izbranih tipih funkcionalno degradiranih območij. Mentorica Barbara Lampič. COBISS.SI-ID 84827395 FABEKOVIĆ Veronika: Naselitvene značilnosti slovenskih izseljencev v Nemčiji. Mentor Jernej Zupančič. COBISS.SI-ID 81353475 GOLJEVŠČEK Anet: Razvoj metodologije izrisa obremenjenih odsekov s povratnimi odvzemi na večjih vodotokih s pomočjo geoinformacijskih orodij. Mentor Blaž Repe. COBISS.SI-ID 81357571 GRČMAN Sabina: Ustno ocenjevanje znanja pri pouku geografije v osnovni šoli. Mentorja Damijan Štefanc in Tatjana Resnik Planinc. COBISS.SI-ID 22400003 GRIČNIK Monika: Geoinformacijsko vrednotenje odstranjevanja rečnih pregrad z vidika vpliva na migracije vodnih organizmov v slovenskih rekah. Mentor Blaž Repe, somentorica Polona Pengal. COBISS.SI-ID 90115843 HART Christopher: Slovene attitudes towards NATO: the limits of pragmatism = Slovenski odnos do zveze NATO: omejitve pragmatizma. Mentor Boštjan Rogelj. COBISS.SI-ID 69527299 HOČEVAR Gal: Analiza habitata velike uharice (Bubo bubo) na izbranih območjih in ugotavljanje novih potencialnih gnezdišč. Mentor Blaž Repe, somentor Al Vrezec. COBISS.SI-ID 79260163 HORVATIČ Maša: Dejavnosti socialnega varstva kot dopolnilne dejavnosti na kmetijah v Sloveniji. Mentorica Irma Potočnik Slavič. COBISS.SI-ID 66134019 JAKLIČ Sara: Potenciali za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah na območju LAS Srce Slovenije. Mentorica Irma Potočnik Slavič, somentorica Barbara Lampič. COBISS.SI-ID 83839747 JERMAN Blaž: Geografsko-zgodovinska učna pot v Šmartnem pri Litiji. Mentorici Tatjana Resnik Planinc, Danijela T rškan. COBISS.SI-ID 75528963 KMETEC Tina: Sodelovalni geografski informacijski sistemi kot orodje za opolnomočenje prebivalstva. Mentor Marko Krevs. COBISS.SI-ID 79388419 LORBEK Kaja: T rajnostni turizem v občini Kamnik. Mentor Dejan Cigale. COBISS.SI-ID 77018371 LOVŠE Tina: T urizem v občini Grosuplje s poudarkom na Županovi jami. Mentor Dejan Cigale. COBISS.SI-ID 77708291 MALIĆ Eva: Koncept postmodernega mesta na primeru Los Angelesa. Mentor Dejan Rebernik. COBISS.SI-ID 75674883 MAZEJ Tinkara: Geomorfološke značilnosti krasa med Cerkniškim in Planinskim poljem. Mentor Uroš Stepišnik. COBISS.SI-ID 68703747 MEVLJA Eva: Ohranjanje tradicionalne kraške stavbne dediščine v občini Sežana. Mentor Dejan Rebernik. COBISS.SI-ID 80295939 MUNIH Hana: T ranzicija zaposlovanja žensk v Spodnji Vipavski dolini. COBISS.SI-ID 76940035 POKERŽNIK Ana Katja: Političnogeografska analiza Gorskega Karabaha. Mentor Jernej Zupančič.COBISS.SI-ID 77537795 POLJAN Rok: Proizvodna veriga Steklarne Hrastnik. Mentor Simon Kušar. COBISS.SI-ID 76592387 PREMRL Aleša: Vzroki in posledice selitev mladih v Avstralijo. Mentorica Tatjana Resnik Planinc. COBISS.SI-ID 66823939 REBEC Jasna: Obalna cesta Koper – Izola. Mentor Dušan Plut. COBISS.SI-ID 79184387 ROZMAN Katja: Vpliv COVID-19 na potek in organizacijo vzgojno-izobraževalnega procesa. Mentorica Mojca Ilc Klun. COBISS.SI-ID 74687491 SIMIĆ Darja: Geomorfološke značilnosti zahodnega Krasa. Mentor Uroš Stepišnik. COBISS.SI-ID 76615427 SLADIČ Lana: Geomorfološka analiza doline Kot. Mentor Uroš Stepišnik. COBISS.SI-ID 77766403 SPAHIĆ Mateo: Slovenske kulturne in izobraževalne ustanove v Argentini ter njihov pomen za ohranjanje slovenske identitete. Mentorica Metka Špes. COBISS.SI-ID 81388803 STOPAR Petra: Stanje okolja v občini Ilirska Bistrica. Mentorica Katja Vintar Mally. COBISS.SI-ID 76802051 ŠKERL Maruša: Uporaba satelitskih posnetkov Landsat in Sentinel za preučevanje širjenja pozidanih površin v Mestni občini Ljubljana. Mentor Marko Krevs. COBISS.SI-ID 76769283 TAMBURIĆ Pavle: Vpliv Brexita na percepcijo odnosov med Hrvaško in Veliko Britanijo med mladimi. Mentor Jernej Zupančič. COBISS.SI-ID 93637891 UGOVŠEK Suzana: Mladi na kmetijah v občini Gornji Grad. Mentorica Irma Potočnik Slavič. COBISS.SI-ID 77525507 VALIČ Nejc: Primerjava orodij za infografsko predstavitev izbranih vsebin iz geografije prebivalstva Slovenije. Mentor Marko Krevs. COBISS.SI-ID 76670979 VIČIČ Tjaša: Značilnosti gospodarjenja brkinskih kmetij od 1800 do 2020 na primeru Sabonj. Mentorja Irma Potočnik Slavič, Žiga Zwitter. COBISS.SI-ID 77629443 VREČKO Žan: Značilnosti mestnega toplotnega otoka v severozahodnem delu Ljubljane pozimi 2020/2021. Mentor Darko Ogrin. ZAKRAJŠEK Polona: Vpliv izbranih dejavnikov na infiltracijo vode v gozdnatih kraških vodonosnikih. Mentor Blaž Repe, somentorica Urša Vilhar. COBISS.SI-ID 75572995 ZAVRTANIK Jaka: Varovane soseske po svetu in v Sloveniji. Mentor Dejan Rebernik. COBISS.SI-ID 76783875 GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 | 55 DIPLOMANTI Magistri študijskega programa Geografija 2. stopnje ČERNAC Karin: T uristična raba Križne jame. Mentor: Martin Knez. COBISS.SI-ID 82581251 Doktoranti doktorskega študijskega programa Geografija 3. stopnje TIČAR Jure: Onesnaženost kraških jam v izbranih slovenskih pokrajinah: preučitev vplivnih prostorskih dejavnikov ter načrt prednostne sanacije. Mentor Blaž Komac, somentorja Matija Zorn in Gregor Kovačič. COBISS.SI-ID 54617091 Nagrada Planinske zveze Slovenije za posebne dosežke v letu 2021 za najboljšo doktorsko nalogo. Pripravil: Miha Koderman Oddelek za geografijo Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem Študentski projekti na praktičnem usposabljanju – 1. stopnja TOMINEC Jure: Popis divjih odlagališč in osvežitev podatkov izbranega območja v Mestni občini Koper. Mentorica učiteljica Mojca Poklar, mentor praktik Jaka Kranjc, institucija: Društvo Ekologi brez meja. TURK Irena: Preverjanje nadmorskih višin slovenskih gorskih vrhov na izbranih kartografskih virih. Mentorica učiteljica in praktik Mojca Poklar, institucija: Oddelek za geografijo, Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem. Diplomanti 1. bolonjske stopnje PRODAN Lea: Geografija športa: prostorski vidiki športnih dejavnosti s poudarkom na Mestni občini Koper. Mentor Miha Koderman, somentorica Mojca Poklar. COBISS.SI-ID 87424771 TOMŠIČ Rok: Geomorfološka analiza Košanske doline. Mentor Uroš Stepišnik, somentor Mitja Prelovšek. COBISS.SI-ID 90120707 VANOVŠEK Eva: Ocena učinkov vključenosti vzgojno-izobraževalnih ustanov v program Šolski ekovrtovi v Sloveniji. Mentorica Barbara Lampič, somentorica Anamarija Slabe. COBISS.SI-ID 81344515 VEZOVNIK Tjaša: Geomorfološke značilnosti slepih dolin med Kozino in Novim Vinodolskim. Mentor Uroš Stepišnik. COBISS.SI-ID 68275459 VOLČANJK Teja: Portfolijo učenca kot pristop k medpredmetnemu povezovanju geografije in angleščine v gimnaziji = The student's portfolio as an approach to the cross-curricular integration of Geography and English in grammar school. Mentorja Tatjana Resnik Planic, Janez Skela. COBISS.SI-ID 66137091 ŽNIDARŠIČ Peter: Uvajanje sodobnih sistemov javne izposoje koles v mestni prometni sistem Ljubljane. Mentor Matej Ogrin. COBISS.SI-ID 84837123 Pripravila: Lucija Miklič Cvek Foto: Lea Rebernik … v naslednji številki Geografskega obzornika. Turizem je hitro rastoča gospodarska panoga, ki pa je bila v preteklih dveh letih močno zaznamovana (kot številne druge dejavnosti) zaradi pandemije Covid-19. Intenzivna rast panoge prinaša številne izzive, ki so povezani tudi s trajnostnim razvojem in varovanjem okolja … NAPIS NAD ČLANKOM 56 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1-2/2022 GEOGRAFSKA RAZGLEDNICA Foto: Arhiv Oddelka za geografijo FF UL Tujerodne invazivne rastlinske vrste na funkcionalno razvrednotenem območju.