V Ljubljani, dne 25. februarja 1928.
Posamezna številka 1 Din.
Leto L
Izhaja vsako drugo soboto. Naročnina: 5 Din četrtletno, 10 Din polletno.
DELO
Uredništvo: Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/II. — Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54.
Ali se rudarsko zavarovanje
zadovoljivo izvaja?
Sprememba obstoječega pravilnika o bratovskih skladnicah. — Reducirane dajatve. — Praksa bratovskih skladnic je vse drugo samo ne socijalna.
Rmdarsfko zavarovanje je pred vojno •stalo nad splošnim zavarovanjem. Bilo 'je izvedeno pred vsem starostno' iti invalidno zavarovanje in neposredno predvojno tudi nezgodno zavarovanje. Ostalo industrijsko delavstvo predvsem ni bilo deležno splošnega starostnega in invalidnega zavarovanja.
Po vojni pa je pri nas rudarsko zavarovanje pričelo propadati in to propadanje gre v starostnem in invalidnem zavarovanjui celo tako daleč, da o tej panogi 'zavarovanja pri rudarjih niti govoriti ne bomo več mogli. Saj je znano, da so provizijiske blagajne pri bratovskih skladnicah prazne in izkazujejo vsaki mesec večji deficit. Da se to propadanje zajezi, je sedanji -minister obstoječi pravilnik bratovskih skladnic Spremenil v tem smislu, da je reduciral dajatve, torej poslabšal zavarovanje, katero že itak ni bilo najboljše in je zlasti starovpokojencem nudilo znatno manj, kakor to zahtevajo življenjske prilike. Iz ukrepov ministra moremo Sklepati, da namerava vse deficite pro-vizijskih blagajn kriti na breme prizadetih rudarjev samih. Ker so deficiti visoki, -rudarjev se pa pač ne more naenkrat tako obremeniti, da bi to imelo odločujoč vpliv na položaj provizijskih blagajn, sledi iz tega, da se bo zavarovanje sukcesivno še poslabševalo predvsem s podaljševanjem službene dobe in pa z znlžavanjem pokojnin. Država in oblastne skupščine pa na to krizo rudarskega zavarovanja gledajo kakor na brezpomembno blato na cesti in niti z enim dinarjem iz lastnih blagajen ne priskočijo na pomoč, dasi se včasih sliši, da priskočijo na pomoč poplavljen-cem in drugim po vremenskih katastrofah prizadetim osebam.
Kakor se v ostalih državah trudijo, da predvsem starostno in invalidno zavarovanje bodisi na novo organizirajo ali izpopolnijo in danes že skoro ni države, v kateri splošno industrijsko delavstvo ne bi bilo zavarovano tudi za slučaj .Starosti, tako se naša država s svojo brezbrižnostjo napram soc. zavarovanju sploh trudi, da vpropasti še to, kar je že postojalo.
Uprave in samouprave bratovskih skladnic v starostnem zavarovanju ne morejo same stvari preokreriiti na boljše; poslovati morajo pač v okvirju postojećih predpisov, dasi tudi praktično udejstvovanje brat. skladnic more tudi v starostnem zavarovanju marsikatero trdoto predpisov ublažiti — ako hoče in ako ima smisel za to. Žal v praksi takih slučajev ne moremo zabeležiti in jih tudi najbrže zabeležili ne bomo, kajti praksa bratovskih skladnic v bolniškem in nezgodlnem zavarovanju, kjer finančne krize ni, nas poučuje ravno o nasprotnem: da je praksa pri bratovskih skladnicah vse drugo samo ne socialna in ne taka, da bi odgovarjala duhu in smislu zakona.
Rudarskim podjetjem se je predvsem posrečilo, da so v nezgodnem zavarovanju dosegla nižjo premijo, kakor velja za ostalo industrijo. To bi bilo za daljšo dobo najbrže nevzdržno, izvzem-ši možnost, da bi rudarska podjetja na preprečevanje nezgodnih slučajev polagala posebno skrbno pažnjo. Da pa rudniška podjetja vendarle za vse večne čase obdrže v nezgodnem zavarovanju sedanjo nizko premijo — to premijo plača podjetnik sam in ne sme delavcu iz tega naslova od mezde ničesar oditegniti — prakticirajo to talko, da nezgodne rente po višini in dobi trajanja ne odmerjajo tako, kakor to zahteva duh in namen zakona in zdravstveno stanje ponesrečencev. Bratovske sklad-nice so zlasti v nezgodnem zavarovanju pričele izvajati do skrajnosti biro-kratično in nesocialno fiskalno politiko, za katero račun plača rudar. Ta fiskalna politika je naravnost nečloveško groba. Neprestano se množe slučaji, da •težko ponesrečeni rudarji, ki potrebujejo tuje pomoči in nege, ne dobivajo 'zakonito predpisane rente, katera znaša 133 '/• %, pač pa samo 100% rento. To se pravi: mesto, da bi se renta zvišala za eno tretjino nad kategorijski zaslužek, se mu prizna renta le do višine kategorijiskega zaslužka. Pravilnik sicer res pravi, da se v takih slučajih rento »more« (ne mora!) zvišati, toda v sedanjih težkih časih, katere zlasti preživlja rudar, bi morala biti praksa taka, da se to zvišanje dosledno izvede.
Bratovske skladnice uvajajo tudi še drug način nesocialne prakse. Predvsem začetne rente priznavajo na zelo kratek čas in z neverjetno naglico nato zmanjšujejo odstotek delazmožnasti in s tem višino rente same. In kar je pri celi stvari najbolj neverjetno: bratovske skladnice so uvedle na celem svetu edinstveno prakso da 100 % rente znižujejo na 90% ali 80%, kakor da bi bila v socialnem zavarovanju med 100% in 80% invalidom kaka razlika. Nezgodno zavarovanje diferenciacij med 70% in 100% invalidnostjo ne sme poznati, ker to so samo teoretične rn birokratične finese brez utemeljenosti v zakonu in zdravstvenem stanju ponesrečenca.
'Pozivamo člane upravnih odborov, da svoje dolžnosti vrše v duhu socialnih tendenc zakona in ne dopuščajo, da bi se prikrajševali ponesrečeni rudarji v svojih pravicah. Na to protizakonito prakso opozarjamo predvsem tudi sodišče rudarskega zavarovanja, rudarjem pa svetujemo, da se v podobnih slučajih brezpogojno obrnejo na sodišče rudarskega zavarovanja. Zavarovanje je že po zakonu samem slabo in nedopustno je, da bi ga nesocialna praksa še bolj poslabševala.
O praktičnem rudarskem bolniškem zavarovanju drugič. Tudi v tej panogi se uveljavlja kričeča brezbrižnost, površnost in nesocialnost.
imela zbornica ponovno priliko, da je j zavzela stališče do velikega števila so- ! cialno političnih problemov. Ob priliki ; razprave v narodni Skupščini o zakonu i o izjednačenju davkov je zbornica s | statistično vsestransko podprto študijo j predočila, kako so naši delavci in na- | meščenci nesorazmerno visoko ob- I davčeni.
Ge se računa, da je povprečen narodni dohodek v naši državi obdavčen z dvemi odstotki, je bil
obdavčen dohodek delavca s 3.3, pri privatnih nameščencih pa se J je stopnjeval do 10 in več. Že to nam i kaže, da je 'bilo doseidaj obdavčenje delavcev in nameščencev absolutno krivično.
Poglejmo, v kakem razmerju so davki, ki jih plačujejo posamezne poklicne panoge v Sloveniji leta 1926. in z onimi, 'ki so jih plačevale leta 1912. Na glavo je odpadlo v Sloveniji leta 1912. državnih in samoupravnih davkov 211.6 Din, leta 1926. pa 226 Din. Od te vsote je odpadlo: na kmečko posest leta 1912. 81.9 Din, jeta 1926. pa 79.8 Din; na mestne hiše in pridobitna podjetja leta 1912. 119.9 Din, leta 1926. pa 88.3; na službene prejemke leta 1912. 9.8, leta 1926. pa 24.8 Din.
IPoskmri davek v iznosu dinarjev 34.1 se ni računal v nobeno skupino, ker se prevaljevanje ne da ugotoviti. Verjetno pa je, da se ta davek prevaljuje in zadeva predvsem širše mase konsumentov.
Značilno je tudi, v koliko so upravičene tožbe o neznosnih davkih, ki se slišijo od tako zvanih gospodarskih slojev. Zato naj tu poročam, kakšne so odgovarjajoče številke za posamezne davke: Obča pridobnina na glavo leta 1912. (drž. in samoupravni davki) 27.3 Posebna pridobnina
1. 1916 (samo državni davki) 4.5 1. 1912 (drž. in samouprav, davki) 34.5 1. 1926 (samo državni davki) 25.5
Naše pritožbe so se tudi deloma upoštevale pri sprejetju novega davčnega zakona. Čeprav se obdavčenje delavcev in nameščencev tudi' v tem zakonu ni tako uredilo, kakor bi bilo potrebno, vendar vsebuje ta zakon nekaj olajšav. Tako se je eksistenčni minimum vendlar le za nekaj povišal, davčna postavka pa znižala. Ugodno je, da se odbija eksistenčni minimum po 400 Din. na mesec od vseh plač, tudi od višjih.
Ob priliki razprave o proračunu ljubljanske oblasti se je obrnila zbornica na predsedstvo in nekatere poslance skupščine s prošnjo, da zavzamejo stališče proti obdavčenju na produkcijo premoga. Prvoten predlog oblastnega odbora je bil ta, da se obdavči ves premog, ki se v naših rudnikih nalaga. Če bi se to zgodilo, bi skušala premogovna podjetja prevaliti vsa bremena izvirajoča rz tega obdavčenja, na rudarsko delavstvo, ki živi že itak v neznosnih razmerah: Posledica naše intervencije je bila, da se bo pobiral ta davek od tistih, ki bodo premog trošili, ne od podjetij, ki ga proizvajajo. S tem je postala nevarnost za prevalitev davka na delavstvo manjša.
O nesolidnih temeljih rudarskega zavarovanja
smo že večkrat govorili. Pri tem smo vedno povdafjaK, da morajo sodelovati pri sanaciji rudarskega zavarovanja vsi faktorji, ki so krizo povzročili in se z njo okoristili, to je predvsem država in podjetja Vse to pa se dosedaj ni upoštevalo, nasprotno — osnutek za reorganizacijo rudarskega zavarovanja ni prišel še niti pred ministrski svet. Medtem pa se je zlasti pri naši Bratoski sklad-nici pokazalo, da več izdajo, kot dobijo vplačil. Z ozirom na to je ministrstvo za šume in rude naročilo, da se mora vstvariti v gospodarstvu na vsak način ravnotežje. Z ozirom na na nalog, pa
tudi z ozirom na finance v Bratovski skladnici je odbor Glavne Bratovske skladnice storil to na ta način, da je znižal rente in zvišal prispevke. Delavska zbornica tu ni odločala, pri celi akciji pa je zagovarjala najodločneje rudarske interese.
Pokojninski zavod za nameščence je izdal nov predlog za izboljšanje starostnega zavarovanja privatnih nameščencev. Ta predlog je v razpravi. Zbornica napram njemu dosedaj še ni zavzela svojega stališča. Storila pa bo to pravočasno.
Tudi
vprašanje starostnega zavarovanja delavcev
postaja aktualno. S kolektivnimi pogodbami se je delavstvu v nekaterih tovarnah že posrečilo, da je doseglo, da se zbirajo v njih posebni fondi za starostno zavarovanje. Tako na primer v Združenih steklarnah v Hrastniku in Zagorju, v Kemični tovarni v Celju. Ta razvoj se mora z vsemi silami podpreti. Treba je začeti s sistematičnim delom v tem pravcu. Zbornica smatra za svojo nalogo, da da inicijativo za tako sistematično delo. Dokler se to vprašanje zakonito ne uredi, naj se skuša ustvariti podlago za starostno zavarovanje s kolektivnimi pogodbami. Naloga zbornice bo morala biti tudi, dan skrbi, da se ustvari med temi fondi nekaka medsebojna vez.
V dobi od zadnje plenarne skupščine je prišlo v veljavo več važnih pravilnikov. Vsi ti pravilniki niso taki, kakor je to Delavska zbornica predlagala, pa tudi ne morda taki, kakor bi si jih minister za socialno politiko sam želel. Pri vsaki stvari je treba računati z idealom in pa s tem, kaj se v danih razmerah da napraviti. Na žalost je mnogo tega, kar smo opravičeno pričakovali, iz pravilnikov, ki so bili zadnje mesece izdani, izostalo. Vendar je treba povdariti, da leži glavna krivda za to v tem, da vlada v sedanjem parlamentu delavstvu absolutno sovražno razpoloženje.
Stanovanjski zakon je odpravljen. To mora imeti za posledico, da bodo v času, ko primanjkuje stanovanj, cene stanovanj nesorazmerno poskočile. Brez strehe bodo ostali predvsem oni, ki tako Visokih stanarin ne bodo mogli plačevati. Dosedaj je v Ljubljani 1200 stanovanjskih odpovedi. To grozi postati za Ljubljano prava katastrofa, ka- * kor je bila svoj čas potresna katastrofa. Naloga zbornice je, da stori vse, kar je še ob 12. uri mogoče.
Končno naj še enkrat povdarim, kakšna je funkcija Delavske zbornice napram oblastem in podjetjem.
Delavska zbornica ne izdaje zakonov in ne more ukazovati podjetjem. To naj se pri kritiki njenega dela vedno upošteva. Napram oblastem more zbornica vršiti to, da zbira statistične in druge podatke in izdaja mnenja ter prihaja z njimi pred tiste, ki odločujejo. Vendar odločevati o tem, kaj bodo ti organi storili, zbornica ne more. Ona ni javna oblast. Zato so merodajni za oceno njenega dela njeni predlogi, nikdar ukrepi oblasti. Napram podjetjem se'mora omejevati Delavska zbornica na to, da posreduje za delavce pri podjetjih. Tudi tu je odločitev pri sedanjem sistemu gospodarstva izključno v rokah podjetij. Delavci se na zbornico za intervencijo radi obračajo, ker marsikdo ne more ali ne zna svojih interesov pred podjetnikom zagovarjati. Tu je naloga Delavske zbornice in obratnih zaupnikov, da nudijo posameznemu delavcu pomoč. A tudi tukaj ima odločitev koncem koncev v rokah podjetnik. Zato naj se meče krivdo za neuspele intervencije vedno nanj, na zbornico pa le v toliko, kolikor bi bdio njeno posredovanje slaba
Prisiliti more podjetnika, da vpošte-va delavske težnje Je v strokovnih or-
Skupščina Delavske zbornice
Demontaža socijalne politike v državi, — Nesprejemljivi pravilniki. — Stališče Narodnega kluba k zborničnemu proračunu. — Resolucija o stanovanjski bedi in o osemurnikn.
V nedeljo, dne 12. februarja 1928 se je vršila v Ljubljani skupščina Delavske zbornice, katere naloga je bila, razpravljati predvsem o zborničnem proačunu za leto 1928-29.
Skupščino je vodil predsednik DZ Melhijor Cobal.
O delovanju Delavske zbornice
je podal poročilo tajnik Uratnik, ki je med drughn izvajal: V zadnjem času je
gatiizacijah organizirana moič delavstva.
Prisiliti ibi ga mogla k temu tudi 'politična moč države, a le take države, ki 'bi smatrala, da je poklicana regulirati tudi najvažnejši delovni odnos, tO' je zaposlitev in odpust ter višino me:zd. Je čudno, da tega danes ni. Ce kdo koga razžali, je kaznovan. Toda če odpusti podjetnik delavca neupravičeno in uniči s tem njegovo eksistenco, ni oblasti, na katero naj bi se mogel delavec pritožiti. Ce jemlje podjetnik brez potrebe delavcu velik del njegovega zaslužka, — je ni instance, na katero bi se mogel pritožiti. Te pravice pri današnjih zakonih nima ne državna oblast, še manj pa Delavska zbornica. Ni prav, da je nima — a tako je in to je treba z vso odkritosrčnostjo povedati.
Kdor bi hotel delavstvo zavajati in mu praviti, da je drugače, ali pa da se more to spremeniti brez velikih naporov z njegove strani, bi ga zavajal in mu zelo škodoval.
Delavska zbornica se je tega vedno zavedala.
Vedno je radi tega po možnosti podpirala strokovne organizacije, ki lahko predstavljajo dejansko moč 'delavstva četudi majhno in vsa 'stremljenja, ki gredo za tem, da se omeji gospodstvo podjetnika nad delavci in nameščenci, kar bi položaj delavstva v družbi šele s temelja spremenilo.
V debati, ki je sledila tajniškemu poročilu se je splošno ugotavljalo, da so pravilniki, ki jih je zadnje čase izdalo ministrstvo za socijalno politiko, nezadostni in da je v državi s strani vladajočih tendenca, popolnoma likvidirati socijalno politiko. Umestna je bila v debati pripomba
tovariša Dragotina Kosma da je pogrešeno, če spričo notorične reakcije plavajo ■ nekateri delavski zastopniki še vedno v oportunističnih vodah. Ne strinja se z onim delom izvajanj zborničnega tajnika, kjer skuša zagovarjati ministra za socijalno politiko. Za Delavsko zbornico smejo in morajo biti merodajne le težnje in upravičene zahteve delavstva. Teh se pri uveljavljanju pravilnikov ni upoštevalo. Zato je delavstvo z njimi splošno nezadovoljno in nezadovoljni smo z njimi seveda mi, ki zastopamo delavstvo. Ne gre torej, da Delavska zbornica zagovarja ministra in njegovo delovanje, ki ni uspešno. Minister naj se zagovarja sam ali pa naj to store zunaj na shodih krščanski socijalisti. V Delavski zbornici imajo mesto samo delavski interesi.
S socijalno politiko smo vsi nezadovoljni in ravno Delavska zbornica je dolžna, da to ugotovi in krepko povdari.
V boju za delavske pravice ne smemo biti bojazljivi, ker je baš sedaj jasna in odločna izpoved delavskih zahtev nujno potrebna!
O proračunu Delavske zbornice
je porečal blagajnik Radio čelešnik. O proračunu DZ smo že poročali. Stroškov izkazuje proračun za inventar 30 tisoč Din, za • upravne stroške 442.240 Din, za samoupravne organe 140.800
Na dnu Chicaga
»Ta vojna je prekleto resna, in ne smemo 'dovoljevati tropi umazanih podgan, da bi se bahala dalje. Pozivam vas na neusmiljen boj proti onim, ki se bahajo, da obvladajo naše življenje in smrt. Imate strojnice in oklopne avto-imobile. Tedaj niste slabše oboroženi nego sovražnik. Streljajte takoj in nikoli ne pokažite hrbta. Čakajo pa vas denarne nagrade in službeno mapredo-vanje. Ne prizanašajte nikomur. Saj veste, da čaka tudi vas v slučaju poraza neizprosna smrt...«
človek bi mislil, da je to odlomek iz grozovitega kriminalnega romana ali vsaj filmski napis. Toda v resnici je to samo odlomek iz okrožnice mr. Willia-ma O’ Gonnorja, policijskega ravnatelja v Chicagu! To je vabilo za nabor. Mesto potrebuje 500 nastavljencev, ki so odslužili kadrski rok. Mesto je napovedalo boj razbojnikom, katerih grozodejstva presegajo vsak roman. Chi-caške »podgane« so tako dobro oborožene, da spremlja vsak poštni voz vod morske pehote. To je odlok federalne vlade. Oklopni avtomobili, strojnice.
Stanovanjska beda
Delegat Alojzij Sedej je predlagal sprejem resolucije, ki obravnava stanovanjsko bedo. Resolucija se glasi:
I.
Zakon o razpolaganju s stanovanji z one 25. onctoora 1927. ukinja s 1. majem i92a vsako stanovanjsko zaščito-.
S tem je napravila naša država korak, kakor ga m napravila nobena država, ki se je nahajala v vojni, čeprav so posvečale druge države gradnji novih stanovanj mnogo večjo pažnjo, kakor naša. Posledice tega nepremišljenega ukrepa so strasne, bamo v Ljubljani je odpovedanih za 1. maj 1200 stanovanj. Stanarine so- poskočile do višine, ki je za delavce in nameščence nepremagljiva. Pri vsem tem- pa vse te ogromne dajatve ne bodo: denarni vir za povečanje stanovanjskega prostora.
II.
Delavske zbornice so že na svojem tretjem kongresu, ki se je vršil 24. in 26. novembra 1926 ugotovilo: Da manjka po nizkih ocenah v naši državi še nad 20.000 stanovanj. Da mora zrasti vpričo premajhne ponudbe in previso-
pa dati svoj podpis za ukinitev stanovanjske zaščite.
'Prvi maj naj bo praznik delovnega | ljudstva. Ta dan naj se delavec veseli. | Letos bo 1. maj za nešteto delavskih j družin dan žalosti, ko ostanejo na cesti ! brez strehe.
j Tov. Sedej nam je omenil slučaj-, j kako brezvestno navijajo hišni posestniki cene stanovanjem. Navedem tudi jaz lahko, da je n. pr. hišni posestnik, ki je idbsldj prejemal -za stanovanje mesečno 25 Din, sedaj povišal to stanovanje na 500 Din mesečno.
Zbornica je gradila svoj dom skupaj z mestno občino ljubljansko. Če bi Delavska zbornica sama gradila, potem je razumljivo, da bi morala graditi predvsem delavska stanovanja in 'jih oddajati za tako najemnino, ki bi jo naš delavec zmogel. Zali-bog smo morali stopiti v koalicijo z občino in graditi palačo na ta način, da pripade Delavski zbornici polovico, mestni občini pa 'polovico stanovanj- Ker Zbornica ni mogla prevzeti izdelave načrtov, vodstva itd. je morala to prepustiti občini. Vidimo- pa, da se določajo -najemnine tako visoko.
Din, za publikacije in statistiko 40.000 Din, za ljudsko vzgojo in izobrazbo 516 tisoč 720 Din, za socijalno politiko 370 tisoč 240 Din, za posle v pren-ešenem delokrogu 340.000 Din in za odkup stavbe v Ljubljani 120.000 Din; skupaj 2 milijona Din. V proračunu so predvideni tudi še izredni izdatki za volitve delegatov DZ v znesku Din 250.000 in stroški glavne Skupščine Din 30.000.—. Vsi izdatki so pokriti z 0.3 odstotka zavarovalne -doklade na imezde. Prvotni proračun se je med drugim v toliko spremenil, da se je za brezposelne podpore določil znesek Din 100.000, za strokovne tečaje in delavski tisk Din 120.000, za nabavo novih skioptikonov še 4.000 dinarjev.
V	proračunski debati je najprej govoril za SLS Ivan Gajšek, nato pa
tovariš Rudolf Juvan
ki je izvajal:
V	imenu Narodnega kluba izjavljam, da glasujemo za sporazumno sestavljeni proračun. K prvemu poglavju proračuna bi še posebej omenil, da naš klub soglaša s plačami uslužbencev DZ, kajti zbornica ne sme imeti slabejše plačanih uslužbencev, kakor jih imajo druga 'Podjetja. Priporočam, da se pritožbe glede mariborske ekspoziture DZ takoj preiščejo ni napravi red.
Znesek 10.000 Din za statistike je tako majhen, da z njimi ni mogoče kaj večjega napraviti.
Da se je za strokovne tečaje in delavski 'tisk dovolil večji znesek, je prav in mislim, da bo po mojem mnenju zadostil vsem zahtevam.
'Predavanj, ki so se diosedaj vršila, se je delavstvo udeleževalo z velikim zanimanjem. Vendar predavanja niso vedno odgovarjala potrebam in zahtevam delavcev. Zato de treba v naprej skrbeti, da bomo dali delavcu ono duševno hrano, za hatero se zanima in bo imel od nje korist. Izločiti pa se mora iz predavanj vsaka -politika. Prispevke za Ptuj in -Litijo odobravamo. Predlagali smo enako tudi za Št. Pavel in Savinjsko dolino.
Naglasiti pa se mora, da se vse premalo posveča pažnje vajeniškemu vprašanju. Za to določeni znesek 10.000 Din je absolutno nezadosten. 'Poklicna izbira je tako važno vprašanje, da je zbornica ne sme prezreti.
Prispevek Centralnemu tajništvu je previsok, ker nam ono še vedno ne nudi tega, kar bi moralo. Dobimo res gotove brošure, katerih pa delavstvo- ne čita. Cenralno tajništvo naj da našemu delavstvu nekaj stvari o delavski zakonodaji in to v našem jeziku. To bo zaleglo več, kakor vse debele v cirilici pisane bukve.
Naloga zbornice je, da rešuje predvsem socijalno gospodarsko vprašanje našega delavstva. Delavska zbornica mora biti res delavska institucija, vzvišena nad vsakodnevno' politiko.
K proračunu DZ je govoril še v imenu socijalnih demokratov Svetek, nakar je bil proračun sprejet z vsemi glasovi proti trem.
kega povpraševanja pri svobodnem razpolaganju s stanovanji cena stanovanj do take višine, da jih slabše plačani sloji prebivalstva ne bodo več zmogli. Da radi visoke obrestne mere ni •mogoče graditi novih stanovanj, v katerih bi mogli stanovati slabejše situirani najemniki na drug način, kakor 'tako, da preskrbe cena denarna sredstva javne korporacije.
Kljub temu, da so- ta dejstva nepobitna, je šla narodna skupščina preko njih in ustvarila situacijo1, ki navdaja delavstvo in nameščenstvo z obupom, ki bo našel izraza, ko bodo posledice tega 'postopanja v vsem vidne, v tako
III.
V	očigled temu zahtevamo:
Da se 'podaljša neodpovedljivost stanovanj najmanj do leta 1935.
Da se izdela nemudoma zakon o gradnji malih stanovanj, ki naj pooblašča mestne občine, da žberejo v obliki davkov večji del povišanih stanarin in uporabijo, 'ta sredstva za gradnjo novih cenih stanovanj.
Da se določijo za ekonomsko šibke sloje maksimalne stanarine.
V	debati se je oglasil prvi k besedi
tovariš Rudolf Juvan
ki je izvajal:
V	zapadnih državah se je za omi-Ijenje stanovanjske bede silno veliko žrtvovalo. Tega pri nas v naši državi ni. Namesto-, da bi država skrbela za nova stanovanja, je nakupovala stanovanjske hiše in jih preuredila za uradne svrihe. Žalostno je, da je ravno slovenski minister (dr. Gosar) podpisal zakon, s katerim se ukinja stanovanjska zaščita. Trdim, da bi moral slovenski
minister (upoštevajoč neznosne razmere v Sloveniji) preje odstopiti, kakor
da jih ne zmore niti -uradnik, še manje pa delavec. Imamo pregled stanovanj, ki jih je mestna občina oddala po- svojem bivšem vladnem -komisarju. Vsa stanovanja so se oddala ljudem, ki niso delavci in uradniki in 'M so že imeli dobra stanovanja, a so. si hoteli samo preskrbeti udobnejše stanovanje. To so visoki državni uradnik in celo ljudje, ki bi ne smeli dobiti stanovanja v Delavski zbornici. Dobila je tudi stanovanje dveh sob samica, družinski oče s 3, 4 'Otroci pa ne more dobiti stanovanja! Tu se nas ni vprašalo za mnenje. Tako bomo mogli odločati le pri oddaji onega
Zakaj je bilo potrebno, da se izvrši amortizacija v 15 letih, zakaj ne v 40 ali 50 letih?
Zbornica je šla z dobrim vzgledom naprej. Stanovanjskega vprašanja 'ne bo nihče rešil z resolucijami, ampak z javnim delom, z zidanjem. Izjavljam, da se 'bo Narodni klub pridružil vsaki akciji, ida se stanovanjska zaščita zopet uvede in Omili stanovanjska beda.
V nadaljni debati je delegat Žužek (SLS) odkrito priznal, da Jugoslovanska strokovna zveza tudi ne more prevzeti nobene odgovornosti za odločitev ministra dr. Gosarja, da je s 1. majem ukinil stanovanjsko zaščito.
Skupščina je soglasno- sprejela resolucijo o stanovanjski zaščiti. Delegat Arh je nato še predlagal naslednjo resolucijo.
o osemurnem delavniku:
'Po došlih poročilih iz Mednarodnega urada v Ženevi 'je predlagal na eni zadnjih sej zastopnik angleške vlade, da se predložijo prihodnje leto določbe o osemurnem delavniku, kakor jo vsebujejo Wa'shingtonske konvencije, v revizijo.
ogorčenem protestu širokih slojev, da bo morala zakonodajna skupščina svoje prenagljene sklepe revidirati.
dela stanovanj, ki na Delavsko- zbornico odpadajo'. IPa tudi teh stanovanj ni mogoče oddati za tako stanarino, da bi jo zmogel delavec ali nameščenec.
plinske bombe, avtomatične Thomsono-ve puške so dnevno v delu. V Marionu (v isti državi -Illinois) so napadli tihotapci žganja (bootleggers) železno-be-tonSko trdnjavo druge, konlkurenčne -razbojniške tolpe z letali. Obsuli so’jo z bombami ,dokler ni nastal požar.
Profesor chicaške univerze Th. Tra-'Sher je objavil znanstveno razpravo o mestnih zločincih. Naštel je 1300 tolp, deset tisoč banditov, ki pripadajo 132 različnim narodom. Njegova knjiga »The Gang« (Razbojništvo) je natisnjena na državne stroške. A oblasti so morale skriti ime tiskarne, da obvarujejo stavce pred maščevalnostjo zločincev.
Razbojniški okraji nosijo v Chicagu čudna, slikovita imena:	Severni pra-
gozd, Južna puščava, Zapadno- gnezdo in dr. Strokovne označbe posebnih tolp ■so: morilci, zankarji, solzna dekleta in dr. Število ženskih roparjev je izredno veliko.
Zločinci prirejajo vlome, rope, bitke, vtihotapljajo alkohol, vodijo igralnice in . . . delavska ter trgovska društva. Poročevalec Sergante, ki ga je poslal list »Forum« v globine »Ganglanda«, poroča gorostasne stvari o bogastvu
razbojniških poglavarjev: o avtomobilih, luksuznih jadrnicah, draguljih in krznih, ki jih nosijo njih žene. Leta 1926 sta plačala dva glavarja tihotapcev piva po 250.000 dolarjev obrtnega davka. Pogreb nekega Angela, ki je tudi tihotapil pivo (ubili so ga konkurenti), je stal 100.000 dolarjev. Dobil je srebrno krsto in zlat spomenik na grobu. Krsto so spremljali en senator, dva člana kongresa, okrajni glavar in neštevilni uradniki. Tihotapci se poslužujejo pouličnih bitk, zased, požiga in strupa, proti -tekmecem in stražnikom enako. Mesto Chicago je lani pokopalo razen razbojnikov 2 sodnika in 45 policajev. 'Vsi so bili ubiti. Mestna sodnija je imela opravka s 1795 morilci. Obsodila pa jih je samo 24. »Gang« ima preveliko zaslombo med poilitičarji. Zloglasni Thorrio, vodja prodajalcev metilnega alkohola (lesnega špirita, ki je povzročil nešteto zastrupljeni, oslepljeni, slučajev besnosti itd.), je plačal tudi ma-gistratne volitve in mestni očetje so mu naklonjeni. Sicilijanci vladajo po igralnicah in ni mogoče dobiti porotnikov, ki bi imeli pogum, da bi obsodili morilskega gangsterja. Toda vino in
karte menda premalo nesejo. Razbojniki so se spravili na boj proti strokovnemu gibanju. Tako jim je bil na poti Chicago Landy Toobiers Union, zveza sladoledarjev, slaščičarjev in sorodnih obrti. Razbojniki so ustoličili svoj odbor, -so uvedli obvezno prodajo alkohola (ki ga prepoveduje zakon) in so naložil trgovcem izdaten davek, člani Uniona so se jim morali pokoriti, ker so neposlušne redno in točno ustrelili; plačali so 1. 1927 izsiljevalcem nad pet milijonov dolarjev. O’ Connorova vojska je takoj napadla to podjetje. Zaprla je 451 nadzornikov, izmed katerih je iskoro vsak kriv umorov, požigov in eksplozij. Prvo delo O’ Connorove brigade je bil boj proti bateriji strojnic.
'Kralj razbojniške dežele je neki 29-letni Aul Capon. Njegovi ministri so Toni Lombardo (predsednik Sicilijanske unije) in brata Aiole, ki uradno tržita s sirom. Kraljeva beseda je zakon v vsem Ganglamdu, po vseh chicaških okrajih. »Kralj« mora biti vsak trenutek pripravljen na napad. Vozi se z oklopnim avtom v spremstvu 8 dobrih strelcev. Capon je zaljubljen v pasje dirke, ki Zbirajo v chicaških predme-
Iz tega 'je raz vidno, da je v nevarnosti najvažnejši del socialne zaščite, to je osemurni delavnik, za katerega je doprineslo delavstvo vseh držav velikanske žrtve. V devetletni povojni dobi se je pokazalo, da odgovarja osemur-nik povsem duhu časa ter v nobenem oziru ne ovira razvoja industrije.
Vsled tega protestira skupščina Delavske zbornice najodločneje proti vsakemu poizkusu spremembe določb te konvencije ter zahteva, da isto tudi naša vlada takoj ratificira.
Imenom Narodnega kluba je izjavil tovariš Dragotin Kosem, da glasuje za resolucijo. Orisal je v svojih izvajanjih pomen otsemurnika, ki je ena največjih pridobitev delavstva. Osemurnik se ni uveljavil le slučajno, nego so se zanj borile delavske organizacije desetletja. Tudi higijenski in pa ekonomski vidiki, ki so dandanes najvažnejši, govore zanj. Poudarjal je, da se mora osemurnik brezpogojno ohraniti, kajti prekourno delo izčrpava in oziiievoljava delavca, ker vidi, da je brezupno obsojen zgolj na večno delo. Prav za prav pa je največja garancija za ohranitev osemurnika v delavstvu
samem. Če bo delavstvo krepko strnjeno v strokovnih organizacijah, bo to mnogo izdatnejša obramba osemurnega delovnega časa od vseh konvencij. Del. zbornica se bo najuspešnejše borila za ohranitev osemurnika, če bo krepko podpirala zdrav strokovni pokret. Dolžnost zbornice pa je tudi, da budno pazi, da ne bodo na ohranitvi osemurnika desintereSirani delavstvo in družba in da ne bodo nekatere organizacije rušile osemurnika s tem, da ga prodajajo za materijalne ali druge dobrine, kar se žal na škodo celokupnega delavstva često dogaja. Isto tako mora Delavska zbornica pritisniti na Centralno tajništvo, da zainteresira o tem vprašanju vlado in da dožene, kaj namerava vla-v tem pogledu ukreniti. Tozadevno stališče merodajnih faktorjev je treba ugotoviti čimpreje, da ostane dovolj! časa za organizirarije odpora in protesta, ki naj bo v stanu spremeniti eventuelno nepovoljno stališče vlade, kajti s čakanjem lahko zamudimo pravi čas in onemogočimo vsako delo v tem praven, kar bi moglo imeti za delavstvo nepopravljive posledice.
Ob dveh popoludne je bila zaključena skupščina.
Socifalni razgled
PROTIZAKONITO ZNIŽANJE RU- !
DARSKffl POKOJNIN.
Kakor smo že poročali, so s 1. februarjem t. 1. stopila v veljavo nekate-ra določila novega »boljšega« pravilnika o 'bratovskih skladnicah. Minister za šume in rude je kratko malo razglasil, da se imajo z gornjim terminom pričeti uveljavljati določila čl. 119 novega pravilnika, daisi k taki parcijalni »ureditvi« rudarskega 'zavarovanja ni bil poblalščen, ampak je imel pooblastilo zato, da vsa vprašanja rudarskega 'starostnega zavarovanja istočasno uredi in ne, da je uveljavil le slabe stvari, ki težko udarijo rudarje. Kakor je pri nas vse po domače in si' nihče ne dela težke vesti, ako ‘krši zakon in druge predpise, tako so tudi v tem primeru šli preko besedila novega pravilnika. Omenjeni 'člen pravi, da se službena doba podaljša od 30 na 35 let. To je pravilo. Na tej podlagi se imajo preračunati 'tudi pokojnine in torej v razmerju podaljšane službene dobe skrajšati. Le izj’emoma, pod gotovimi pogoji, katere pa je treba šele ugotoviti, da so podani, se sme službena doba zvišati od 35 na 40 let in temu primerno znižati rente. Toda 'kljub temu jasnemu predpisu so se 'upokojenim rudarjem rente takoj znižale na podlagi 401etne službene dobe. Ta izjema je po pravilniku le takrat in le tako dolgo dopustna, ako letni zaključni računi pokažejo, da (je poslovanje provizij škili blagajen kljub zvišanju službene dobe od 30 na 35 let in temu primernemu znižanju pokojnin deficitno. Letnih zaključnih računov novega poslovanja še nimamo, zato je nemogoče utrditi efekt novega 'poslovanja. Zato tudi pogoj za
stih do 10.000 gledalcev. Visi ga poznajo, 'ker skrbi za male zločince. Če kdo zagleda kralja in se začudi, da je prost, se Capon izgubi: njegovi stražniki pripravijo revolverje, policija pa molče gleda in ne odgovarja.
Znano je, da stanuje kralj na ulici Hanthorn lun. Ima jeklene oknice in oklopna vrata ter jeklen ščit nad stolom, da brani glavo pred streli. Njegovi konkurenti so že streljali na hišo s strojnicami, policija pa nikoli. Kralj ima posebnega brivca, ki zasluži knežjo plačo.
O’ Connor ima tedaj težko nalogo. Zaprl je najprvo brata Aiole. Sodnija ju je izpustila, dasi nista marala iz ječe, ker ista se bala maščevalnih krogel. »Politični prijatelji« so jima priskrbeli prostost in 15-dnevni rok za ureditev osebnih zadev. Potem bi morala zapustiti mesto. Drugi dan je pognala bomba pisarno čednih bratov v zrak ih sta se rešila zgolj slučajno. 0’Connor misli, da bo kmelu šel za njunim pogrebom.
Talko izgleda današnji Ohicago.
podaljšanje službene dobe od 35 na 40 let še ni podan in ugotovljen.
Ako so se pokojnine kljub temu znižale na podlagi 401etne normale, je to protizakonito postopanje. Vsi prizadeti naj vlože pritožbe na sodišče rudarskega zavarovanja, katero mora z vsemi sredstvi varovati že itak Skromne pravice rudarjev. IPotrebno bi bilo, da se za te stvari zanima tudi rudarska oblast.
PODPIRANJE BREZPOSELNIH.
Sredstva, ki se zbirajo pri Borzah dela v fond za podpiranje brezposelnih so nezadostna. Borze dela v Ljubljani, Mariboru in Celju so vpisale to zimo veliko število sezonskih delavcev, zidarjev, stavbinskih tesarjev, mizarjev. Te stroke so vsako zimo naijmanj tri mesece brez posla. Pred vojno je bilo to vprašanje zanje vsaj do neke mere urejeno. Ti delavci so bili v poletnih mesecih bolje plačani, nego drugi, tako da so si lahko prihranili nekaj za zimske mesece. Danes pa se opaža, da izpodriva kvalificiranega zidarja navaden težak, ki se pa ne plačuje tako, kakor ‘bi odgovarjalo predvojni plači zidarja, ampak s 30, 40 dinarji n-a dan. Pride zima in 3000 do 4000 sezonskih delavcev bi imelo polno pravico iskati pri Borzah dela podporo. Izboljšanju mezd sezonskih delavcev je posvetiti iz tega razloga največjo pažnjo. Ker upravni odbor Borz dela še ni pričel poslovati, se tudi večjih ukrepov ni moglo storiti. Tako so se denarni krediti dosedaj enakomerno delili na posamezne mesece, kar je napačno, ker je brezposelnost po zimi večja in ker skrbe v poletnih mesecih Borze dela za zmanjšanje brezposelnosti tudi s produktivnimi krediti. V pravilniku za brezposelne podpore je določeno, da se izplačuje v gotovini le en del zbranih sredstev, en del pa ostane rezerviran za zidanje. Zato je v tem, da se izplačuje oni del podpor, ki se izplačuje v denarju, v enakih oabrokih v poletnih, kakor v zimskih mesecih, velika napaka. Na ta način dobivajo delavci ravno zimske mesece mnogo manj, kakor pa poletne, če se ‘bo v bodoče to upoštevalo, bomo1 naval brezposelnosti lažje obvladali kakor letošnjo zilmo.
IPonovno pa je treba povdariti, da so sredstva, ki so na razpolago, nezadostna. Sezonski delavci ibodo morali misliti tudi na samopomoč. Stavbinski delavci nimajo v Sloveniji nobene prave strokovne organizacije. Treba bi bilo, da se organizirajo v solidno strokovno organizacijo, ki bi zbirala po leti prihranke za zimske mesece.
SOCIALNO SKRBSTVO PRI NAS IN DRUGOD.
Važno in poučno je za naše delavstvo, da se poučuje tudi o tem, kakšno skrb druge države posvečajo socialnim potrebam. Take primerjave so sposobne, da delavca utrjujejo- v zavesti, kako
upravičene in utemeljene so njegove j socialne zahteve tudi v naši državi,, j katera hoče na vsak način pred svetom j veljati kot socialno-reafceijooarna država.
Danes navajamo nekaj zanimivih podatkov iz državnega proračuna Nemčije za 1. 1928., Proračun (državnega 'ministrstva dela (socialne politike) je takoj za proračunom1 vojnega ministrstva in predvideva 683 milijonov zlatih mark (t. j. okoli 8 miljard Din), pri nas 30 miljonov Din. Med izdatki! igrajo uplivnejšo vlogo- izdatki za socialno zavarovanje v višini 212.3 miljonov Mk za državne doklade k starostnim rentam delavcev. Za materinsko- zavarovanje so se proračunani izdatki dvignili na 30 miljonov od 25 milj. 1. 1927. Za brezposelne podpore in za posredovanje dela je predvideno1 580 miljonov Mk. Ogromni zneski so v proračun uneseni za vojne invalide. Socialno politični del nemškega proračuna priča o visoki kulturi Nemčije.
FRANCOSKA ZA OSEMURNIK.
V	pariški poslanski zbornici so obravnavali te dni vprašnje vvashington-ske pogodbe o- osemurnem delu. Minister za delo- je izjavil, da je zahtevala francoska vlada v Ženevi preložitev glasovanja o angleškem predlogu, ki hoče washingtonsko pogodbo »popraviti«. Vlada se bo uprla vsaki spremembi te pogodbe.
BREZPOSELNOST V AMERIKI.
V	Združenih 'državah vlada že nekaj mesecev sem strašna delovna kriza. Število nezaposlenih delavcev je doseglo 4 milijone. iNa tisoče in tisoče ljudi so morali vzeti na hrano v javne ubožnice.
V	istem času nadaljujejo oficijelni -krogi v norem tempu z oborožitveni-m -delom. Pod pritiskom javne kritike se je predsednik Coolidge uklonil, da bodo letos finansirali gradnjo »samo« 25 o:klqpnic po 10.000 ton . . .
Narodno-strokovna zveza
VSEM PODRUŽNICAM NSZ!
Tajništvo je pred časom razposlalo zelo važno in nujno okrožnico glede volitev obratnih zaupnikov in glede seznama prejemkov delavstva. Prosimo vse podružnice, da nam takoj in neodložljivo pošljejo sezname delavskih plač, odnosno nam pošljejo plačilne listke ali kuverte posameznih podjetij in kategorij delavstva. Podatke izročimo Delavski zbornici, ki porabi gradivo v statistične svrhe. Storite svojo dolžnost ih rešite okrožnico takoj in -brez odlaganja.
ZAGORSKA STEKLARNA V NEVARNOSTI.
Jz Zagorja smo' dobili vest, -da stoji -steklarna tik pred ustavitvijo obrata. Lastnik steklarne si je zgradil v Rogaški Slatini moderno novo steklarno in bo zagorsko opustil. Z opustitvijo steklarne bo pahnjeno med brezposelne j veliko število tukajšnjih delavcev, kar bo iza našo kotlino nov in občuten udarec.
Namera ukinitve steklarne ni nova in se je delj časa o tem govorilo, vendar je obratovala vsaj v manjšem obsegu. Prav lepo število delavcev je sedanji najemnik zaposlil v novi steklarni v Rogaški Slatini, kjer bo tudi zaposlil profeisionMe, ostali del delavstva bo pa ostal brez vsakega zaslužka.
Z opustitvijo steklarne zapade smrti ena starejših naših steklarn, ki je bila že dobro znana daleč po svetu po svojem finem steklu. Ker ni vseeno, če taka steklarna še nadalje obratuje ali ne, je treba poiskati vzroke, ki so dovedli steklarno do tega koraka.
Pravih in tehtnih vzrokov za opustitev -steklarne baje sploh ni, edini vzrok leži baje v tem, da ni imelo podjetje resne volje za obratovanje. Baje je podjetje to že s tem pokazalo, ko je razdrlo neko kupno pogodbo za borih par desetin tisočakov, akoravtno so drugače imeli igrati milijoni vidno vlogo v investicijah. Podjetje je tedaj kot se po Zagorju govori namenoma opustilo propasti to vzorno podjetje.
Vse delavstvo Zagorja se danes s strahohi sprašuje, kako se bo to vprašanje rešilo. Število brezposelnih, katerih ne manjka, se bo povečalo in nastaja vprašanje, kam bodo šli vsi oni, ki bodo pni steklarni izgubili svoj bori košček kruha. Trboveljska družba lahko z eno samo gesto odpravi pretečo nevarnost s tem, da steklarno obdrži in poišče drugega najemnika. Z nekoliko dobre volje se da ta preteča nevarnost odstraniti in zagotoviti zagonskemu (delovnemu ljudstvu vsaj ta bori zaslužek. Pozivamo vse merodajne činitelje, da se za to nujno in važno vprašanje za-itateresirajo in p odvzamejo vse potrebne korake, da se steklarna ne opusti, temveč da se ji da imonžost nemotenega obratovanja.
Ko dobimo kaj podrobnejših podatkov o stanju družbe in stanju steklarne, bomo o tem vprašanju še pisali.
LOGATEC.
Podružnica Narodno strokovne zveze, odnosno njen odbor, je imel na
Svečnico širšo sejo, na kateri je izvolil poseben odsek, ki se bo bavil z volitvami obratnih zaupnikov. V odseku so tovariši Ivan Hodnik, Franc Kodelja, Ivan Verbič, Avgust Verbič, Janez Petrovčič, Ivan Pogorelc in Jakob Hojan. Ti tovariši so prevzeli nase skrb, da se v vseh podjetjih logaškega okraja izvedejo volitve obratnih zaupnikov. Odsek 'je šel takoj na deio, preštudiral pravilnik in postopek volitev samih ter si razdelil delokrog. Podružnica bo imela v soboto 25. febr. zopet svojo sejo, na kateri bo razpravljala o vseh aktuelnih vprašanjih. Seje se udeleži tudi strokovni tanik tov. Kravos, da na njej poroča o vseh važnih vprašanjih. — Knjižnica podružnice prav dobro deluje. Ima že 62 prav lepih knjig, ki pridno cirkulirajo med člani in prijatelji društva. Odbor ponovno prosi vse prijatelje delavstva, da mu priskočijo i na pomoč in darujejo za to prepotrebno delavsko knjižnico bodisi denar ali knjige. Vsaka knjiga ali znesek je prav dobrodošel. — Podružnica bo slavila v kratkem obletnico ustanovitve in se odbor že pripravlja na to proslavo. Podrobneje o tem priobčamo v prihodnji številki lista.
PTUJ.
Ptujska podružnica Narodno strokovne zveze je limela v nedeljo, dne 12. februarja t. 1. svoj redni občni zbor ob 10. uri dopoldne v prostorih »Društvenega doma«. Občni zbor je otvoril z lepim -nagovorom predsediik tovariš Ivan Brumen, ki je obenem podial tudi predsedniško poročilo. Za njim je podal tajnik! tov. Mihael Hercog tajniško poročilo. Vsa poročila so bila vzeta z odobravanjem na znanje. Preglednika računov sta poročala, da sta našla knjige v redh in se je odboru podelil abso-lutorij. Pred volitvami novega odbora je« poročal centralni tajnik tov. Kravos o vseh aktuelnih delavskih vprašanjih in se bavil s položajem delavstva pri nas in drugod. Pojasnil je vzroke, ki danes pritiskajo dlelavstvo k tlom in posebno povd-aril, da je nesreče krivo največ tudi delavstvo samo, ki je zgubilo vsak1 smisel za skupnost, za borbo in za organizacijo. Poročilo tajnika so vzeli zborovalci z odobravanjem na znanje. Sledile so volitve in se je soglasno izvolil nasledlnji novi odbor: predsednik Ivan Brum-en, podpredsednik Alojz Brecelj, tajnik Mihael Hercog, blagajničarka Mlika Mojzerova, odborniki Viktor Gluhak, Jakob Toplak, Franc Žnidarič, Tomaž Švajger in Justi Gregorec, namestnika Blaž Tra-vežan in Franc -Furpas, nadlzomik' Anton Blažek. Po volitvah je govoril še -okrožni tajnik tov. Tumpej, na kar je -novo izvoljeni predsedik zaključil lepo uspeli občni zbor.
SENOVO.
Podružnica Narodno strokov, zveze v Senovem bo imela svoj redni občni zbor v nedeljo-, dne 4. marca 1928 ob po-1 4. uri popoldne v rudniški restavraciji. Pozivamo vse članstvo, -da se tega občnega zbora udeleži polnoštevilno. Prisostvoval bo tudi delegat centrale,
ki bo poročal o važnih delavskih vpra-šan'Jih.
MEŽICA.
Podružnica (Narodno strokov, zveze v Mežici bo imela svo redtni otočni zbor v nedelijo 4. marca ob 11. uri dopoldne v mali sokolski dvorani v Mežici.
Dnevni red:
1.	Poročilo odbora (predsedlnika, tajnika, blagajnika in nadzorstva).
2.	Volitev novega odbora.
3.	Raznoterosti.
Na občnem zboru poroča tudi zastopnik centrale. Vse člane vabimo, da se ‘tega važnega občnega zbora udeležijo polnoštevilno. Udeležba je za vse •člane strogo obvezna.
JESENICE.
V nedeljo 12. t. m. se je vršil občni zbor podružnice Narodno strokovne zveze na Jesenicah. Zbor ni bil prav dobro obiskan. Predsednik je to v svojem govoru konstatira! ter grajal članstvo, da ne kaže preveč zanimanja za organizacio. Občni zbor je otvoril in vodil podružnični predsednik tov. Lojze Ferbežar, ki ‘je podal tudi predsedni-škb poročilo. Tajnik tov. Lojze Božič je podal pregledno sliko celoletnega delovanja podlružnioe, zlasti je bilo razveseljivo poročilo o napredku članstva. Na poziv tov. tajnika je občni zbor z vstajenjem izkazal čast umrlim članom tovarišem Cirilu Lavsegarju, Ivanu Talarju in Luki Javorškemu, ki so bili' med agilnimi in rednimi člani, prva dva celo med ustanovniki jeseniške podružnice. Prav razveseljivo poročilo o blagajniškem stanju je podlal blagajnik tov. Tine Zupan. Iz tega poročila se je videlo prav vzorno delovanje podružnice, odnosno njenega dosedanjega odbora. Revizijskb poročilo je podal tov. Tone Čufar s predlogom, da se podeli blagajniku absolutorij, kar je občni zbor soglasno sprejel. Iz vseh poročil je v splošnem zaznamovati lep napredek podružnice, kar dokazuje, da je odbor bil zelo agilen in je uspešno delal v protspeh podružnice. Pri volitvah je bil izvoljen nov odbor, na čelu mu agilni dosedanji dolgoletni predsednik tov. Lojze Ferbežar, ki si je znal pridobiti s svojim nastopom simpatie vsega delavstva. Ta ponovna njegova izvolitev bo gotovo zelo veliko koristila organizaciji. Novoizvoljeni odbor prosi vse člane, da mu olajša delo s tem, da redno in točno vplačuje svoje prispevke. — V nedeljo, dtne 26. februarja se vrši članski sestanek) ob 10. uri dopoldne v društvenem lokalu. Poročevalec iz Ljubljane. Pridite vsi m točno, da bo udeležba res častna.
VEVČE.
Menda se nikjer ne godi delavstvu tako slabo kot pri nas. V papirnici se nas šikanira in zmerja z »Windische Hunde«. Pri tem pa moramo garati in molčati. Vse naše pritožbe ostajajo brezuspešne, ker Bog nas vanilj, da bi se zgodila kaka krivica gospodom, ki so prišli iz Rajha in se vgnezdili pri nas kbt turški paša v osvobojenih krajih. Radovedni smo, če govorijo nemški delavci z našimi inženjerji in poslovodji v Nemčiji tudi slovensko in se li morajo ti delavci tudi učiti slovenščine, ker so njih prepostavljeni Slovenci. Pri nas vsaj je tako, dla moramo znati nemški, ker so vsi »ta višji« Nemci. Imamo ljudi pri nas, in menda jih tudi drugod ne manjka, ki so že dolgo vrsto let pri nas in so akademično lizobraženi, pa še ne znajo ali 'nočejo znati besede slovenskega. In radi teh par gospodov mora več sto delavcev znati nemško.
TRBOVLJE.
Kar se godi ipri tukajšnjem podjetju Dukič na Dobrni presega že vse meje in ne moremo več o tem molčati. Delavci, zaposleni na takozvani »kipi«, dobivajo plačo 3.50 do 4 dinarje na uro in so pri tem težkem poslu šikaniram po preddelavcih, da je le kaj. Vsakdo misli, da je njegovo glavno opravilo kot preddelavca, da se dovolj nakriči na delavca, katerega ravno s kričanjem največkrat tako zmeša, da se delavci prav radi ponesrečijo, ker jih kričanje in zmerjanje tako zbega, da po-
zabijo na varnost. Večinoma so tamkaj zaposleni taki delavci, ki enakega dela niso vajeni in jim gre seveda težko izpod rok, so pa zato izpostavljeni tem-večjim šikanam predpostavljenih, ki kar za stavo tekmujejo med seboj, kdo bo bolj udrihal po ubogi pari. O tem borno še spregovorili, alko ne bo kmalu kaj boljše.
RUŠE.
Podružnica Narodno strokovne zveze v Rušah je imela v nedeljo, dne 15. februarja t. 1. svoj redni občni Zbor v gostilni Ozwald v Rušah. Po poročilih odbora, je govoril okrožni tajnik tov. Tumpej iz Maribora, ki je podal pregledno sliko o stanju delavstva pri nas. Po njegovem izvajanju, katerega so vzeli Zborovalci z odobravanjeim na znanje, se je izvolil naslednji novi odbor:	predsednik Benedikt Vrhovnik,
podpredsednik Matlko Breznik, tajnik Stanko Kos, blagajnik Ludvik Verlk, odborniki Ivan Mojizer, Ivan Doigenik, Franc Jezernik, Štefan Šket in Ivan šmigoc; pregledovalca računov Rudolf Piščanec in Jože Gorjan. Novoizvoljeni odbor nam daje garancijo, da se bo delo v tej važni podružnici lepo razvilo in da bodo šli vsi izvoljeni tovariši na delo, čeprav imajo z ozirom na tamkajšnje mnogoštevilne nasprotnike prav težko stališče. Naj bodo uver-jeni, da niso osamljeni, temveč da tvorijo z nami veliko in močno celoto-. Vse 'novoizvoljene tovariše toplo pozdravljamo in jih pozivamo, naj vztrajajo na svojem mestu in naj bo njih delo uspešno.
VOLITVE OBRATNIH ZAUPNIKOV.
Delavska Zbornica za Slovenijo je razposlala volilne skrinjice ekspozituram Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Zagorju, Krškem, na Jesenicah, v Novem mestu, Kranju, Kočevju, Tržiču, Logatcu, Kamniku, Murski Soboti, Slovenjgradcu, Ptuju, Kontjicah, Šoštanju in Gornji Radgoni, Borzam dela v Mariboru in Celju iin Bratovski skladnici v Guštanju. Upravičenci volilnih odborov dobe na navedenih mestih proti potrdilu volilne skrinjice na razpolago. Skrinjice je vrniti takoj po končanih volitvah na mesto, kjer so se vzele.
ŠE O VOLITVAH OBRATNIH ZAUPNIKOV.
Inspekcija dela v Ljubljani nam je dostavila sledeče: »Z ozirom na predlog Delavske Zbornice v Ljubljani v zadevi podaljšanja roka za izvedbo volitev delavskih zaupnikov v letošnjem letu, ki je bil določen v smislu ČL 2 navodil za volitve delavskih in name-ščenskih zaupnikov (U. 1. št. 3—3 z dne 9. jan. 1928) za mesec januar, je ministrstvo za socialno politiko z odlokom Z. R. br. 610—IV z dhe 24. jan. 1928 odredilo, da naj inšpekcija dela v Ljubljani v sporazumu z Delavsko zbornico v Ljubljani podaljša za letošnje leto navedeni rok. Vsled tega podaljšujem za območje inspekcije dela v Ljubljani, z ozirom na dopis Delavske zbornice št. 267 z dne 8. febr. 1928, rok za izvedbo volitev delavskih zaupnikov za leto 1928 do konca meseca marca 1928. — Šef inšpekcije dela v Ljubljani: Ing. Evgen Baraga s. r.«
S tem dopisom je potrjeno to, kar smo že vsem našim podružnicam sporočili: da se imajo volitve delavskih zaupnikov izvršiti do konca marca t 1. Ker dnevi prav hitro minevajo, je dolžnost vseh naših podružnic, da se takoj z vso vnemo lotijo dela, dla se do predpisanega roka povsod izvršijo volitve.
(Prosiimo tedaj vse podružnice in vse naše zaupnike in prijatelje1, katerim smo poslali okrožnice in dopise, da gredb takoj na delo In opozorijo delavce v vseh podjetjih na važnost volitev. Storite vsi svojo dolžnost in takoj, da ne bo prepozno.
Tajništvu pa takoj poročajte o izvršenih volitvah, ker bo tajništvo vodilo natančno evidenco naših zaupnikov.
KAJ PA JE TO?
Nekatere podružnice, posebno one iz mariborske oblasti, nam sporočajo, dla so se v nekaterih tovarnah že zdav-
naj izvršile volitve zaupnikov in sicer na tak način, da se je sploh čuditi, da so se izvršile. Baje se je tako mudilo gospodom socialistom, da so ponekod kar na svojo lastno pest napravili volitve in si prisvojili vse zaupnike. Obstoja mnenje, da je Delavska zbornica dlala najprej volilni materijal v roke socialističnim organizacijam in potem šele drugim. Znani so nam slučaji, da nedopustno favorizira Delavska zbornica socialistične organizacije.
Vse naše podružnice prosimo, da uvedejo povsod kontrolo, kako in kdaj so se vršile volitve in kdo ima zaupnike. Če so se volitve izvršile nezakonito in delavstvo o njih sploh ni bilo obveščeno ter nima svojih pravih zaupnikov, naj se to takbj sporoči tajništvu, da podvzame potrebne korake.
To velja posebno Za štajersko oblast. Tam so bile volilne tiskovine tiskane in so prišle mnogo prej v roke favoriziranim organizacijam, kot pa onim, ki imajo sedež v Ljubljani.
ali je volilni rok podaljšan TUDI ZA MARIBOR?
Medtem, ko je ljubljanska inspekcija dela že zdavnaj podaljšala rok za
izvedbo volitev obratnih zaupnikov in je te dni odlok podaljšanja tudi publicirala, nismo doslej slišali, da bi kaj enakega storila mariborska inspekcija dela. Pa pač ne bo treba za Maribor posebnih prošenj an novih odlokov. Mariborska inspekcija dela naj pojasni, če velja tako podaljšanje tudi v njenem območju, da si bomo na jasnem.
TUDI POSEBNA METODA.
(Nemalo sem se začudil, ko sem pred par dnevi dobil poziv trgovca Leopolda Lozarja, kS je imel nedavno trgovino v Vevčah, da mu plačam neki dolg, o katerem ni znano ne meni:, še manj pa moji družini. Informiral sem se tudi drugod in zaznal, da je ta gospod razposlal potom odvetnika enake terjatve tudli drugim in si je mislil, da bomo kar na lepem plačali namišljene dolžne zneske že radi tega, ker je tak poziv poslal odvetnik. O, pa zmotil se je g. Lbzar, kateremu javno povem, da naj na plačilo tega izmišljenega dolga ne čaka, ker mu nisem ničesar dolžan. Zelo 'se čudim, kako je prišlo sploh dotok ega iztirjevanja in hi prav radi, da mi g. Lozar to na kak način sporoči. — Jakob Zulovec, delavec v Vevčah.
Doma in
SOVJETSKI DIPLOMATI.
Moskovski hudomušneži si prav radi privoščijo sovjetske diplomate. Tako pripovedujejo o rajnem Krasinu, poslaniku v Londonu, da je bil nekoč povabljen Ik angleškemu ministrskemu predsedniku Baldwinu. Pri kosilu je omenil Krasin, da mora biti še danes na plesu v Brightonu, kjer stanuje ženin njegove hčerke. »No, ples boste zamudili,« so rekli Angleži. »Ne, imam čudežno hiter avto.« Gostje stopijo ven, da bi si ogledali vozilo', in BaMwin reče začudeno: »O, to je krasen Packord, luksuzni voz, ki ga ni enakega na svetu. Tvrdka je naredila samo en takšen voz. Vem, da ga je hotelo kupiti Njegovo Veličanstvo kralj, a tudi ta se je zbal previsokih izdatkov. Veseli me, da ima Sovjetska zveza toliko denarja za poslanike, čeprav ne vem, od kod imate denar.« — »O dragi sir,« je odgovoril Krasin prebrisano. »To je pač preprosto. Zakaj plačujete vse v gotovini? Mi kupujemo vse na up. Na tem je zgrajena vsa naša trgovina. Briga me, kdaj bo plačala država ta avto!«
Nekoč je bil Krasin v Londonu pri županu. Po kosilu privleče njegov sosed Macdonald težko zlato dozo za cigarete. Krasin noče zaostati in takoj pokaže svoljo dozo, seveda zopet zlato. Zraven sedeči gostje občudujejo doze in ju primerjajo. Na angleški stoji »Hvaležni londonski delavd svojemu dobrotniku Maodonaldu«, pri Krasinu pa »Hvaležni moskovski delavci svojemu dobrotniku . . . Savi Morozovu« (znan milijonar, ki je pred vojno podpiral boljševike, pod njimi pa je seveda izgubil imetje).
KITAJSKI DELAVSKI PARADIŽ.
Londonski list »Suoday Worker« priobčuje naslednje številke: Od janu= arja do marca 1927. so justificirali na Kitajskem 3460 delavcev, 2219 so jih ranili in 4639 zaprli. Od aprila db septembra prejšnjega leta, torej po izdajstvu Cijang-Kaj-Sekovem in -drugih nacionalističnih generalov, so poklali 26 tisoč 154 delavcev, 29.139 so jih ranili in 25.113 zaprli. V septembru so poklali zopet 5487 delavcev, 2217 ranili, 8420 zaprli. V novembru -je dal poklati »krščanski« general Feng v pokrajini Ho-nan najlmanj 30.000 kmetov; v decembru so jim dodali spet najmanj 7000 justificiranih oseb, 4000 ranj enih in 8000 zaprtih...
KOLUMBOVI ZASLUŽKI.
Neka čikaška znanstvena revija priobčuje izpod peresa prof. Rugeja zanimiv članek o zaslužkih raznih velikih odkriteljev v začetku našega veka. Ti zaslužki so bili presneto majhni in sicer ne samo absolutno, temveč tudi relativno v primeri z današnjimi plačami. Ob času, ko je odkril Ameriko, je prejemal Krištof Kdumb n. pr. smešno nizko plačo 55 dinarjev in 80 para na
po svetu
, dan (v našem denarju). Njegovi trije pomočniki, kapitani Juan, Martin in Anton Peres, so prejemali letno po 9000 Din. Lahko pa so Boga hvalili, da so prejemali toliko, kajti (dragi znameniti brodarji iz tiste dobe, n. pr. Magel-I haems, ki je obdadra! kot prvi zemeljsko kroglo, so dobivali še manj. Odkritje Amerike je stalo manj ' nego 9,000.000 Din in ta denar je izhajal večinoma iz rolk španske kraljice Izabele, deloma pa iz žepov nekaterih bogatih paloških meščanov. S to vsoto ne bi danes kupili niti enega izmed velikih aeroplahov, ki prenašajo današnje raziskovalce preko oceanov in malo znanih ozemelj.. Veliko pa je bilo tedaj pogumnih brodarjev in pijonirjev belega plemena po neznanih zemljah, ki so umrli v bedi. Med temi' so n. pr. .Ponče de Leon, ki je odkril Florido, De Šoto, ki je prišel prvi do Mis'sissipija, in Bal-boa, ki je odkril Tihi ocean.
NEMŠKO DELAVSTVO ZA NEMŠKI JEZIK.
Avstrijski delavski poslanec Hueber je poslal v imenu delavskih organizacij na upravni svet Mednarodnega urada za delo pismo, v katerem predlaga, naj bi radi velikega števila nemško govorečih delavcev pri mednarodnih delavskih konferencah priznali tudi nemščino kot uradni jezik. Predlog so dali poslovnem odseku v pretres.
ŽENSKA VOLILNA PRAVICA V JUŽNI AFRIKI.
Južnoafriški parlament je sprejel zaklon o ženski volilni pravici. Volile bodo tudi črnke. Delavska stranka se je dolgo upirala temu, da bi smele voliti tudi one.
BREZPOSELNI V PALESTINI.
Lord Rothschild jamči zionistične-mu izvršilnemu odboru za najetje posojila enega milijona angleških funtov. S tem posojilom menijo osnovati naselbine za brezposelne židovske delavce.
ŽELEZNICA BREZ STROJEVODIJ.
Te dni je bila v Londonu izročena prometu nova podzemska električna železnica, ki veže dva najbolj oddaljena dela mesta in je določena samo za prevoz 23.000 poštnih vreč dnevno. Vlakovi vozijo v presledkih po dve minuti Zanimivo je, da vozijo vlakovi brez strojevodij in se njihov tek regulira avtomatično iz neke centralne kalbine. Vlakovi ne morejo zadeti drug ob drugega, ker se električna struja pri naslednjem vozu avtomatično ukine, brž ko se ta približa sprednjemu vozu preko določene razdalje. S tem notom prometnim sredstvom izgine z londonskih ulic 1300 avtov, (ki so doslej vršili presvete pošte med tema dvema koncema velemesta.
Razširlolte „Delo"!
Izdajatelj: Konzorcij »Dela“. — Urejuje: Ivan Tavčar. — Za Narodno tiskarno odgovoren: Fran Jezeršek.