Poštnina pavšallrana. Uredništvo In upravnlštvo lista je v Ljubljani Breg št. 12. Telefon 119. itev» 18. Posamezna številka po Din 1*25. Leto IV. i, 3. maja 6924. Glasilo fyZdruženja slovenskih avtonomistov11. — . — Izhaja vsako soboto. ------------------ Oloietna naročnina 50 — D mesečna 5 — „ Inozemstvo celoletno 100. Posamezne številke se ra-čunijo po Dl 25 Inserati se računajo: pol str. 5o0 D, manjši sorazmerno. — Pri malih oglasih beseda 50 p. Hflj hOČBIHO? Lastn0 za^onodai° na Ustnih tleh ozrasnega sloven- Svetovni položaj. Mi ne živimo kot samotarji na kakem zapuščenem otoku, ampak živimo med ljudmi in med državami, kjer vse vre in kipi. Skušnja pa nas uči, da se taka gibanja ne ustavljajo ob državnih mejah, ampak se širijo navadno tudi preko državnih mej k sosedom, kjer povzroče nova gibanja in nove pokrete. Zato pa je dobro, če se vsaj od časa do časa ozremo okrog sebe in skušamo spoznati. kaj se pripravlja, da nas tok dogodkov ne najde nepripravljenih.' Če se oziramo po Evropi, vidimo, da je ta del sveta danes bolj nemiren kot je bil sploh kdaj prej. Po končani svetovni vojni so sicer državniki poskusili v Parizu na mirovni konferenci Evropo urediti tako, da bi evropskim državam, starim in novim, zagotovili trajen mir, toda s svojim delom so dosegli ravno nasprotno: Evropa ni bila še nikdar tako nemirna in ljudje po vseh evropskih državah še nikdar niso bili tako nezadovoljni kot so danes. Trdi mirovni pogoji, ki so jih Francozi naložili Nemcem, Francozom niso prinesli sreče. Frdncozi žive danes v večnem strahu pred' nemškim maščevanjem. Ker pa je Francozov komaj polovico toliko kot Nemcev, se Francozi silno oborožu-jejo. Francozi grade vedno nove bojne ladje vseh vrst, grade letno na stotine novih letal, v vojašnicah pa rede na tisoče vojakov. To stane ogromne miljarde. Teh miljard pa ne plačujejo samo Francozi, ampak jih plačuje skoro vsa Evropa. Nihče namreč ne more vedeti, proti komu se utegne v danem slučaju francoska vojna sila obrniti. S posebno pozornostjo opazujejo francosko oboroževanje Angleži. Ti so v posebnem strahu zaradi francoskega letalstva. Zato tudi Angleži množe svoje zračno brodOvje od leta do leta in angleški inženerji in učenjaki ugibajo noč in dan, kako bi se morebitnega francoskega letalskega napada ubranili. Na drugi strani se boji francoske vojne moči Italija. Tudi ta se pripravlja z vsemi sredstvi na bodočo vojno. Italija reorganizira svojo mornarico, pomnožuje svoje letalstvo in ustanavlja posebne zavode za vojaško kemijo, da bi imela na razpolago dovolj strupenih plinov. Ena najmočnejših vojaških sil pa je danes Rusija. Ruska rdeča armada je danes prvovrstna vojna sila, opremljena s pomočjo nemških inženerjev in častnikov z najmodernejšim orožjem. Vse kaže na to, da Rusija v bodočem spopadu rned evropskimi državami ne bo držala rok križem, ampak bo v tok dogodkov posegla z velikansko silo. To vedno bolj naraščajoče oboroževanje Evrope ne more ostati brez posledic. Kadar se začno zbirati na nebu temni oblaki, začne prej ali slej deževati, če ne pride še do kaj lupšega. Drugo zelo sumljivo znamenje, da se bliža nova nevihta, je naglo sklepanje raznih vojaških pogodb med evropskimi državami. Stare antante in stare srednjeevropske zveze ni več, zato pa imamo celo vrsto novih vojaških zvez. Nemci so zvezani z Rusijo, Francozi so že dobili ali pa bodo še dobili na svojo stran celo vrsto manjših držav, zlasti takih, ki so nastale na podlagi mirovne pogodbe (med temi je oziroma bo kmalu tudi Jugoslavija), Italijani pa so zvezani z Angleži in s Spanci. Raznih vojaških zvez je danes v Evropi toliko, da jih človek že komaj zasleduje. Zgodovina nam na kaže, da je običajna posledica še tako lepih „mirovnih“ in „obramb-nih“ zvez vedno — nova vojna. Tudi splošna nezadovoljnost s stanjem, ki so ga ustvarile mirovne pogodbe, in zlasti nezadovoljnost z obstoječimi gospodarskimi razmerami kar vpije po brzi in nagli rešitvi in po koreniti izpremembi, pa naj se potem sedanji ooložaj spremeni na miren način ali pa, kar je še verjetnejše, nasilnim in krvavim potom. Če motrimo torej današnji položaj s te ali z one strani, vedno prihajamo do zaključka, da nas bodo že v doglednem času objeli novi vojni valovi in da sinemo upravičeno računati na velike politične izpre-membe v Evropi. Tu pa nastane za nas Slovence važno vprašanje: Kakšno stališče bomo zavzeli, ko se bo Evropa na novo urejala? Ali naj sledimo dosedanji politiki, ki nam je vedno ubijala v glavo hlapčevstvo in tujo komando, ali pa naj se pripravljamo na nastop v bodočnosti, da bomo tudi mi uvaževani kot narod, ki ima iste pravice do obstoja in življenja kot drugi narodi? Po naših mislih in po dosedanjih izkušnjah odgovor na to vprašanje ni težak. Iz tega razmotrivanja pa sledi dalje, da je centralizem, ki nas sili pod tujo komando in ki nam ubija našo lastno samozavest, za Slovence največja poguba. Rešilna in upapolna pa je za nas misel, da se nam bo z naporom vseh sil vendarle posrečilo pripomoči do zmage preureditvi naše države v zmislu federacije in republike, ki je glavni pogoj naše bodoče politične vzgoje do samostojnosti in neodvisnosti. Kmet za kmete. Našii bralci se gotovo še vsi spominjajo članica »Kaj ni prav?«, ki smo ga bili ponatisnili iz'»Murske Straže«. Zaradi tega članka je padlo v raznih listih precej besed. V zadnji številki pa odgovarja pisec članka sain v »Pismu iz Kranjske« na razne opazke teh in onih listov. »/Pismo iz Kranjske« slove: »Spoštovani gospod urednik! Oprostite pisavi; .roke so mi namreč utrujene od dela, ker sem kmečki človek. — Moj članek »Kaj v SLS ni prav?« je vzbudil v Izraelu precej nemira in vzdignil obilo prahu. Dobro je bilo, da je »Avtonomist« ponatisnil članek v celoti, kar je vzbudilo nemir pri gospodi pri »Slovencu«, ki si domišljuje, ako je s frazami in volilnimi gesli republike in avtonomije dobila večino, da sme pri. nas vedriti in oblačiti. Četudi smo priprosti kmečki ljudje, imamo v glavah še zdravo pamet 'in se zavedamo tega, da smo državna velesila v notranji politiki in nikakor ne kimavci gospodi v talarjih ali frakih. — Vaš in »Avtonomistov« odgovor je bil pisan popolnoma v smislu mojih misli in sta mi tako oba prihranila delo. — Značilno je, da ta gospoda ne pozna božje zapovedi: »Ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega!« — Mariborska »Straža« in »Gospodar« sta vendar glavni glasili štajerske SLS in logičnim zaključkom z vodstvom v zvezi. Celo na Kranjskem smo prepričani, da ste s svojo energično pisavo v prilog SLS mnogo pripomogli k »štimcam«, kar pa gospodje, ki imajo vero le na jezi- ku, nikakor pa ne v srcu, nehvaležno zamolčijo in zvestega boritelja za čiste strankine ideje zapostavljajo in omalovažujejo. Napade na Vas smo vsi brali, »Slovenec« pa jih taji. Tudi so spustili v javnost besedo »članek, od nepoznanega človeka spisan«, d asi sem se podpisal in dostavil polni naslov. Nadalje piše »Slovenec«, da se damo nekateri, glede presoje SLS, preveč vplivati od nasprotnega časopisja. Kar se mojih misli v članku tiče, povdarjam, da so sad mojega razmišljanja in opazovanja, brez vsakega vpliva od katerekoli strani. Kar piše n. pr. »Jutro«, »Slov. Narod«, »Domovina« ali »Kmet. List« o SLS tega jaz nikdar ne vzamem za resno, ker vem, da je vse napisano iz strankarske mržnje, če pa kdo z dobrim namenom kaj kritizira in ožigosa, je pač drugače. Dalje se boji »Slovenec«, da mi, ki dopisujemo »Murski Straži« in »Avtonomistu« pomagamo izpodkopavati tla ne samo SLS, ampak še bolj krščanskemu kulturnemu nazoru. Naj pove »Slovenec«, ke-daj sta ta dva lista proti temu nazora še kaj napisala, če more. Toliko o tem vprašanju, ki je vzbudilo viharja in hrama v Izr a-" elu. Vsi odgovori »Slovenca« pa so le medla kapitulacija pred našimi dokazi in so kakor žaromet posvetili v politično temo in v jasni luči povedali od fraz zapeljanemu narodu: Kaj ni prav? Zadnje čase se mnogo govori o razpustu narodne skupščine in o novih volitvah. Tudi pri nas na de- LISTEK. 40 Kmečki punt. HrvaSko napisal Avgust S e n o a. ..Ker sem služil Heningovici in sem se ji s svojo plemiško častjo zavezal, ker vem, da je Susjed njena dedščina, ki ste ji jo Vi po krivici odvzeli.“ A, tako,“ je rekel Tahi in kimal z glavo, ..toda ti. bratec, si iz okna streljal na moje ljudi in ubil konja ki mi je trikrat več vreden ko ti, razbojniška duša.“ Sem,“ je odvrnil Sabov, ..ker so Vaši obo-roženci proti božjim in človeškim postavam napadli moj plemiški dvor, da bi mi vzeli moje imetje. Jaz sem plemič, svoboden človek!“ Zakaj pa si potem pobegnil?" „Kcr ste proti meni poslali silno mnogo ljudi. Hotel sem se skriti na varnem mestu, da bi Vas pred plemenitaškim sodiščem tožil." „Aha! Tako! Tako!" se je nasmehnil Tahi, „toda kje ste zgrabili, dragi moji?" se je obrnil Tahi proti Petričeviču. V neki kleti blizu Stubice," je odgovoril Petriče vič. „Da," je nadaljeval Šimen, „ko smo po noči vdrli v njegovo hišo, smo našK par njegovih čevljev in po njih izmerili njegovo sled. V snegu sem jo našel in sem ji sledil. Oborožence sem pustil skrite in sem šel za sledjo do kleti svojega starega znanca Ivana. Prestrašil se je, toda pomiril sem ga, rekoč, da grem iz Stubice k gospodu Gregorijancu in naj mi da prenočišče. Razgovarjala sva se o najinih službah in on mi je rekel, da bi rajši poginil, kakor od krvnika Taha — to so njegove besede! — vzel kako mrvico kruha ali kapljico vode. Padla je noč, prišel Petričevič in tako smo ulovili miš in jo slekli, da bi ji med potom ne bilo prevroče. Tukaj ga imate!“ „Eh,“ je rekel Tahi in si zavihal brke, ..prišel si mi v goste in tako te ne morem pustiti v tej zimi iz hiše, da bi mi še ozebel, kar Bog varuj! Dal ti bom stanovanje in ležišče, toda ker ne maraš od mene ne mrvice kruha, ne kapljice vode, pa bodi po tvoji volji. Ne bom te silil, lahko bi ti še škodilo." Sabov je vzdignil oči ,in Taha široko pogledal, ker ni razumel, kaj namerava ž njim. Nazadnje se je zdramil in rekel: „Gospod Franjo Tahi J Proti temu nasilju protestiram. Izpustite me! Jaz sem plemič!" „Bog vedi," je zakinkal Tahi z glavo, »najprej je treba poiskati tvoje plemsko pismo. Dotlej moraš že potrpeti." n ■-.* „To bo težko šlo, Vaša milost," se je nasmehnil Drmačič, „ko je pobegnil in ko smo mu pregnali ženo in otroke, smo prenočili v njegovem domu. Tu sem podkuril peč z nekakimi papirji, med katerimi je bila tudi pisana oslovska koža." Uklenjenec sc je zdrznil od groze, obupano zgrabil z rokami za prsa, da so verige zažven-ketale in zamolklo zastokal od bolečine, jeze in groze. „Bog! Moj Bog!" je zaškripal z zobmi, ,.ali še živiš?" „Petričevič!“ je zapovedal Tahi, »pelji tega gospoda v spodnjo kamrico, pazi dobro nanj in pomni: on ne mara od mene niti mrvice niti kapljice, zato mu tudi ni treba ničesar dati." „Lahko noč, plemeniti gospod!" se je za-krohotal pisar. Uklenjeni je klecnil s koleni in pogledal proti nebu, oboroženci pa so ga s silo odvedli s seboj; gospod Tahi pa je veselo stopil po stop-njicah in v topli sobi še dolgo kramljal z gospo Heleno, ki mu je povedala, da je bil davi pri njej gospod župnik Babič s vprašanjem, kje je mladi Gjuro Mogaič, o katerem pravijo ljudje, da je šel v Kanižo. „Recite mu, gospa Helena," je odgovoril Tahi. »najprej, da so Mogaiča ujeli Turki in menda iz njega napravili kopuna, drugič pa, da se naj vražji pop ogiblje moje hiše, ker ga bom želi se mnogo debatira o tem, m se ljudje pregovarjajo in prerekajo, kaj nam bodo volitve prinesle in kakšne zastopnike bomo poslali v Beligrad. Eno je gotovo, da namreč med kmetskim delovnim ljudstvom vedno bolj dozoreva republikanska ideja, ki bo pri prihodnjih volitvah stopila na dan. Stranke, ki bodo hotele pri prihodnjih volitvah pridobiti ljudi zase, bodo morale na vsak način privzeti in- povdarifci v svojem programu misel republikan-stva. Tudi SLS se bode morala odločiti: ali smo monarhisti ali republikanci, vsi skupaj ne moremo iti, ker sta si to dva tako različna pojma, da ne gresta oba v en koš. To mišmašanje mora na vsak način odpasti in mora priti jasnost tudi o tem. Volja naroda je, da se to izvede, d n volja naroda mora biti vsaki stranki odločilna, če hoče valjati za ljudsko. Če pa kdo ve boljšo misel, naj jo pove! >/ 4 1& tega sledi samo ono: Naše ljudstvo se- naj oklene idej »Avtonomista« in »Murske Straže«, katera lista pišeta v duhu vseh onih Slovencev, ki hočejo služiti Kes-nici, iskati Pravice in ljubijo svojo domovino. Bodoče volitve, ki bodo plebiscit ljudske volje, pa bodo še bolj jasno povedale, kaj je edino prav, namreč velika jugoslovanska federacija in republika, upravljana na osnovi svetih idej Človečan-stva, Pravice, Poštenja, Dela, Svobode, Bratstva in Enakosti. Tako mislimo trezni Kranjci. Politika in zgodovina. (Dalje.) Ko je bila sklicana seja osrednjega odbora »Narod. Sveta« v Zagrebu (23. novem.), so vse tri slovenske stranke podale svoje predloge: zastopniki »vseslovenske ljudske stranke« (Izidor C a n k a r , Lovro Pogačnik, Bogu-mil Remec, in Fr. Smodej) so predlagali olbenem s hrvaškimi •Starčevičanci, da se začno brez majoriziranja po odposlancih pogajanja z zakonitimi predstavi tel ji srbskega naroda za ustvaritev skupne vlade, a zbor (plenum) »Narodnega Sveta« naj odobnr sklepe pogajanj; »jugoslovanska demokratska stranka« (V e k o s 1 a v Kukovec) je predlagala skupno s hrvaško-srbsko koalicijo, da se razglasi popolno združenje vsega jugoslovanskega ozemlja bivše av-stro-ogrske monarhije s ■Srbijo in Črno goro ter da Vi ta namen pred-sedništvo na podlagi krfske deklaracije in dalmatinskega predloga uredi skupno vlado s srbsko vlado v Belgradu, kar naj predloži v odobritev osrednjemu odboru »Narodnega Sveta«; socialisti so odobravali (za Slovence Anton Kristan), dalmatinski predlog kot podlago za daljnji razgovor, n so namesto rogentstva zahtevali direktorij treh oseb kot začasno vrhovno oblast do konstituante. Ožji odbor, v katerem je bil izmed Slovencev Izidor Cankar, je nato predlagal', kar se je tudi sprejelo (254. novembra), da se razglasi združenje države Slovencev, Hrvatov in Srbov na bivšem avstro-ogrskem ozemlju s Srbijo in Črno goro v enotno državo;- odbor 28 oseb naj v sporazumu s srbsko vlado ter z zastopniki vseh strank v Srbiji in Črni' gori izvede organizacijo enotno držaye po priloženih navodilih, ki- sc v bistvu skladajo z dalmatinskim predlogom; zaključke odobri prva seja parlamenta. Predlog ožjega odbora je sprejela »jugoslovanska demokratska stranka« brez pridržka; »vseslovenska ljudska stranka« se je zavarovala proti temu, da bi sprejeti sklep posegal v pravice konstituante in poudarjala, da bi 'bilo zlasti tudi treba, da’ se zbor (ne samo osrednji odbor) »Narodnega Sveta« bavi s to dalekosežno akcijo; sooialisti so bili proti re-gentstvu. V odbor »osemindvajsetih«, ki je izvedel združenje s Srbijo dne 1. decembra 1918. leta, so bili izvoljeni izmed Slovencev Izidor Cankar, Anton Koroi š e o, ki je pa bival takrat po državnih poslih v tujini, Albert K r a m e r in A n ton K r i sta n. Končno ne smem zamolčati značilnega dejstva, da se je izgubilo preko % spisov o delovanju zagrebškega »Narodnega Sveta« (Ferdo Šišič, Dokumenti itd) ... Posnetek: Vse tri slovenske stranke so govorile o jugoslovanskem narodu, o troimenskem narodu ali o enotnem narodu treh plemen: to terminologijo so prinašale s seboj zlasti izza svetovne vojne, ko ,so dokazale zaveznikom in nasprotnikom potrebo, da se iSlovenci, Hrvati in ■Srbi združijo v eni državi kot narod ali nacija v političnem smislu besede, hoteč gJede na ves svetovni položaj poudarjati svojo sorodnost ter voljo po združenju. Glede notranje uredbe sta »jugoslovanska demokratska« in »jugoslovanska socialno - demokratična stranka« zagovarjali enotno državo s krajevno samoupravo v občini in okrožju ter socialisti poleg tega se republiko, dočim se je »vseslovenska ljudska stranka« izjavljala za republiko (»Slovenec« je celo pisal o južnoslovanski federativni republiki) ih zahtevala svobodno odločitev iza Slovence brez majorizi-ranja, sklicujoč se na slovensko individualnost, ne da bi bila navajala konkretno zahtevo. IV. Ko je dobil odbor »osemindvajsetih« otl zagrebškega »Narodnega Sveta« polnomočje, da sklene združenje s Srbijo in Črno goro, oziroma izvede organizacijo enotne države, se ni to zgodilo brezpogojno, nasprotno se mu je naročilo, da postopa »po priloženih navodilih«. Po 7. točki navodil naj bi -bila državna vlada sestavljena iz ministrov in državnih tajnikov za posamezne dežele; zakaj po 8. točki navodil so bili zunanji, vojaški, pomor st veni, dr-žavno-finančni ter poštno-brzojavni posli pridržani izključno državni vladi, a druge posle naj bi bile vodile deželne, oziroma pokrajinske vlade v avtonomnem področju po navodilih in nadzorstvu državne vlade. Začasna organizacija skupne države se ni izvajala po navodilih »Narodnega Sveta« v Zagrebu. Kakor ni obveljal ženevski dogovor, tako tudi ne zagrebški sklep. V tem je bil a t e m e 1 j n a n a -p a k a , da s e ni p o d ro bn e j e d o lo č i 1 način z d r u ž i t v e , oziroma, da s e n i s o v p o 1 -ni meri u pošt e v a 1 a v s a j navodila zagrebškega »N a-r o d n e g a S v e t a«, čeprav so bila samo prehodna. O pogajanjih za- grebških odposlancev s srbsko vlado nimamo uradnih zapiskov; zato tudi ne moremo na podlagi virov govoriti o jvlogli Slovenskih odposlancev. A ko je pisal »Slovenec« 1920. leta (3.->novembra), da je »slovenska ljudska stranka« dosegla po svojem zastopniku, da se je sklenil 1. decembra 1918. .leta sporazum s srbsko vlado, oziroma s krono, na temelju tistih načel, ki jih je postavit zagrebški »Narodni Svet«, na načelih avtonomije za tiste južnoslovanske dežele, ki so se pridružile Srbiji ,ter da so bile te pravice jasno in določno zagotovljene v odgovoru regenta na adreso delegacije, je vsebovala ta trditev le to dejstvo, da se je v adresi sprejela 11. točka navodil, po kateri naj bi bili do konstituante ostali v veljavi pod državnim nadzorstvom dotedanji avtonomni upravni organi, ki bi bili-za-svoje uradovanje odgovorni tudi avtonomnim predstavništvom, kar sta odobravala regent in srbska vlada v svojem odgovoru na adreso; toda ničesar drugega o avtonomiji .ni obsegala ne adresa zagrebških odposlancev ne regentov odgovor nanjo. (Dalje prih.) dnevne vesti. Zanimiva ugotovitev. Dne 22. aprila je nemški narod slavil 2()0-letnico rojstva enega svojih naj večjih mislecev Imanuela Kant-a. Te obletnice se pa niso spominjali samo Nemci, ampak ž njim vred ves kulturni svet. Spominjali so se tega dne tudi 'Slovenci in v »Slovencu« je dno 27. aprila izšel .izpod peresa dr. Jožeta Puntarja članek pod naslovom »Ob Kantovi dvestoletnici«, kjer beremo med drugim: »Kantov spis »Zuin e\vigen Frie-den« (k večnemu miru), ki je leta 1795. izšel tik pod vtisi silne francoske prekucijo... je plod najresnejšega razmišljanja v novi družbi,... da se pripravijo razmere, ki bi_ garantirale pogoje za »večni mir na svetu. Ta spis stoji v moderni socialnopolitični kulturi kot svetilnik na gori ob razburkanem morju... Prav ta Kantov spis bi moral biti ravno nam Slovenom današnjih dni vodnik ... Kdor pozna ta spis od blizu,.. se bo spomnil tudi na »mirotvorno republiko«, ki prizadeva politikom in državnikom Jugoslavije toliko nemirnih noči. Zakaj na prvem mestu med določili, ki naj dado »večni mir« v novi moderni državi, stoji v Kantovem spisu zahteva: »Ustava v vsaki državi bodi republikanska.« Republikanska ustava pa mu pomeni toliko kot konštitucijonalna državna ureditev, ki ima ločeno zakonodajno oblast od izvršilne z glavnim pogojem,^ da naj v vsem in pred vsem odločuje le ljudstvo samo. Druga določitev pa se tiče razmerja držav med seboj in se glasi: »Mednarodno pravo naj bo zgrajeno na podlagi federacije svobodnih držav.« — Dr. Puntar nadaljuje: »Kdor hoče doumeti pomen našega domačega pacifizma (miroljubnosti, mirotvor-nosti),... ta bo z zadovoljstvom spoznal, v čem tiči sila in moč... tega pomembnega, resnično jugoslovanskega gibanja. Spoznal pa bo *tudiv zaka j so se že tako na globoko' zajedle te ideje med ljudstvom ter zakaj bodo sčasoma gotovo dosegle to, kar je znamenje časa, odkar je Švica postala zvezna republika ali Združene države Severne Amerike velika gospodarska in politična enota. Federacija balkanski držav ni utopija (sanje), je bližnja realnost (resnica).« — Kantov spis »Zuin ewigem Friedon« bi toplo priporočali slovenski demokratski »inteligenci« — če si je ohranila še toliko razuma, da ga bo razumela. Obširen oklic na ljudstvo bodo izdali 1. majnika hrvaški reoublikan-C' V proglasu bodo jasno razložili svoje stališče napram sedanjim političnim razmeram. Proglas izdeluje poseben odbor, potrditi ga pa mora vodstvo hrvaške kmečke republikanske stranke. Kako lažejo! Med Francijo in Jugoslavijo se zopet vrše pogajanja zaradi neke vojaške pogodbe. O teh pogajanjih ljudstvo oziroma parlament seveda nič ne ve, ker smo »demokratična« država. Pogoje te pogodbe poznajo samo nekateri »odločilni« možje, ki imajo nalogo. Ali sem že poslal — naročnino? sičer krenil po nfegdVi sveti tonžuri. Lopov je, kmečkega rodu, pes, kakor vsa ostala kmečka smet!" Od Svečnice je bilo preteklo pet dni. (Gospod Tahi se je ravno precej posladkal z zlato kapljico, ki so jo njegovi ljudje zaplenili' v kleti Ivana Sabova v Brdovcu. Lica so mu- žarela; oči bleščale. Veselo je skočil na noge, ves v dobri volji. Kapo je pomaknil na levo uho, stopil je po stopnjicah in začel klicati: „Peter! He! Peter! Kje tičiš, falot!" Takoj se je od nekod vzel Peter Bošnjak in se je globoko poklonil. ..Prinesi ključe kamenite kamrice, da vidim, kako se naš plemeniti gost Ivan Sabov zabava. Vzemi tudi hlebec svežega kruha!" Hlapec je poslušal gospodarja in tako sta črez nekaj £asa Šla po vijugastih stopnjicah niže, Peter s svetilko, hlebcem in ključi podzemske kamrice, za njim pa Tahi. Po temnem podzemskem hodniku sta prišla do železnih vrat. Peter jih je odklenil in vstopil, za njim pa Tahi. Ko je Peter privzdignil svetilko, si lahko to strašno kamrico pregledal. Iz tega kamenitega zaboja je skozi vrata puhnil vlažen, smrdljiv zrak. Gole, kamenite stene so bile tu in tam prevlečene z mahom in plesnijo, drugje zopet mokre od vode. V kotu je na kupu gnile slame drgetal nekak klobčič — mogoče živo bitje, mogoče človek. Da — človek bo! Pod krvavimi, trdimi cunjami vidiš človeško kožo, noge rdeče in modre, nabrekle, ozeble. Tudi roke vidiš, suhe, bele, kako so se krčevito zakopale v slamo; okoli rok in nog se spleta hladno železje. Mogoče pa je kaka žival? Včasih se zdrzne, včasih zarjove. Mogoče jc to nekdaj človek bil. Menda že, kajti pod črnimi, krvavimi lasmi, ki so se prilepili k čelu, vidiš sivo, bledo lice. Kakor da so ga kače izpile. Modre suhe ustne so odprte, izza njih se svetijo zobje kakor tigru. Temne oči žarijo kakor steklenemu psu in se neprestano vrtijo. Včasih ta klobčič vzdihne, včasih zarjove. In vendar se zdi, da je kakor prikovan na tla. Kako bi ne bil? Saj že pet dni ni niti jedel niti pil. Tahi se je uprl z rokami v bok in se postavil pred klobčičem kakor pes pred mrtvo zverjo. V očeh mu je zažarelo sovraštvo, preziranje in divjaštvo. „Oj, dragi gost! Oj Ivan! Kako ti je? Dobro ?“ je porogljivo vprašal Tahi. ,,Vode!“ je zastokal človek in izbulil oči. „Glej vraga, vodo pa smo pozabili, „odvrne Tahi, „toda tukaj je svež kruh; bel je, jej boter! Menda si lačen!“ In vrže hlebec jetniku. Ta se zdrzne in kakor da se ga je dotaknila kakšna čarobna moč, sede, zgrabi kakor kakšna opica oberoč hlebec in začne momljaje gristi in goltati sveži kruh, dokler ga ne pospravi do zad- nje mrvice. Jetnik začne težko dihati, dvigne se in jokaje zastoka: ..Prosim, presim, dajte mi popir — testament — za ženo — za otroke — oh! oh! dajte!" Tahi ne reče nič. ..Prosim, prosim.41 dviga jetnik roke in širi suhe prste, ..duhovnika, duhovnika mi pošljite, za božjo voljo!" „Daj, oče, poklicati duhovnika!“ se je za Tahom začul glas Gabrijela, ki še je radovedno prikradel. „Marš, prismoda otroška!" je zavrnil Tahi sina, „ali misliš, da bodo duhovniške čarovnije temu hudičevemu psu odmrle nebeška vrata? Nič!“ Jetnik se je zdrznil, začel vedno bolj trepetati, ustne so se mu odprle, usta začela tiščati pene, majaje se je vzdignil in zatulil: ..Vode — vode — drob gori — kruh gori — vode — vo ---------------“ nato pa je kakor ka- men padel na kamen. Nekaj časa je bilo vse tiho. Peter je prislonil uho k jetnikovim prsoin. „Konec!“ je rekel. „No,“ se je Tahi nasmehnil, „ta ine bo še v peklu pomnil." Toda ko je pogledal mrtveca, čigar osteklenele oči so iz kota strmele vanj. ga je preletel mraz. da je odšel. Kaj se je Tahu neki ono noč sanjalo? (Dalje prihodnjič.) ač pa je Avtonomist" takoj, ko je bil ustanovljen, dobil od tedaj še živečega bivšega cesarja Karla tristo tisoč milijonov dvajsetdolarskih cekinov. Ali so se »Narodu" možgani že tako skravžljali, da se ne spominja več, kaj je on sam pisal pred 3 leti? (Pametnim ljudem pa bodi povedano, da se vzdržuje »Avtonomist" iz riaroč-nlne in ogiasnme. Naši računi so čisti in se o tem lahko vsak pošten človek prepriča na svoje oči). — »Če-tveronožce" in še par dolgih ušes povrhu pa prepuščamo »Narodu". Kjer še jih zbira že tako velikb število. bo še za enega prostor. K. WIDMAYER PRI „SOLNCU“ za vodo. Priporočam: Raznovrstno perilo, svilnate in druge robce, šerpe. Manttfak-turrio blago, oblekce, predpasnike. Vso opravo za novorojenčke, maje in nogavice domačega izdelka. Venčke in šopke za neveste in birmanke; kovtre, abtahe (peče)! Na debelo primeren popust. Kri bo v potokih tekla, ko bodo šekla bridka jekla. »Orjuna", glasilo »mgoslovanskih nacijonalistov" piše: ..V založništvu »Avtonomista" je izšla pod naslovom »Mala politična šola za slovenske kmete in delavce" brošura, katero so napisali »slovenski republikanci". Kateri zajec tiči za grmom, nam postane jasno, ko prečitaino vsebino. Ni nam treba poudarjati, da izrablja brošura vse instinkte mase na najbolj naiven način, pač na se čudimo, da je paslrala cenzuro brošura, ki vsebuje nebroj za državo žaljivih mest kot n. pr. »Stoletna hlapčevska vzgoja nas je po- gnala takoj po smrti avstrijskega gospodarja pod novega gospodarja v Belgrad.“ V takem tonu je pisana cela brošura in refren je seveda: Clo-večanstvo — Slovenstva — Federacija — Republika. — Poleg tiskovne propagande pa si je Radič znal v Sloveniji pridobiti z denarjem, ki ga mu pošiljajo nasprotniki države, par »značajnih" ljudi, ki vrše že sedaj tajno propagando zanj in upajo, da bodo pri prihodnjih volitvah dosegli v Sloveniji znatne uspehe. Mi za danes ta pojav novega Radičevega člo-večanstva samo registriramo, ker nas pušča precej mirne. Zagotavljamo pa Radiču in njegovim agentom, da bo, predno bo izvoljen v Sloveniji še kak Radičev poslanec, preteklo, če treba, še precej — krvi." — Kar se tiče kolin in krvi, smo mnenja, da je za take stvari treba dveh: enega, ki kolje, in drugega, ki se da klati. Če se bodo dali slovenski kmetje klati od »OrjunaŠev", dvomimo. Kar se pa tiče Radičevega denarja, si dovoljujemo vljudno prositi »Orjuno", naj javno pove: Kdo. kedaj, kje, zakaj, in koliko denarja je prejel kakšen slovenski republikanec od Radiča? Prosimo, povejte! — Za reklamo, ki jo je napravila »Orjuna" za brošuro »Mala politična šola", se pa prisrčno zahvaljujemo. Boljše reklame si ne želimo. Brošura se dobi za .3 dinarje pri upravi »Avtonomista", Ljubljana, Hren št. 12. »Jutro« piše: »Mali gad bi bil rad Prepeluhov list »Avtonomist«. Greje ga Radičeva republika, zato na »Jutro« in unitariste (= bel-grajske petoliznike) sika. Se mu bo že obrusil jeziček, saj ni gad, temveč — sl opic ek.« — Te besede je napisal v »Jutru« en velik — liček. F. P. ZUEG optik LJUBLJANA, Stari trg 9 diečm. Ali belgrajska vlada res misli!1 da bo z Radičem vred kar čez noč konec tudi republikanske ideje? Kdko strašno so ti ljudje zaslepljeni! Hud boj se je začel v najnovejšem času med »liberalci" ali »naprednjaki" in med »klerikalci". Vse »napredno" časopisje strelja na klerikalce z najtežjimi topovi. Nas zanima ta boj zato, ker vemo iz starih izkušenj pod Avstrijo, da se za vsako tako kanonado skriva nekaj drugega. Kadar so namreč hoteli v Avstriji Slovencem eno prisoliti, takrat so vselej raznetili boj tned »liberalci" in »klerikalci". Ko pa je bila bojna strast dovolj razpaljena, takrat so nam pa na tihem vrinili kakšnega Nemca za predsednika sodišča ali kaj podobnega. Mj smo se pa kregali lepo naprej. Kakor je bilo pod Avstrijo, tako je še danes. Spremenilo se je samo ime, metode so pa ostale stare. Kakor hitro bo današnji boj med liberalci in klerikalci dovolj razvnet, bomo pa dobili vsi skupaj iz Belgrada kakšno prav pošteno brco. Samo 3 Din naj pošlje oni, ki še doslej ni plačal brošure »Mala politična šola". Zato se naj vsak takoj prepriča ali je znesek že poslat ali ne. Vrednost našega denarja je začela pretekli teden na mednarodnem trni zopet nekoliko padat' Dinar, ki se je držal v Švici precej dolgo na višini 100 dinarjev za 7 frankov in 15 centimov, je padel na 6 frankov 95 centimov za 100 dinarjev. Nakup gozdov, desk, tramov in dpv. Zaloga trboveljakega premoga in drv. Prodaja na debelo in drobno. - Plačljivo tudi na obroke. DRUŽBA ILIRIJA Ljubljana, Kralja Petra trg 8. Telefon fttev. 220. Kako Slovenija propada. Nedavno so objavili razni listi uradne podatke o stanju živine v Sloveniji. Mi številk ne bomo ponavljali, pač pa ugotavljamo, da se--je število vseh vrst živali v Sloveniji znižalo. Mi imamo danes manj goveje živine v deželi kakor pred letom, imamo manj prašičev in celo manj perutnine. Nazadovali smo torej na celi črti. Uradne številke nam sicer ne povedo vzrokov tega nazadovanja, lahko pa si te vzroke mislimo. Kmet živine gotovo ne prodaja, če mu ni treba, oziroma on jo proda samo toliko, kolikor je rediti ne more. Ce pa prodaja več. je k temu prisiljen. Zato ni dvoma, da so tudi naši kmetje odprodali len del svoje živine in perutnine prisiljeni. in sicer prisiljeni v prvi vrsti zaradi visokih davkov. Državna oblast kmetom ni odvzela le enega dela njihovih dohodkov, ampak je prisilila kmete, da so načeli tudi že svoj kapital. Kdor pa mora načeti svoj kapital, je revež, ki pride -prej ali slej ob vse. Državna oblast pa vsega tega ne vidi. Kje neki bo državna oblast polirala davke, ko bo cela Slovenija en sam velik kup beračije? O Radiču pripoveduje ..Jutro", da ga bo avstrijska vlada izgnala z Dunaja. Naša vlada je namreč pritisnila na dunajsko vlado, naj Radiča izžene. To postopanje naše vlade proti eni sami^osebi jasno kaže, kako nizko stoji še naša politična izobrazba. Kaj je ena sama oseba? Lahko je mnogo, lahko pa tudi nič. Glavna stvar ali princip, načelo alt nauk/ ki ga ta ali ona oseba zastopa, ne na oseba sama. Ranjki dr. Krek je bil gotovo imenitna oseba in velik talent. Nekega dne pa je umrl. Ali je bilo z njegovo smrtjo konec tudi one stranke, katere duša je bil? Vsi vemo, da ta stranka še danes živi in sicer prav krepko živi. Glavna stvar namreč ni bila Krekova oseba kot taka, ampak glavna stvar so bili prin-c'": ki jih je zastopal, in principi trajajo dalje kot človeško življenje, če so dobri in zdravi. Tako je tudi z Ra- Gospodarstvo. Državna trošarina na vino (vinski mošt) in občinske doklade k tej trošarini v Sloveniji. V 35. štev. »Uradnega lista" objavi delegacija ministrstva financ v Ljubljani statistiko o državni trošarini ria vino (vinski mošt) in občinskih dokladah k tej trošarini v Sloveniji za leti 1922. in 1923. Iz tabele je razvidna obremenitev vina z občinskimi dokladami in sicer število občin, ki v posameznih davčnih okrajih doklade pobirajo in število občin, ki jih v dotičnih davčnih okrajih sploh imamo, ter odstotna obremenitev v posameznih občinah, iz tabele II, so pa razvidne količine vina, ki so bile zatrošarinjene v posameznih okoliših oddelkov finančne kontrole ter zneski državne trošarine in občinskih doklad k tej trošarini, ki so bili od dotičnih količin pobrani. Za letos je morala delegacija zneske državne trošarine in občinskih doklad izkazati po okoliših oddelkov finančne kontrole in ne po' davčnih okrajih, ker statistični podatki po davčnih okrajih ne bi bili zanesljivi. V bodoče se bo to uredilo enotno. V ozemlju ljubljanske oblasti je bilo zatrošarinjenega vina in vinskega mošta: v letu 1922. .... 170.944.04 hi v letu 1923. pa . . . 192.660.65 hi Od tega odpade na Ljubljano: v letu 1922....... 63.575.14 hi in v letu 1923. . . . 57.588.33 lil Ljubljana je torej v letu 1923. nazadovala, ozemlje ljubljanske oblasti sploh pa napredovalo. V ozemlju mariborske oblasti je bilo zatrošarinjenega vina in vinskega mošta: v letu 1922.................153.381.11hl v letu 1923. pa . . . 201.175.09 hi torej v letu 1923. napram letu 1922. znatno več. Državne trošarine (35 Din oziroma za mošt 25 Din od hi) je bilo plačane v ozemlju ljubljanske oblasti: leta 1922... 5,983.521.67 Din leta 1923. pa . . . 6,743.245.45 Din Od te svote je bilo pobrano v Ljubljani: leta 1922. .... 2,225.129.90 Din leta 1923. pa. . . 2,015.591.55 Din V ozemlju mariborske oblasti je bilo pobrane državne trošarine: leta 1922....... 5.368.262.13 Din leta 1923. pa. . . 7,041.160.93 Din Obremenitev vina in vinskega mošta z občinskimi dokladami se je gibala v letu 1922. kakor tudi v letu 1923 v splošnem med 25 in 2,50% državne trošarine. Višje obremenitve so bile izjema. Pobiralo je pa občinske doklade v ljubljanski oblasti od 362 občin leta 1922. 159 občin, leta 1923. pa 286 občin; v mariborski oblasti pa od 699 občin leta, 1922. samo 114 občin, leta 1923. pa 259 občin. V vsem skuhaj se je na občinskih dokladah k trošarini na vino in vinski mošt v ljubljanski oblasti pobralo leta 1922. 4,953.589.51 Din — od tega zneska odpade na Ljubljano 3 milijone 367.720 Din, v letu 1923. 10 milijonov 722.392.28 Din — od tega v Ljubljani 5,215.618 Din, v mariborski oblasti pa v letu 1922. 1,523.494.95 Din, v letu 1923. pa’6630.266^3*Din. Vsi ti podatki se nanašajo'samo na navadna vina od soda in v steklenicah, ne pa tudi na šampanjec In ta-kozvana »fina vina". Pomen zadrug in kmetskega dela. V človeški družbi imamo razne oblike združitev, počenši od poldiv-jih ljudi pa vse do modernih držav in mednarodnih skupin. Razločujemo svobodne in prisilne združitve. Zgodovina nam dokazuje, da so vse svobodne združitve napredovale in pro-cvitale, kar pa je bilo združeno s silo, je moralo propasti. Najpopolnejše svobodne združitve so zadruge, ki vsled tega tudi napredujejo. Nasprotno pa vidimo, da propadajo države, ki niso nastale na podlagi svobodnega izraza ljudske volje. Zadruge so zatorej poklicane, da zamenjajo vsako prisilno združitev ljudi. Da morejo zadruge vršiti svojo nalogo, morajo biti njih člani vestni, zlasti pa morajo poznati pravo vrednost žive sile in človeškega dela. Četudi mrtva "lavnica, kakor sirovine, stroji in zemlja predstavljajo ogromno vrednost, vendar brez žive sile ne pomenjajo ničesar. Največjo vrednost vsakega naroda tvori njegova živa sila, — njegovi člani. Velika in močna kultura se more razvijati samo v gosto naseljenih krajih. Posamezni kraji so lahko obdarjeni z največjim prirodnim bogastvom in najboljšim podnebjem. pa ostanejo pusti in divji, če nimajo zadosti ljudi. Obratno so tudi najrevnejši. peščeni in mrzli kraji lahko bogati in napredni, ako jih mnogo pridnih ljudskih rok dobro obdela. Dosedaj še nismo poznali, niti se naučili, kako naj cenimo vrednost posameznega človeka. V časih vladanja denarja so temu demonu žrtvovali ljudi,, njihovo zdravje, življenje in potomstvo: vse je bilo zapostavljeno takrat, ko je bilo glavno vprašanje denar. Največja kulturna sramota današnje dobe je ta, da se člo^ veka z ozirom na njegovo družabno stališče še zmiraj nresoja po njegovem premoženju. Človek je vreden toliko, kolikor je vredno njegovo delo. Človeka je torej ceniti nravilno po njegovem de-1” Nikjer drugod ne more priti delo tako do svoje polne veljave, kakor v zadrugah, oz. zadružni ureditvi države. Toda predno moremo prav ocenit* naše delo se moramo naučiti ž njim štedljivo gospodariti. Nikjer ne propada človeško delo bolj, kakor v kabalistični državi; ono propada tukaj ha dva načina: Prvič je kapitalistični ustroj države ustvaril celo armado nedelav-cev in reritnikov. ki svoje delovne sile, ali nikakor ne uporabljajo za obče koristne svrhe, ali pa jih uporabljajo celo na splošno škodo. Drugič propada človeško delo, ako se ne smatra kot obče koristno dobro, katero se naj, kakor vsak uporablja, ampak se ceni kot navad-drug koristen matefijal ekonomično kot roba, ki se nosi na trg in prodaja. Cena tega dela se ne odločuje po njegovi pravi vrednosti, temveč je od- ' m «K visna od slučaja, čestokrat tudi od sebičnih interesov tistih, ki to delo k- jejo ter pri terii gledajo, da^na njem kar največ zaslužijo, t. j„ da čim manj plačajo in ga tem boljefjiz-koristijo. Naravno je, da človek, ki pod takšnimi pogoji daje svojo delovno silo, ne more imeti nikakega jamstva za svoje življenje, niti za svoje zdravje, niti za svoj in ne svojcev obstanek. IZDAJA LJUBLJANSKA ORGANIZACIJA SLOVENSKIH AVTONOMISTOV. Odgovorni urednik Drago Brozovič. Tiskarna J. BLASNIKA NASL. v Ljubljani. Najboljša, kolesa, šivalne stroj e, vsakovrstne stenske In žepne ure, ter budilke kakor tudi kolesne plašče in zračnice ter vse dele koles kupite najcenejše v trgovini PLEVEL v Preski pri Medvodah. FR. SLOlfNIK LJUBLJANA, Stari trg 2. priporoča po najnižjih cenah svojo zalogo izgotovljenih oblek in manufakture. Obleke po meri se točno izvršujejo. Antikvariat, knjigarna HINKO SEVAR Ljubljana, Stari trg 34 kupuje in prodaja različne knjige v vseh jezikih po ugodnih cenah. THE REX OO LJUBLJANA, GRADIŠČE lO. Telefon Stev. 26S. Najboljši pisalni, razmnoževalni In kopirni stroji. VSE PISARNIŠKE POTREBŠČINE. Pošljite naročnino! Nove lepe slovenske knjige! Ravnokar so izšle nove knjige : Regina ,Povest Q- Kel~ lerja, poslovenil dr. Joža Glonar. Cena Din 5'- Občinsko dete Srbska vaška povest, spisal Branislav Nušič. Poslovenil Cv. Golar. — Cena dinarjev 15—. Zeleni kader Povest iz viharnih dni našega narodnega osvobajanja, spisal Ivan Zorec. — Cena Din 14‘— Poštnina Din V— Tiskali in založili 3. Blasniha nasl., Ljubljana Breg št. 12. Vse knjige se lahko naroče po dopisnici. Knjige so res lepe in za ljudstvo zelo primer le in zabavne. QQQOOOQOQOOQC?OGK30CDOOO€> Nadalje priporočamo politične študije prof. dr. Drag. Lončarja, ki so izšle v knjigi pod naslovom .11 »»* Tudi ta knjiga je izšla v založbi tiskarne ]. Blasniha nasl., Ljubljana Breg št. 12. Kdor se zanima za politična vprašanja in za boj za avtonomijo Slovenije, naj to knjigo bere 1 Cena Din 30-—. »ELIN« družba za električno industrijo d. ZO.Z. Gradi električne centrale in naprave. Velika zaloga motorjev in električnega ma-terijala. - Cene izredno nizke. - Postrežba točna. Na željo poset inženirja brezplačno. Ljubljana, Dunajska cesta 1, telefon št. 68. Maribor, Vetrinjska ulica 11, telefon št. 236. 0 S Franc Szantner Ljubljana, Šelenburgosa ul. I trgovina čevljev in špecijalna tvrdka za oriopedična in ana-tomična obuvala sprejema vsa naročila po meri in popravila. MERAKL barve, mastila, lake. kit, emajle, kistove (čopiče) in zajamčeno čisti firneš najboljše kakovosti nudi Medič - Zanki družba z o. z. i^lai*ibav*y Ljubljana, Nevi Sad, podružnica. centrala. skladišče. Tovarne: Ljubljana - Medvode. Prvorazredni moderni brze-pisalni stroj STOERER-REGORD ^£p. Vrhunec fine meliaunilte. "&S9& Zastopstvo: Ludovik Baraga Ljubljana Šelenburgova ulica St. o. i./d. :xxxxxxxxxxxxx: Škropilnice ■) vseh vrst izdeluje najceneje 66 99«V ugometalija' splošna kovinarska Industrija v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 18./10. Zadružna banica v Ljubljani Brzojavi: Zadrubaaka. Aleksandrova cesta štev. S. Vplačani Kapital Din 3,ooo.ooo. Izvršuje vse bančne posle na j točne J e in najkulantneje Telefon štev. 367. j Trgovska banka d. d., Ljubljana Ir - 1 — ’ “ " ^ ---- - ■ 1 EKSPOZITURE i | podružnice i | Dunajska cesta 4. (v lastni stavbi) [ KAPITAL IN REZERVE DIN 18,300.000.- Maribor, Novo mesto, Rakek, Slovenjgradec, Izvršuje vse bančne posle najtačneje in najkulantneje. I Slo.onok. Bistrica Brzojavi ■ Trgovska Tcl.fo.il 139, 149, 493 Konjice, Meia-Dravogr.,