J LET. ♦ OD 21 JULIJA—27. AVGUSTA 1929 ♦ ŠT. ^\ Jutranja zarja daljnovidenja V Združenih državah se poslužuje danes že nad 30 milijonov ljudi »električnega ušesa«, ki jim ga nudi radio. Danes je mogoče, da slišijo prebivalci vse zemlje padec šivanke. In čisto pravilno se vprašujemo: »Ali nam bo mogel dati radio tudi »električno oko<, s katerim bomo mogli gledati preko oceana?« Obzorje je tudi v tem oziru prav jasno in upapolno i za poslušalca i za gledalca. Upamo, da bo v treh ali štirih letih daljno-videnje organizirano podjetje, in da bomo za-mogli takrat gledati dogodke v daljnih deželah v naravnih barvah. Seve ne smemo pri tem pozabiti, da smo danes še daleč od tega. kajti: 1. Daljnovidenje je danes še v poskusnem štadiju. 2. Potrebnih je še mnogo novih odkritij in popravkov, da se bodo mogle slike prenašati potom radia. 3. Široka plast v etru, ki jo zahteva daljnovidenje, sili k neprestanim nadaljnjim študijam, da se končno dožene, katere valovne dolžine so za prenos slik najboljše. Problem daljnovidenja ne obstoja v pripravi čarobne skrinjice, skozi čije okno bi se videli pomanjšani obrisi premikajočih se ljudi in stvari. Osnovne pojme oddajanja in sprejemanja vidnih scen poznamo že popolnoma. Toda največji problem radia za prenos slik obstoja v tem, kako pretvoriti svetlobne valove v elektromagnetične, ki jih nato oddamo v svet in jih na sprejemnem aparatu zopet pretvoriti v svetlobne. Kako se je ta naloga rešila, so pokazali že ponovni poskusi. Toda predvsem bo še treba mnogo izkušenj. Danes se zlasti trudijo, da zgrade fotoelektrične celice s čim večjo občutljivostjo in da dobe svetlobne vire, ki so močnejši od današnjih, toda pod vplivom majhnih električnih napetosti, ki prenašajo znake; tudi se trudijo, da zboljšajo sinhronizem obeh aparatov, onega, ki pri oddajanju razkroji sliko v svetlobne elemente (analysator) in onega, ki jih ob sprejemu zopet pravilno sestavi (kombinator). Vsled velikega navdušenja, ki ga vzbudi kako veliko odkritje, nas bodo v naslednjih letih gotovo večkrat iznenadila poročila o končni rešitvi daljnovidenja. Resničnost bo pokazala, da bo šlo vse le postopoma, kajti tu gre za problem, ki ga ni mogoče odpraviti z enkratno rešitvijo. Zdaj, ko gradimo električno oko, kakor smo gradili svojčas električno uho. je treba predvsem še utreti pot skozi eter. pot, ki bi bila dovolj široka za prenos slik. Pri prenosu glasu zadostujejo stranski pasovi«, ki so samo 5000 Hertzov široki. Če pa hočemo doseči ono popolnost v daljnovidenju, ki bi zadovoljila veliko publiko, potem je potreben frekvenčni pas od 20.000 do 100.000 Hertzov ali mogoče še več. Toda to ni še najtežja točka celega problema Oko in uho pa zavzemata nasproti tehniki sila različni stališči. Tehnični pripomočki so napravili naše noge kot gibalna sredstva skoro nepotrebne. Stikalo in motor nadome-stujeta v mnogih slučajih človeško roko. Radio in telefon sta raztegnila meje našemu posluhu v neizmernost. Toda kako pa je z vidom? Pri vsem, kar je znanost, iznajdljivost, tehnika nudila v pomoč človeku v boju za obstanek, je ostalo oko skoro brez vsake opore z malenkostno izjemo raznih leč. Kot občutljiv fotografični aparat zahteva oko, da se združi vsaka slika v vidno obzorje, ki ji je lastno. Oko prenaša le malenkostne zunanje motnje. Naj n. pr. čisto drobno peresce frfota pred očesom — in slika največje gore je zabrisana v njem Naj bosta projicirani istočasno dve sliki — in oko vidi samo še zmedenost. Zadostujejo že prav majhne spremembe in slika je za oko nesprejemljiva. Uho je nasprotno mnogo skromnejše v svojih zahtevah. Sprejema zvok iz vseh strani. Zazna in razloči najmanjše zvokovne razlike. Z ostro koncentracijo svojih misli si zamo-remo skoro docela izločiti hrušč v prostoru, ki je poln razgrajajočih ljudi. Radio je našel v ušesu voljan organ, ki mu je rad na uslugo. Le v izjemnih slučajih more škodovati kak šum ušesu. Vse te dobre lastnosti ušesa so mnogo pripomogle, da so se mogle premagati ovire pri oddajanju in prenosu glasu. Pri poskusu pa, da bi stopil v službo očesa. stoji radio pred nekaterimi osnovnimi problemi prenosa elektromagnetičnih valov. Zdi se, da ne zadostuje že sama tehnika več, da bi razkrila kcpreno, ki je zakrivala doslej človeški vid. In vendar sem trdno prepričan, da bo brezžično daljnovidenje tekom treh do štirih let dejstvo. Navadni prenos fotografij in slik je danes tehnično že tako daleč, da bo nastal iz tega nov, popolnejši, za splošnost uporablji-vejši način brzojavljenja. S tem pa bo napredoval tudi razvoj daljnovidenja, in to v tej smeri, da se bo sprva izpopolnil prenos premikajočih se filmskih slik. Istočasno predvajanje poučnih in drugih filmov v tisoče družinah je edino vredno vsega dela. STANE ZA JUGOSLAVIJO: četrtletno 40 din polletno 75 din celoletno 140 din STANE ZA INOZEMSTVO četrtletno 50 din polletno qo din celoletno 170 din Tehnična oprema v študiju (Nadaljevanje ) V zadnjem času se vrše tedensko prenosi v oziroma iz Zagreba. Za prenos v Zagreb je bil postavljen še en dodatni ojačevalec, ki se nahaja poleg" prvotnega in je vključen k temu vzporedno. Prenos se vrši po telefonskem vodu, ki pri večjih razdaljah vedno povzroča nekaj šuma, posebno če ni izolacija prvovrstna. Zato je tudi potreben poseben ojačevalec. S tem pa se tudi zabrani, da bi slab telefonski vod vplival na domačo postajo. Da se opozori izvajalce v študiju pred mikrofonom, kakor tudi na hodnikih, so povsod montirane rdeče in modre signalne žarnice, ki se vključijo oziroma izključijo istočasno z mikrofonom. Prenos reproducirane glasbe se ne vrši preko mikrofona, kakor mogoče misli večina poslušalcev, pač pa s pomočjo elektrodoze, ki je nataknjena mesto navadne zvočne doze na vzvodu gramofona. Elektrodoza ima ravno tako iglo, ki drsi po plošči in direktno proizvaja električno nihanje. Ta doza je potem priključena na ojačevalec mesto mikrofona. Za prejemanje časovnega znaka iz Nau-ena služi poseben prejemni aparat za dolge valove do 20.000 m: postavljen je tudi v študiju in priključen na novo visoko anteno. Celoten časovni znak, kakor ga oddaja postaja Nauen, traja 3 minute, naša postaja pa prenaša zaenkrat samo zadnje tri znake tik pred 13. uro, in to indirektno. Ko bo prejemni aparat toliko izpopolnjen, da ne bodo postaje Nauen motile druge brzojavne postaje, bo tudi ljubljanska radiopostaja prenašala direktno celoten časovni znak, kar bo velike važnosti tudi v znanstvene svrhe. S tem bi bile opisane vse naprave, ki se nahajajo v študiju. Radi popolnosti pa hočemo na kratko opisati še nadaljnji potek nizko- Stikalna deska v studiu. Vljudno prosimo naročnike, da poravnajo naročnino za 2. polletje v znesku Din 40-- ■Mi Rac. pošt. hranil. 15.228 Več kot oooooo radio-poslušalcev je zadovoljnih, ker imajo Telefunken-slušalke. Telefunken-slušalke so namreč elegantne, prijetne in trpežne EH 333 stane . EH 555 stane Din 190-Din 140- TELEFUNKEN frekvenčnih tokov do tam, kjer se izvrši mo-dulacija, to je v radiopostaji v Domžalah. Od izhodnega transformatorja pri dodatnem ojačevalcu v študiju gredo nizkofrekvenčni toki najprej preko visokofrekvenčnih zapornih krogov, kateri zapirajo visoki frekvenci pot do ojačevalcev ter nato preko modulacijskega voda v radiopostajo v Domžalah. Modulacijski vod je izgrajen kot navaden telefonski vod, in sicer iz 3 mm debele bronaste žice. Za telefonski razgovor med študijem in radiopostajo služi poseben telefonski vod iz 15 mm debele bronaste žice. 500 m pred radiopostajo v Domžalah je radi vpliva oddajne antene speljan modulacijski kakor tudi telefonski vod v podzemnem kablu. V oddajni postaji, in to v posebnem prostoru, imamo zopet visokofrekvenčne zapore kakor v študiju, za tem pa tako zvani končni ojačevalec, ki je sličen dodatnemu v študiju in ki ima to nalogo, da zopet zviša jakost, v kolikor se je na modulacijskem vodu vsled dušenja zmanjšala. Tudi ta ojačevalec ima poseben akumulator za žarilni tok, in sicer dve bateriji po 18 voltov in 145 Ah, ter stroj za anodno napetost 500 voltov. Od končnega ojačevalca preko izhodnega transformatorja je speljana nizka frekvenca k modulacijskemu transformatorju in preko tega k modula- cijskim elektronkam, ki se pa že nahajajo v visokofrekvenčnem delu oddajne postaje tik poleg 10 kW oddajne elektronke. Modulacijske elektronke so tri in so vključene v mrežni krog oddajne elektronke ter s tem vrše modu-lacijo visoke frekvence po znani Schafferjevi metodi s spreminjanjem mrežnega toka glavne elektronke. Iz navedenega sledi, da je celotna pot, katero morajo preteči nizkofrekvenčni toki, preden pridejo v anteno, precej komplicirana in morajo biti vsi aparati, mikrofoni in ojačevalci kar najbolj skrbno preizkušeni, da nam ostane čistoča in jasnost glasu nepokvarjena. Celotna modulacijska naprava je bila takoj po montaži točno preizkušena s specijelnimi instrumenti in rezultat teh meritev je pokazal, da ojačevalci vse frekvence od 37 do 10.000 v sekundi popolnoma enakomerno ojačijo in prenašnjo. Tudi inozemski amaterji in poslušalci soglasno hvalijo čistočo oddaje naše radiopo-staje. Dotični radioamater, ki je dobil pri razpisu dunajskega radiočasopisa Radiowelt« prvo nagrado za najboljši opis evropskih oddajnih postaj glede posebnosti njih oddaje pa je navedel celo za »Radio-Ljubljano« kot posebno karakteristično označbo »izvanredna tehnična kvaliteta oddajanja«. Detektor (Dalje.) Nekoliko teorije! Detektorska sprejemna naprava je sestavljena pravzaprav iz treh tako zvanih krogov: iz odprtega nihalnega kroga, iz vglasilnega in iz detektorskega kroga. Odprti nihalni krog sestoji iz antene, iz prve samoindukcijske tuljave in iz vzemljenja. Kako vplivajo na anteno elektromagnetni valovi, ki jih izžariva oddajna antena, smo opisali v zadnjem sestavku. Sprejeta električna energija teče iz antene skozi tuljavo v zemljo. Ker ta odprti nihalni krog ni vglašen na noben po- Oj O! r crv u K ►I t A antena Z zemlja Li t. tuljava La 2. tuljava Ci vrtilni kondenzator C2 bločni kondenzator K kristalni detektor T telefon Slika 1. sebni val, ampak nanj vplivajo vsi elektromagnetni valovi, ki ga zadenejo, se imenuje aperijodični krog. Drugi je vglasilni krog, ki sestoji iz druge samoindukcijske tuljave in iz vrtilnega kondenzatorja. Kot vidimo na sliki 1. ni tuljava I. zvezana direktno s tuljavo II., ampak je njiju zveza samo induktivna, to se pravi, da prihaja električna energija iz tuljave I. v tuljavo II. induktivnim potom. V obližju tuljave I. se tvori vsled električnega nihanja magnetno polje, ki zadeva tuljavo II. Radi tega vpliva pa nastaja v tuljavi II. elektr. struja, Tako-le napravo, kjer se prenaša elektr. energija iz ene tuljave na drugo induktivnim potom vsled ma- gnetnega polja, imenujemo tudi transformator. Čim bližje skupaj sta namreč nameščeni obe tuljavi, tem popolnejši je prenos električne energije, vendar pa gre to le do neke gotove in določene meje, ker pri preveliki bližini more vplivati nihanje tuljave II. na tuljavo I. in tako slabiti njeno energijo in prenos. Vspo-redno s tuljavo II. je sklenjen vrtilni kondenzator. Kondenzator, zvezan s tuljavo, tvori tudi nihalni krog, pa se nihanje tega kroga more spreminjati, to se pravi, v naši moči je, da nihanje tega kroga napravimo hitrejše ali počasnejše. Samoindukcija tuljave ostane stalno ista, ker se tuljava nikakor ne spreminja, pač pa se kapaciteta kondenzatorja more zvečati ali zmanjšati s tem, da en sistem njegovih plošč vrivamo več ali manj v drugi sistem. Vrtljivi sistem plošč kondenzatorja imenujemo rotor, nevrtljivega, stalnega pa stator. Kondenzator pa ima to lastnost, da se pri izmeničnem toku nasrka električne energije in sicer tem več, čim bolj se nahaja rotor v statorju. Radi tega povečanja kapacitete kondenzatorja postane nihanje v vglasilnem krogu počasneje, kar zopet povzroči podaljšanje lastnega vala. Imamo točno pravilo ali formulo, s pomočjo katere moremo za vsako valovno dolžino točne določiti samoindukcijo tuljave in kapaciteto kondenzatorja, pa bomo to pozneje natančno obravnavali. — Vzemimo, da z našo stalno ali fiksno tuljavo zvežemo kondenzator in njegove kapacitete določimo toliko, da se v tem sklenjenem nihalnem krogu vrši nihanje s hitrostjo 527.000 nihljajev v sekundi, kar odgovarja valu z dolgostjo 572 m. Ako v tistem času, ko smo tako vglasili naš sklenjeni nihalni krog, oddaja ljubljanska oddajna postaja, katere antena izžariva tudi 527.000 nihljajev v sekundi, tedaj pridejo naši in ljubljanski elektromagnetni valovi, ki jih je vjela naša antena, v resonanco. Vsled resonance se nihanje v našem nihalnem krogu takoj ojači, in sicer tako močno, da slišimo le ljubljansko oddajo. Če pa kapaciteto našega kondenzatorja nekoliko zmanjšamo, smo s tem pospešili nihanje v našem krogu, recimo do 581.000 nihljajev v sekundi, kar odgovarja 517 meterskemu valu. V tem hipu so naši nihljaji prišli v resonanco z dunajskim oddajnim valom. Ljubljana vtihne. in Dunaj jo popolnoma preglasi. Jasno nam je torej, da mora biti resonanca kolikor moč ostra, da mora vsak val našega sprejemnega aparata priti v resonanco s samo ono oddajno postajo, ki pošilja tako dolge valove kot so naši. Ker ostrost resonance zavisi v veliki meri od pravilne tuljave in pravilnega kondenzatorja, zato moramo biti pri sestavi in nakupu teh dveh delov kar najbolj natančni. Tretji del našega sprejemnega aparata je detektorski krog, ki obstoji iz kristalnega detektorja, telefona in bločnega kondenzatorja. Kristalni detektor in njegovo funkcijo smo natančno opisali v zadnjem sestavku, in ima kot znano to nalogo, da izmenični električni tok, iz katerega obstoji nihanje v našem vglasilnem krogu, da ta izmenični tok spremeni v isto-smernega. Polovico nihljajev se s tem sicer uniči in istosmerni tok ni permanenten, ampak razsekan. Ti vtripi istosmernega toka, ki zapuščajo kristal, pa niso vsi enako jaki, pravimo, skupine amplitud so višje ali nižje. Radi različne jakosti električnih vtripov, ki gredo v telefon in sicer v tuljavici, ki sta naviti okrog magnetnih polov, postaja tudi magnet šibkeje in močneje magneten in privlači membrano jačje ali šibkeje k sebi. To povzroča značilno tresenje membrane, ki je povsem adekvatno električnim vtripom ali amplitudam in enako tresenju membrane mikrofona v oddajni postaji. Bločni kondenzator, s katerim je premo-sten telefon, je v bistvu tak kot vrtilni kondenzator, le da se njegova kapaciteta ne da po naši volji spreminjati, ampak je stalna. Sestoji tudi iz dveh sistemov ploščic, ki pa so navadno iz štanjola, ali pa iz prav tanke bakrene pločevine. Med ploščicami obeh sistemov pa ni zrak, ampak kaka druga snov, ki ni električni prevodnik n. pr. sljuda ali papir. Ta bločni kondenzator ima precej večjo kapaciteto kot vrtilni in sicer kakih 2000 cm, dočim ima vrtilni maksimalno kapaciteto od 300 do 500 cm. Bločni kondenzator ima ta namen, da napravi morebitnim izmeničnim tokom, ki bi šli čez kristal, prosto pot mimo telefona, za izmenični tok je namreč kondenzator dober prevodnik in sicer, čim višja ali hitrejša je njegova frekvenca, tem manjša kapaciteta kondenzatorja zadostuje, da ji napravi prosto pot. Ima pa bločni kondenzator tudi to nalogo, da zapira ali blokira pot istosmer-nemu toku, kateremu hočemo vsiliti pot v telefon. Ako bi pa premostili slušala z bločnim kondenzatorjem, ki bi imel preveliko kapaciteto, vzemimo 10.000 cm, bi s tem močno spačili glas. Tak kondenzator bi namreč pro-pustil zraven izmeničnega toka tudi one nizke frekvence, ki tvorijo posebno barvo vsakega glasu. Vsak glas sestoji namreč iz nekakih temeljnih tresljajev, katerim so pridruženi mnogo hitrejši, ki tvorijo zraven osnovnega glasu še mnogo visokih sorodnih tonov, ki dajo osnovnemu specifično barvo. Radi različnega števila teh visokih tonov vemo, da je glas a na goslih drugačen kot na flavti ali na trompeti. Kdor je pazno sledil dosedanjim sestavkom, ki so obravnavali elektromagnetne valove in njih svojstva in dalje teoretično razlago delovanja detektorskega prejemnega aparata, temu pač ne bo težko sestaviti si z razumevanjem občutljivega aparata, katerega popis prinašamo v naslednjem. Predvsem naj opomnim sestavljalca na to, da je po anteni sprejeta množina elektrike tako pičla, da moramo vse storiti, da se nam še ta mala množina ne porazgubi. Zakaj detektor v nasprotju z elektronskimi aparati sprejetega visokofrekvenčnega toka prav nič ne pojači, ampak samo vsmeri. Pa ne le, da ga ne pojači, še celo unilči ga precejšnjo množino, nekateri kristali do 15%. Kako pa se nam sicer porazgubi visokofrekvenčni tok, preden pride do kristala ? 1. Ako je antena napram svojima oporiščema slabo ali nezadostno izolirana in če antenska dovodna žica teče tik zidu ali ob kovinastih žlebovih in je neizolirano speljana skozi okno ali celo skozi zid v sobo, kjer se morda skozi več prostorov vleče do sprejemnega aparata. 2. Ako je antenska in vglasilna tuljava nepravilno in slabo narejena, to je, če je navita iz pretanke žice, če je žična izolacija nezadostna, nepravilna ali celo vlažna. Ako je valj, na katerem je navita tuljava, iz neizolacijskega materijala ali celo higroskopičen, to je, da iz vlažnega zraka sam vsrkava mokroto. 3. Ako vglasilni kondenzator ni izdelan dovolj skrbno, predvsem, ako je izolacija med statorjem in rotorjem nezadostna in če se med ploščami rotorja in statorja nahaja mesto zraka kaka druga snov. 4. Ako so sestavni deli aparata, to je kondenzator, tuljava in kristal montirani na plošči, ki prevaja visokofrekvenčni tok. V prvih časih radijske tehnike, to je pred kakimi petimi leti, se na te zgube visokofrekvenčnega toka pred vsmerjenjem ni nič oziralo in tako so nastali sprejemni aparati, katerim se danes čudimo, da so sploh dali glas od sebe. Pred nekako tremi ali štirimi leti pa se je tudi pri nas uveljavilo v Ameriki spočeto načelo, da je treba iz antene dobljeno energijo za vsako ceno varovati in ohraniti. To načelo se imenuje z eno besedo »low-loss«, to je brez izgub. In nastali so kondenzatorji low-loss, tuljave low-loss itd., in se je vsa stvar končno kar do smešnosti pretiravala. (Nadalj. sledi.) Nemško-angleška družba za napredek televizije, S kako naglimi koraki napreduje radioteh-r.ika ne le v prenašanju glasov, ampak tudi v reševanju problemov praktičnega prenosa slik in televizije. nam dokazuje nova družba, ki se je pred kratkim osnovala s pomočjo angleškega in nemškega kapitala. Član predsedstva angleškega Baird-Television koncema je prišel v Berlin, da bi tam osnoval sorodno družbo. Res se mu je posrečilo, da je za to zainteresiral tri močne industrijske družbe, tako Bosch A. G., ZeiC-Ikon A. G. in Loewe-Radio, ki so skupno ustanovile Fernseh A. G. (družbo za televizijo). Ta nova družba bo razpolagala s kapitalom od 100.000 mark, katere že imenovane nemške družbe in angleška vplačajo v enakih deležih. Ta družba bo v začetku seveda holj študijska družba, kesneje pa se ji bo povečal razpoložljivi kapital, s katerim se bo spremenila v tovarniško podjetje. Radio v Rumuniji. Ni še dolgo tega, ko je bilo treba v Rumuniji mnogo potov in denarja, da si je kdo mogel nabaviti radioaparat. Danes so se pa v tem oziru razmere že močno izboljšale. Tako dobi danes vsakdo dovoljenje za sprejemanje z radioapara-tom, da ga le prijavi pri najbližjem poštnem uradu in si ga lahko takoj postavi, še preden dobi tozadevno obvestilo. Pa tudi rešitev pride že v treh dneh, kar znači res veliko umevanje oblasti za pomen radia. Seveda so te res znatne olajšave imele za posledico neverjeten razmah v radijskem zanimanju. Tako je začelo število radionaročnikov od srede decembra pret. leta rapidno rasti in tako se je moglo zgoditi, da je bilo naenkrat v Temeš-varu več kupcev za radioaparate, kot pa aparatov na razpolago. Tako je n. pr. ravno tam prišlo tedensko več kot 500 novih prijav za uporabo radioaparatov. In danes ni v Banatu skoro nobene vasi več, ki ne bi imela vsaj enega radioaparata. V nekaterih vaseh pa je narastlo število naročnikov celo tako, da pride na vsakih 40 do 50 prebivalcev že po en sprejemni aparat, dasi novembra meseca ni bilo skoro nikjer nobenega. Ta porast radionaročnikov pa je imel seveda nad vse razveseljivo in koristno posledico, da se je program oddajne postaje v Bukarešti zelo izboljšal in pomnožil. Kuga za »komarje«. Neki inženjer v Mannheimu v Nemčiji je sestavil aparat, s katerim se da v okolišu 5 km določiti vsako uporabo energije. Najmanjša energija, ki jo porabi detektorski aparat, se že odraža na miliampermetru v izsledovalnem aparatu. Vrh tega je ta aparat nameščen v majhnem kovčku in deluje brez posebnih predpriprav popolnoma neočito. Baje ga bo začela uporabljati nemška poštna uprava pri iskanju »komarjev«. — Če je vest točna, tedaj bodo ti aparati prava »kuga« za komarje. Dve konkurenčni radio-razstavi v Parizu. Pariz. (Pos. por.) S. P. J. R. (Zveza francoskih radio trgovcev) se je posrečilo, da je z mnogimi in dobro organiziranimi razstavami pritegnila vse francoske radio-kupce nase, tako da je vsaka inozemska konkurenca opešala. Tako si je domača trgovina in industrija osvojila ves francoski trg. Letos pa se pripravlja v tem oziru velik preobrat. Mnoge inozemske odlične tvrdke so se namreč odločile, da bodo letos priredile svojo lastno inozemsko radio-razstavo, prav v gnezdu domače konkurence! Kakor vsi pričakujejo, bo internacionalna radio-razstava mnogo sijajnejša od domače. Internacionalna razstava se bo vršila od 17. sept. do 13. okt., domača pa od 31. okt. do 3. nov. Časopisje, zlasti pa publika z navdušenjem pozdravlja ta načrt inozemskih fabrikantov, ker upajo, da jim bo na ta način dana objektivna presoja o kvaliteti domačih in tujih izdelkov. Vprašanje pa je seveda, če bosta imeli obe razstavi uspeh, zakaj na dve razstavi, ena za drugo, običajno malokdo gre, zlasti še, če vidi na obeh isto blago! (I. F. P.) PADIL 1 in sc vi// tm \t//ei>a//e pri Vašem radio-lrgovcu ! Glavna zaloga: Za Slovenijo, Dalmacijo, Slavonijo, Hrvatsko, Bosno in Hercegovino »NORIŠ« k. d., Zagreb, Gundullčeva 26 Za Srbijo, Črno goro, Vojvodino in Srem »VIKING« Jc. d., Beograd, Knjeginje Efubice 5 Torek, 30. j 527 kc Ljubljana 2 5kW 12.30 Reproducirana glasba 13.00 Časovna napoved, borzna poročila, reproduc. glasba 13.30 iz današnjih dnevnikov 18.00 Koncert Radio-orkestra: H. Lange: Ljubim te Me-lanie, Krome: Če pogledaš v srce lepe gospe. VVeber: Divji lovec. Beethowen: Tempo di Minuetto, Do-stal: Mi šepetamo 20.00 slovenska liter, zgodovina, prof. dr. Grafenauer 20.30 Paul Linckejev večer, izvaja Radio-orkester 21.00 Koncert Radio-orkestra: Wachlin: Zračna pošta — Ziehrer: Otroci karnevala — Auber: Fra Diavolo — Schreiner: Od Glucka do Wagnerja — Preil: Ne srdi se — Hafner: Dobra mamica Časovna napoved in poročila 22.00 698 kc Belgrad 2 5 kW 12.45 Plošče 13.30 Dnevne vesti (Pravda) 17.30 D. Djordevič, V starem niškem dvorcu 17.55 Radijski kvartet 20.00 Srbsko-nemški pouk 20.35 Srbski narod, napevi (ciganska godba) 21.35 Čas. Dnevne vesti (Politika) 21.45 Radijski kvartet. Operna ura 22.50 Branje novel. E. A. Pol, Črni maček 212 5 kc Varšava 10kW 12.05 18.00 Plošče Solistični koncert 563 kc Miinchen 4kW 11.20 Plošče 12.55 Koncert, šraml-tercet 16.00 Zabavni koncert 18.00 Ura domače glasbe. 19.50 Ura balad 21.20 Ples. Zabavni koncert radijskega kvarteta 581 kc Dunaj 15kW 11.00 Dopoldanska glasba 15.15 Oddajanje slik 16.00 Popoldanski koncert 18.05 Klavirske in pevske točke 19.05 Fragmenti iz oper — Nato večerni koncert 617 kc Brno 2 4kW 12.20 19.05 Iz Bratislave: Koncert Radijski orkester 20.20 Klavirski koncert 21.15 Poljuden orkester 22.20 Iz Prage: Plesna glasba 635 kc Langenberg 40kW 12.10 Plošče 13.05 Opoldanski koncert 17.35 Večerni koncert 20.00 Večerna glasba 21.00 Vesela sreda! 653 kc Ziirich 0 7kW 12.32 Plošče 13.32 Borza 16.00 Koncert 17.15 Plošče 21.25 Španski plesi 833 kc Stuttgart 4kW 16.15 Popoldanski koncert 20.15 Igra v gradu. Fr. Molnar 21.30 Mlajši avstr. skladatelji 22.15 Doba potovanj. Kramljanje 878 kc Praga 5 kW 12.20 Iz Bratislave: Koncert 13.55 Borza 16.00 Tendence na srednjeevropskih tržiščih 17.30 Za ženske: Stiki z Jugoslavijo 19.05 Iz Brna: Orkestralni koncert 21.00 Violinski koncert Hitty Červenkova 21.30 Klavirske kompozicije 22.20 Plesna sodba 716 kc Berlin 4kW 896 kc Poznanj 1 5 kW 17.30 Zabavna glasba 18.40 Knjižna ura 20.00 Koncert 21.00 Koncert 734 kc Katovice 10 kW 17.00 Plošče 18.00 Ljudski koncert iz War-szavve 19.50 Prenos iz poznanjske 743 opere kc Bern 2 5 kW 12.45 Plošče (godba za ples) 16.00 Koncert bernskega mestn. orkestra 20.30 Vesel večer 22.15 Vedra večerna glasba 770 kc Frankfurt 4kW 13.30 Iz oper (plošče) 16.15 Koncert 20.15 Tri komedije iz vsakdanjosti. Nato klavirski koncert 788 kc Toulouse 8 kW 12.45 Solističen koncert 13.00 Španske pesmi 13.15 Orkester 20.30 Koncert (harmonika) 20.45 Simfon. orkester 21.15 Operni fragmenti 21.45 Godba za ples 806 kc Hamburg 4kW 16.15 Kmetske pesmi in povesti 20.00 Noč pred sekiro. Drama v 9slikah. Alfr. Wolfenstein 22.00 Violinski koncert j 13.05 Plošče 18.00 Solistični koncert (iz Warsza\\ e) j 19.20 Glasben intermezzo j 19.50 Prenos iz poznanjske opere I 23.15 Plesna glasba 959 kc Krakov 15 kW 17.00 Plošče 18.00 Koncert iz Warszawe 19.50 Prenos i/, poznanjske opere 1085 kc Konigsberg 4 kW 16.30 Zabavni koncert 20.00 Jean Gilbert, Najbolj priljubljene melodije 1910- 1924 1139 kc Košice 2 5kW 12.05 Plošče 17.10 Koncert 19.05 Iz Bratislave: Slovaški 21.25 Poljudna glasba 22.20 Iz Prage: Godba za ples 1157 kc Leipzig 4 kW 12.00' Plošče 16.30 Valčki za petje in orkester 20.05 Poljuden orkestr. koncert Nato do 24.00 plesna godba 1184 kc Breslau 4 kW 16.30 Zabavni koncert 20.15 Nemške narodne pesmi 21.15 Padli govore... Proč z akumulatorji in baterijami l Vse te Vam nadomesti univerzalni priklopni aparat »RADIONE« Sreda, 31. j 527 kc Ljubljana 2 5kW 12.30 13.00 13.30 18.00 J 8.30 20.00 20.30 21.30 22.30 Reprodueirana glasba Časovna napoved, borzna poročila, reproduc. glasba Iz današnjih dnevnikov Kotiček za naše malčke, pisatelj Milčinski Reprodueirana glasba Antologija slovenske lirike. ravnatelj Bratina Pevski večer Slovenskega vtok. kvinteta (gg. Gostič, Mikuš, M. Vončina, Šulc in R. Petrovčič): O. Deu: Tihji veter jod morja — V. Mirk: šumi potok — J. Pavčič: Bolne rože — ,T. Pavčič: Dekle v rdečih tulpah — Švikaršič: Poj-dem u rute — O. Deu: Pvaninska — Adamič: Ljubica vstani — P. Jereb: Pelin roža Koncert Radio - orkestra: Fetras: Regata na Alstru — Lanner: Večerne zvezde — Grieg: Olav Tryg-vason — Verdi: Aida — Strauss: Netopir Časovna napoved in poročila 698 kc Belgrad 2 5kW 12.45 Radijski kvartet 13.30 Dnevne vesti. (Pravda) 17.00 Deška ura. Pravljice bere Jelena Bilbia 17.25 Radijski kvartet 18.20 Higiena lepote. Pred. dr. A. Cvetkovie 20.00 Guido Tartaglia bere lastne pesmi 20.25 Radijski septet na pihala: S krvjo in železom, koračnica, Daj, okence odpri, valček Minaret, tango. Barbara, polka, Srbski na-pevi, potpouri. Dva prijateljčka 21.25 Čas. Dnevne vesti (Politika) 21.35 Radij, orkester: 1. Kom-zak, Prag—Berlin, 2. J. Straufi, Zgodbe iz Dun. gozda, 3. Keler, Komična uvertura, 4. Siede. V turškem vrtu, 5. Herre, Potpouri iz operete Mamzel-le Nitouche«, 6. Carosia, Edera J. Brodil, Srbski narodni napevi, 8. Eilen-berg. Prebujenje srca. 9. Josse, Kožni dež 23.10 Nemška recitacija 212 5 kc Varšava 10kW 12.05 Plošče 16.30 Plošče 18.00 Orkester 20.30 Večerni koncert 563 kc Miinchen 4kW 12.30 Opoldanski koncert 16.00 Zabavni koncert 19.00 Koncert citraškega terceta 20.00 Ura znanih operet in šla-gerjev 21.05 Klavirski koncert Richarda Staaba 22.45 Plesna glasba 581 kc Dunaj 15 kW 11.00 Dopoldanska glasba 15.15 Oddajanje slik 16.00 Popoldanski koncert 19.00 Do X, najmodernejši hidroplan sveta 21.00 Koncert balalajk 21.20 Lahka večerna glasba. 617 kc Brno 2 4kW 12.15 Orkestralni koncert 19.00 Prenosi iz Prage 653 kc Ziirich 0 7 kW 12.32 Koncert 13.32 Borza 16.00 Koncert 20.00 Gostovanje dunajskega tria (glasba iz rokokoja) 20.30 Iz Berna: Sinfon. koncert 716 kc Berlin 4kW 17.30 Godba k čajanki 20.30 Tiralice — Vrsta slušnih prizorov — Nato do 0.30 plesna godba 734 kc Katovice 10 kW 16.20 Plošče 18.00 Ljudski koncert 20.30 Prenos koncerta iz War-szawe 743 kc Bern 2 5 kW 12.50 Plošče (resna glasba) 16.00 Popoldanski koncert 18.15 Plošče (vedra glasba) 20.30 Sinfon. koncert 770 kc Frankfurt 4kW 1SU15 Zabavna glasba (plošče) 16.15 Koncert 19.00 Slušne igre in satire 21.30 Zabavna glasba 788 kc Toulouse 8 kW 12.45 Solističen koncert 13.00 Pesmi 13.15 Orkester 13.30 Tangoji s petjem 20.30 Koncert vojaške godbe 20.45 Pesmi 21.00 Koncert (fragmenti iz kom. oper) 21.45 Plesna glasba 806 kc Hamburg 4kW 16.15 Zdravil, koncert (kopališče Laboe) 17.00 Iz Hannovra: Zdraviliški koncert (kopal. Harzburg 21.00 Eksotični družabni plesi 833 kc Stuttgart 4kW 12.00 Promenadni koncert 16.15 Glasba iz vseli delov sveta 20.00 Simfon. koncert 21.30 Večerni koncert 878 kc Praga 5 kW 12.20 Iz Brna: Koncert 13.55 Borza 16.00 Tržna poročila 16.30 Iz Bratislave: Koncert 19.00 Koncert Češke filharmonije: čelistične in klavirske točke 896 kc Poznanj 1 5 kW 13.05 Plošče 18.00 Popoldanski koncert 20.30 Večerni koncert 23.00 Plesna glasba 959 kc Krakov 15kW 16.30 Plošče 18.00 Koncert iz Warszawe 20.30 Enako 22.45 Koncert 1085 kc Konigsberg 4kw 16.30 Zabavna glasba 20.00 Italijanske antične arije 20.30 Tiralice. Slušni prizori s policije S2.30 Zabavna in plesna glasba 1139 kc Košice 2 5kW 12.05 Orkestralni koncert 17.10 Koncert 19.00 Prenosi iz Prage 1157 kc Leipzig 4 kW 12.10 Plošče 16.30 Koncert 20.00 Narodni plesi 21.00 Saturnični ljubimec. Tra-gikomedija. Rob. Walter 1184 kc Breslau 4kW 16.30 Zabavni koncert 20.15 Clown proti volji . . Burka za radio Četrtek, 1. avgusta 527 kc Ljubljana 2 5kW 12.30 Reproducirana glasba 13.00 Časovna napoved, borzna poročila, reproduc. glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov 18.00 Reproducirana glasba 19.30 Zgodovina Slovencev, prof. Kranjec 20.00 Prenos koncerta iz Union- skega vrta 22.00 Časovna napoved in poročila 698 kc Belgrad 2 5 kW 12.45 Plošče 13.30 Dnevne vesti (Pravda) 17.00 Gospodinjska ura 17.25 Radio-jazz 18.30 Predavanje o Ceylonu 20.00 Protojerej Putnikovič: O praznoverju 20.25 Pesmi jz vseh delov države (kvartet): 1. Binički, tri devojke, 2. Borotnikov, Razbojnica blagorazumnoj, 3. S vršila se sreča — Tu Hiški, Zvezdo moja, 4. Ni-količ, Zavičaju, 5. Hace, Serenada, 6. Klajič, Svra-čanje, 7. Binički, Jorgo-van grana, 8. Adamič: Vasovalec, 9. Srbski narodni napevi ob kitari, 10. Pera Krstič, Podranila Lena ... 21.30 Čas -- Dnevne vesti (Politika) 21.40 A. de Lord, »Poroka iz ljubezni«, burka 22.05 Radijski kvartet: Skladbe žalosti 617 kc Brno 2 4kW 12.20 Iz Bratislave: Koncert 16.30 Iz Prage: Jazz-band 19.00 Prenosi iz Prage 635 kc Langenberg 12.10 Plošče 13.05 Opoldanski koncert 17.35 Večerni koncert 20.00 Večerni koncert radijskeSn orkestra. Vmes: Neznane pesmi znanih mojstrov 653 kc Zurich 0 7kW 12.32 Plošče 13.32 Borza 16.00 Koncert 20.00 Zvezni praznik: slavje 20.45 Das Tellspiel der Sch\vei- zer Bauern«. 21.20 Švicarske pesmi. 716 kc Berlin 4kW 17.00 Zabavna glasba 20.00 Ljudski orkestralni koncert — Nato plesna godba 0.30 Nočna glasba 734 kc Katovice 10 kW 17.00 Plošče 18.00 Ljudski koncert iz War-szawe 20.30 Večerni koncet iz Krakoma 22.45 Koncert 212 5 kc Varšava 10 kW 12.05 Plošče 18.00 Solistični koncert 20.30 Večerni koncert — skandinavska glasba 22.45 Plesna godba 563 kc Miinchen 4kW 12.30 Opoldanski koncert 16.00 Tristan in Izolda. Richard Wagner 581 kc Dunaj 15kW 11.00 Dopoldanska glasba 15.15 Oddajanje slik 16.00 Popoldanski koncert 18.00 Akademija 20.05 Opereta: »Ciganska ljubezen^ 743 kc Bern 2 5 kW 12.50 Plošče (vedra glasba) 10.00 Popoldanski koncert 18.15 Plošče (resna glasba) 20.00 Švicarsko zvezno slavje 20.32 Švic. domov, pesmi 20.45 Tellspiel (iz Zurich i) 21.25 Švicarska godba 22.15 Pozni koncert 770 kc Frankfurt 4kW 12.30 Iz del J. S. Bacha (plošče) 16.15 Koncert 21.55 Aida — po ploščah 788 kc Toulouse 8 kW 12.45 Koncert solistov 13.00 Pesmi 13.15 Godba za ples 20.30 Koncert (izbrana mesta iz »Carmen«) 806 kc Hamburg 4kW 16.15 Iz Bremena: Rilkejeva ura 17.00 Baletne scene Ch. Gounoda 20.00 Caričin miljenec. Opereta v 3 dej. Rich. Kessler 833 kc Stuttgart 4kW 16.15 Popoldanski koncert 20.00 Iz življenjskega dela W. A. Mozarta 21.15 Okrog mikrofona 22.30 Zabavni koncert 878 kc Praga 5 kW 12.20 lz Bratislave: Koncert 13.55 Borza 16.00 Tržna poročila 16.30 Jazz-band 19.00 Orkester 20.00 Češka glasba 896 kc Poznanj 1 5 kW 13.05 Plošče 18.00 Solistični koncert (iz Warszawe) 20.30 Večerni koncert 959 kc Krakov 15kW 17.00 Plošče 18.00 Koncert iz Warszawe 20.30 Večerni koncert 22.45 Koncert iz Warsza\ve 1085 kc Konigsberg 4k^ 16.30 Zabavna glasba 20.00 K 50. rojstnemu dnevu H. Francka 20.50 Sonate za violino in klavir 21.30 Pri samotarju. Ves. eno-dejanka. Benno Jacobson 1139 kc Košice 2 5kW 12.05 Plošče 17.20 Koncert 19.05 Orkestralni koncert 20.00 Iz Prage: Češka glasba 1157 kc Leipzig 4kW 12.00 Plošče 16.30 Koncert 20.00 Zborovski koncert 21.00 Simfon. koncert 1184 kc Breslau 4kW 16.30 Novi plesi 20.15 Ruski skladatelji Petek, 2. avgusta 527 kc Ljubljana 2 5kW 12.30 13.00 13.30 18.00 20.00 20.30 Reproducirana glasba Časovna napoved, borzna poročila, reproduc. glasba Iz današnjih dnevnikov Koncert Radio - orkestra: Dellinger: Don Cesar, koračnica — Beceuci: Tesoro mio — Havdn: Andante iz simfonije št. 2 — Baver: Vila lutk Gospodinjska ura. gdč. C. Krekova Veseli večer: Na diatonično harmoniko igra g. Stanko, ki je pri tekmi harmonikarjev odnesel prvo nagrado: 1. Slovenec sem — koračnica. 2.Trubadour: izvleček iz opere. 3. Ja ljubim Va-šu ruku madam, 4. Susie: i'oxtrot, 5. Banovci — koračnica. — Vmesne ku-plete poje gosp. Premic: 1. Prerijski cvet — Slov-fox, 2. Sonja: balada, 3. Ah strast plamteča — tango, 4. Manon — Valse Boston, 5. Nada (Susie: foxtrot), 6. Bajno rdeča roža — blues, 7. Ramona: valčkova pe- 21.00 Koncert Radio-orkestra: Urbaeh: Per aspera ad Astra — John Lindsav: Poranek — Verdi: Nabu-codonosor — Mascagni: Cavalleria Rusticana — Envin: Svidenje — Czi-bulka: Clementine Gavot-te — Morena: Od Poncija do Pilata — Fetras: Operetna revija 22.00 Časovna napoved in poročila 698 kc Belgrad 2 5 kW 12.45 Plošče 13.30 Dnevne vesti (Pravda) 17.00 Ženska ura 17.25 Radijski kvartet 18.25 Izleti po Donavi in Savi 18.35 Dr. M. Krstič, Iz življenja velikih pedagogov (Rous-seau) 20.00 Srbsko-nemšlci pouk 20.35 Pevski večer — Ivanka Manojlovič — Fr. Abt. Kukavica, kako dolgo ...? — Fel. David, La perle de Bresil — Marchesi, La fol-letta — Rossini. Arija Ro-sine iz opere Seviljski brivec — Horngold. Mrivo mesto 21.20 Mandolinski koncert 11.20 12.55 16.00 18.00 20.00 21.55 Čas — Dnevne vesti (Politika) 22.05 Radijski kvartet 212 5 kc Varšava 10 kW 12.05 Plošče 16.30 Plošče 18.00 Mandolinski koncert 20.30 Simfon. koncert 563 kc Miinchen 4kW Plošče Opoldanski koncert Zabavni koncert Orgelski koncert Ko se zvečeri... Komorni koncert 21.15 Vedri dueti 581 kc Dunaj 15kW 11.00 Dopoldanska glasba 15.15 Oddajanje slik 16.00 Popoldanski koncert 19.35 Koncert dun. simfoničnega orkestra 21.30 Večerni koncert 617 kc Brno 2 4 kW 12.20 Iz Mor. Ostrave: Koncert 16.30 Iz Prage: Komorna glasba 22.20 Vojaški orkester 635kc Langenberg 40kW 12.10 Plošče 13.05 Opoldanski koncert 17.35 Izbrane plošče 18.00 Nemško plavalno prvenstvo 20.00 »Michael Kramer«. Drama v 4. dej. Gerharta Haupt-maima 653 kc Ziirich 0 7kW 12.32 Koncert 13.32 Borza 16.00 Koncert 17.15 Gramofonski dancing 20.00 Židovska glasba 20.45 Pesmi iz cikla Roberta Schumanna: »Dichterliebe 716 kc Berlin 4kW 17.00 Nordijske nar. pesmi — Nato popoldanska glasba 20.00 Ljubavnj napoj. Kom. opera v 2 delih. G. Donizetti 734 kc Katovice 10 kW 16.20 Plošče 18.00 Koncert. Dueti za dva ženska glasova 20.30 Večerni koncert iz War-szivve 743 kc Bern 2 5 kW 12.45 Plošče (plesna godba) 20.30 Zabavni koncert 21.00 Orgelski koncert 21.35 Orkestralni koncert 22.15 Pozni koncert 770 kc Frankfurt 4kW 12.15 Poljudna glasba (plošče) 20.45 lz Stuttgarta. Koračnica 21.45 Steklenica z etrom. Radio-kabaret 22.30 Moderna dela za majhen orkester 788 kc Toulouse 8 kW 12.45 Solističen koncert 13.00 Pesmi 20.30 Koncert (fragmenti iz kom. oper) 21.00 Koncert 806 kc Hamburg 4kW 20.00 iz Bremena: Balade za orkester in petje 21.00 Koncertni in plesni valčki 833 kc Stuttgart 4kW Popoldanski koncert Koncert reklame za radio Koračnice 10.15 18.00 20.45 21.45 Pester večer 878 kc Praga 5 kW Iz Mor. Ostrave: Koncert Borza Tržna poročila Komorna glasba Klavirski koncert Vojaški orkester 12.20 13.55 16.00 16.30 21.30 22.20 896 kc Poznanj 15kW 13.05 Plošče 18.00 Orgelski koncert 18.25 Pevski solistični večer 20.30 Simfon. koncert (iz War-szave) 22.45 Godba za ples 959 kc Krakov 15kW 16.30 Plošče 18.00 Koncert iz Warsza\ve 20.30 Enako 1085 kc Konigsberg 4kw 16.30 Zabavna glasba 18.00 Plavalna prvenstva 20.00 Orgelski koncert 20.50 Pesmi in arije 21.30 Klasična in moderna lirika 22.30 Zabavna in plesna glasba 1139 kc Košice 2 5kW 12.05 Komorna glasba 17.10 Koncert 22.20 Iz Brna: Vojaški orkester 1157 kc Leipzig 4 kW 12.00 Plošče 16.30 Iz nem. oper 20.00 Koncert Nato do 24.00 Zabavna glasba 1184 kc Breslau 4kW 16.30 Zabavni koncert 20.15 Zborovanje državne zveze Šlezijcev 22.30 Godba za ples Sobota, 3. avgusta 527 kc Ljubljana 2 5kW 12.30 Reproducirana glasba 13.00 Časovna napoved, reproducirana glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov 18.00 Koncert Radio - orkestra: Translauter: Avtomobil — koračnica — Buday De-nes: Ako me ljubiš — Smetana: Prodana nevesta — Renert: Radio-valovi 20.00 Delavska ura 20.30 Prenos iz Zagreba 22.30 Časovna napoved in poročila 698 kc Belgrad 2 5 kW 12.45 Radijski kvartet 13.30 Dnevne vesti 17.00 Dečja ura. Pravljice bere teta Bandič 17.25 Radijski kvartet 18.25 M. Djokič bere aforizme 20.00 V. Spisič, Slavne lepotice iz zgodovine 20.25 Radijski orkester: 1. Ku-čera, Ljubezen in sladkost, 2. Fetras, Mesečna noč na Alsteri, 3. Lortzing, Kovač, uvertura, 4. Sfede, Lju-bavno sporočilo, 5. Kom-zak, Pikantni listi, 6. Gau-vin, Iz Vzhoda, 7. Urban, Zvoki izpod hruške, 8. Ei-lenberg, Gozdni koncert, 9. Novaček, Castaldo — V odmoru ca. 21.30 Čas — Dnevne vesti (Politika) -22.00 Peeia Petrovič: »Mala« — burka v 1 dej. 22.35 Radio-jazz 212 5 kc Varšava 10kW 12.05 Plošče 20.30 Poljuden koncert 22.45 Plesna glasba 563 kc Miinchen 4kW 14.30 Zabavni koncert 16.00 Zabavni komorni koncert 18.00 Mala ura komorne glasbe 19.30 Koncert radijsk. kvarteta. 20,30 Španska muha. Burka Nato do 0.30 Plesna in jazz glasba 581 kc Dunaj 15kW 11.00 Dopoldanska glasba 15.15 Oddajanje slik 16.00 Popoldanski koncert 18.30 Komorna glasba 20.15 »Fra Diavolo« 617 kc Brno 2 4kW 12.20 Iz Bratislave: Koncert 16.30 Iz Prage: Klavirske skladbe 21.00 Iz Moravske Ostra ve: Poljudna glasba 22.25 Iz Prage: Prenos iz Jo- chvmsfhala: Koncert Jazz-banda 635 kc Langenberg 40kW 12.10 Plošče 13.05 Opoldanski koncert 16.00 Nemško plaval, prvenstvo 17.35 Večerni koncert 20.00 Vesel večer Nato do 1.00 Nočna godba in ples 653 kc Ziirich 0 7kW 12.32 Plošče 13.32 Borza 16.00 Koncert 17.15 Harmonikarski koncert 20.00 Koncert Loretijevega kvinteta 20.30 »Vigilane«, veseloigra v baselskem narečju 21.10 Pesmi ob lutnji in land-lerji 22.10 Plošče: glasba za ples 716 kc Berlin 4kW 16.00 Nemška plavalna prvenstva 17.00 Vedre tragedije vsakdanjosti 17.30 Zabavna glasba 20.00 »Funkbrettl — Nato do 0.30 plesna glasba 734 kc Katovice 10 kW 20.30 Večerni koncert iz War- szawe 22.45 Godba za ples 743 kc Bern 2 5 kW 12.45 Plošče (resna glasba) 16.00 Popoldanski koncert 18.15 Plošče (vedra glasba) 20.30 Zabavni koncert 21.45 Orkester 22.15 Pozni koncert 22.40 Radio-dancing 770 kc Frankfurt 4kW 13.15 Pester program 16.15 Koncert 20.15 Zabavni koncert 21.15 Renski večer 788 kc Toulouse 8 kW 12.45 Solističen koncert 13.15 Španske pesmi 13.30 Simfon. orkester 20.3O Dunajski orkester 20.45 Harmonika 21.00 Koncert (operni fragmenti) 21.30 Simfon. orkester 21.45 Godba za ples 806 kc Hamburg 4kW 16.15 Iz Hannovra: operni dueti 19.(X) Mendelsohnov koncert 20.00 Radio-kabaret 23.00 Pozni koncert 833 kc Stuttgart 4kW 15.00 V narodnem tonu 19.00 Otvoritveni koncert nem. del. pevske zveze, okrožje AVurtemberg 21.45 O ti možje — o te ženske! 23.00 Plesna glasba 878 kc Praga 5 kW 12.20 Iz Bratislave: Koncert 13.55 Borza 16.30 Klavirski koncert 16.55 Poljuden orkestralni koncert 22.25 Iz Joachymsthala: Jazz-band 896 kc Poznanj 1 5 kW 13.05 Plošče 19.20 Instrumentalni koncert 20.30 Poljuden koncert (iz Warsza\ve) 22.45 Radio-kabaret (plošče) 24.00 Nočni koncert (organizira »Philips 959 kc Krakov 15kW 17.15 Plošče 20.30 Koncert iz Warsza\ve 22.45 Enako 1085kc Konigsberg 4kW 16.30 Koncert 20.00 Ločitveno potovanje 22.30 Plesna glasba 1139 kc Košice 2 5kW 12.05 Plošče 20.30 Orkestralni koncert 22.25 Iz Prage: Prenos iz Jo-achimsthala — Jazz-band 1157 kc Leipzig 4 kW 12.00 Plošče 16.30 Zdravil, koncert 20.00 Ura valčka 21.00 »Funkbrettk 1184 kc Breslau 4kW 16.20 Nemška plavalna prvenstva 16.45 Valčki E. Waldteufla 20.15 Iz starih časov .. . 22.30 Plesna godba Kupon Druga stopnja daljnovidenja bo prenos scen iz koncertnih in gledaliških dvoran. To bo vodilo do novega razvoja gledališča in njegovih pripomočkov, do novih nalog za elektroinženerja s posebnim ozirom na prenos slik. Nove umetniške oblike bo ustvarjala enako tudi koncertna dvorana. Publika bo zahtevala vedno znova in vedno več pestrosti, kajti uho pač voljno posluša večkrat isto, oko pa zahteva vedno kaj novega. Ko bodo rešeni ti osnovni problemi, potem bo prišel — po mojem mnenju — tudi zadnji korak: prenos slik pod milim nebom v naravnih barvah. Če se bo slednjič priključila vsemu še projekcija stereoskopskih slik, bo težko najti še razliko med resničnostjo in električno reprodukcijo. D. S- Luč — slišimo, glas — vidimo! Najnovejše radio-čudo v Ameriki. S pomočjo priprave Johna Bellanyja Tay-lorja. inženerja pri General Electric C::m-pany-ji, je možno zaznati glasove z očesom, luč pa z ušesom. Svetlobni žarek, ki sije skozi sobo, proizvaja nenadoma godbo, kakor hitro pride v dotiko z gotovim zrcalom. Kakor hitro se prekine svetlobni žarek ali se popolnoma zastre, preneha takoj tudi godba. Ta čudotvor« sestoji samo iz fotofona. ki je opremljen z moderno fotoelektrično stanico, z električnimi ojačevalci in zvočniki. Ideja, prenašati godbo potom svetlobnega žarka, ni nova, ampak jo je skušal uresničiti že Aleksander Graham Bell pred 50 leti. Kot zvokovni vir lahko služi gramofonska plošča. Mr. Taylor se poslužuje navadno gramofona z električnim mikrofonom, ki pretvarja gramofonsko godbo v električni tok. Vsa energija se odvaja nato k zrcalu, čigar površina znaša tisočinko kvadratne cole in ki je pritrjeno z drobnimi žicami v magnetičnem polju. Kot svetlobni vir služi navadna avtomobilska obločnica, katere luč pada na zrcalo. Zrcalo, ki je uravnano na frekvenco električnega toka, reflektira svetlobo skozi zbiralno lečo v ozkem žarku, ki pada, valujoč v istem ritmu z godbo, na zbiralno zrcalo pre-jemnega aparata. Ako držimo roko v ta svetlobni trak. preneha takoj godba, če pa razprostremo prste, da zamore žarek med njimi skozi, se takoj zopet oglasi godba. Če vrtimo v žarku karton, ki ima po vrsti luknjice raznih velikosti, potem se jakost godbe izpreminja: včasih je močnejša, včasih šibkejša, kakršna je pač velikost luknjic, skozi katere mora žarek. V sprejemnem aparatu se svetloba zopet pretvori nazaj v glasove. Zrcalo ali leča sprejemalca meče' svetlobo v fotoelektrično celico, ki reagira neprestano na vsako svetlobno spremembo. Ta stanica pretvarja luč v električno energijo, odkoder se odvaja preko ojačevalca k zvočniku, kjer se pretvori vsa ta energija v zvoke. Narobe je mogoče pretvoriti luč goreče vžigalice v zvoke. Ko prižgemo vžigalico, nastane raskav šum, ki traja tako dolgo, dokler ne zgori glavica vžigalice. Goreči les ne povzroča toliko šuma. Razlika med prenosom zvoka potom svetlobnega traka in potom radia ni velika. Princip je povsod isti. Bistvena razlika je edino v uporabi različnih oddajnih in sprejemnih aparatov. Pri svetlobnem prenosu so potrebne frekvence mnogo sto triljonov na sekundo, medtem ko znašajo valovne dolžine radia povprečno 20 do 500 m. Dolgi radiovalovi s primeroma nizko frekvenco se razširjajo na vse strani enakomerno, medtem ko se more uravnati svetlobni žarek potom primernega sistema leč v določeno smer brez vidnih stranskih odžarevanj. Ta slednja prednost je največjega pomena predvsem za tajno telegrafijo. Mr. Taylorju se je posrečilo, uravnati svetlobni žarek ob dnevni svetlobi preko ulice iz hiše v hišo, medtem ko se mu je posrečilo premostiti ponoči celo že razdaljo 5 km. Po mnenju priznanih radiostrokovnjakov je sistem Mr. Taylorja pripraven predvsem za slučaj vojne, in sicer v takih slučajih, ko je sporazumevanje med dvema stalnima mestoma potrebno, ni pa možno potom radia ali telefona. A. M. Sch. Radio in šola. Mnogo se je že in še več se bo pisalo o pomenu radia za nižje, kakor tudi srednje in višje šolstvo. Seveda se na žalost skoro povsod pokaže stalna in vedno enaka težkoča — pomanjkanje denarja za nabavo aparatov. In zato se niti pri nas, niti drugod ne more nuditi šolski mladini tega, kar bi se ji s pomočjo radia lahko nudilo. Vendar lahko upamo, da bo v teku časa šolska mladina postala poleg tega, kar ji nudijo učitelji in vzgojitelji neposredno, tudi še deležna kulturnih, poučnih in vzgojnih vrednot, ki jih nudi vsaka radiopostaja svojim poslušalcem. Zlasti se v Nemčiji nadvse dobro vpeljuje šolski radio. Seveda se pa tudi tam v prav tistih krajih, ki so najbolj potrebni radijskih »dobrot«, to je v majhnih in najmanjših vaseh, pokaže že omenjena težkoča: majhna občina namreč nima zadosti denarja, da bi si nabavila prvovrsten aparat. Jasno je namreč, da mora biti vsak aparat, ki služi splošnosti — najboljši. Da pa pomaga tem revnim občinam, se je odločilo prosvetno ministrstvo v Prusiji, da jim bo dalo na razpolago denarna sredstva za nabavo dobrih šolskih radijskih aparatov. Mislimo, da je to zadosten dokaz, kako sodi in ceni tako kul-rna država kot Nemčija velikanski pomen tega sicer najmlajšega kulturnega faktorja. Troelektronski aparat »Ingelen za valovne dolžine 20—2000 m 3 elektronke Tungsram -barium 1 zvočnik »Ingelen" Bled Din 2500 MIKLOŠIČEVA C ■m LIST IZHAJA VSAK PETEK — IZDAJA KONZORCIJ »RADIO LJUBLJANA" (V. ZOR) — UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA C. 5 (FR. BIRK) — ČEK. RAČUN POŠT. HRANILNICE 15.228 NAČRT OVITKA IN VINJETE: ING. ARCH. IVAN PENGOV — TISK JUGOSLOV. TISKARNE (K. ČEČ)