Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 32 (2025) | 45 
 
Ta članek je objavljen pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna. 
PRIDELEK IN KAKOVOST HMELJA V SLOVENIJI V PRVEM ČETRTLETJU TEGA 
STOLETJA 
Žan TROŠT
1
 in Joško LIVK
2
 
Tipologija / Article type: Strokovni članek / Professional article 
Prispelo / Arrived: 25. 10. 2025 
Sprejeto / Accepted: 4. 12. 2025 
Objavljeno / Published: December 2025 
Izvleček 
V začetku 21. stoletja je bilo v Sloveniji s hmeljem posajenih okoli 1800 ha hmelja, hmelj je pridelovalo več 
kot 200 hmeljarjev, povprečna površina hmeljišč na hmeljarski kmetiji pa je bila okoli 9 ha. Prevladovala je 
sorta Aurora, ki je bila zasajena v skoraj dveh tretjinah vseh hmeljišč. V letu 2012 je bilo s hmeljem posajenih 
nekaj manj kot 1200 ha, potem pa se je površina zopet začela povečevati in je trenutno okoli 1600 ha. 
Aktivnih hmeljarjev je v zadnjih letih okoli 120, povprečna velikost hmeljarske kmetije pa se je povečala na 
14 ha. Z leti se je površina, posajena s sorto Aurora, zmanjševala, vse bolj pa se je uveljavljala sorta Celeia. 
Površina, posajena s sorto Bobek, je v zadnjih 25 letih na približno enaki ravni, to je 100 - 200 ha, delež 
površine s sorto Savinjski golding pa se počasi, a vztrajno zmanjšuje in je trenutno okrog 8 %. Podobno velja 
tudi za pridelek teh sort. Glede na pregled vremenskih razmer v pridelovalnih letih lahko sklepamo, da suša in 
vročina negativno vplivata tako na pridelek kot na kakovost hmelja (vsebnost alfa-kislin). Najmanjša 
vsebnost alfa-kislin je bila v izrazito vročih in sušnih letih 2003 in 2013. Vsebnost alfa-kislin pri sorti Aurora 
se v zadnjih 25 letih počasi, a vztrajno povečuje, medtem ko se nekatere druge sorte slabše prilagajajo 
vremenskim spremembam. To je najbolj opazno pri najstarejši sorti v naših hmeljiščih – sorti Savinjski 
golding, ki v zadnjih letih ne dosega minimalnih referenčnih vrednosti za vsebnost alfa-kislin. Kakovost 
hmelja je v veliki meri povezana tudi s sušenjem; bolj kot je hmelj presušen, več odpada vsebuje. Vsebnost 
listov in pecljev v hmelju se je v zadnjih 25 letih znižala za polovico, zahvaljujoč posodobitvi obiralnih strojev. 
Ključne besede: hmeljarstvo, pridelek hmelja, kakovost hmelja, Humulus lupulus, vsebnost alfa-kislin 
HOPS YIELD AND QUALITY IN THE LAST 25 YEARS 
Abstract 
At the beginning of the 21st century, around 1,800 ha of hops were planted in Slovenia, with more than 200 
hop growers producing hops, and the size of hop acreage on hop farm was around 9 ha. The Aurora variety 
dominated, planted in almost two-thirds of all hop fields. In 2012, less than 1,200 ha were planted with hops, 
but the areas started to grow again soon and are now around 1,600 ha. There have been around 120 active 
hop growers in recent years, and the size of the hop farm is increased at 14 ha. Over the years, the areas 
planted with Aurora have decreased, while the Celeia variety has become increasingly popular. The areas 
planted with the Bobek variety have been stable in the last 25 years, while the share of the Savinjski golding 
area is slowly but steadily decreasing. A similar picture applies to the yield of these varieties. Based on the 
review of weather conditions in the growing years, we can conclude that dry and hot conditions negatively 
affect both the yield and the quality of hops (alpha acids). The lowest alpha acid contents were achieved in 
the extremely hot and dry years of 2003 and 2013. The alpha acid contents of the Aurora variety have been 
increasing slightly in the last 25 years, while some other varieties are less able to adapt to weather changes. 
This is most noticeable in the old variety Savinjski golding, which has not reached the minimum reference 
values for alpha acid content in recent years. The quality of hops is also largely related to drying, the more 
dried the hops are, the more hop waste they contain, so drying has a major impact on the final quality of the 
crop. The content of leaves and stalks in hops has decreased for half over the last 25 years, thanks to the 
modernization of harvesting machines. 
Key words: hop growing, hop yield, hop quality, alpha-acids 
 
1
 Mag., inž. hort., Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS), e-pošta: zan.trost@ihps.si 
2
 Univ. dipl. inž. agr., IHPS, e-pošta: josko.livk@ihps.si 

Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 32 (2025) | 46 
 
1 UVOD 
Pri pridelavi hmelja imata količina in kakovost pridelka ključno vlogo pri ohranjanju konkurenčnosti tako 
slovenskih sort kot celotne hmeljarske panoge. Pridelek hmelja se med leti pomembno razlikuje, in sicer 
zaradi vremenskih razmer, agrotehničnih ukrepov ter pritiska bolezni in škodljivcev. Kakovost, izražena 
predvsem skozi vsebnost alfa- in beta-kislin ter aromatični profil, je neposredno povezana s sortimentom, 
tehnologijo pridelave in razmerami v času rasti hmelja. Zadnja leta se hmeljarstvo sooča z velikimi izzivi, 
povezanimi s podnebnimi spremembami, okoljsko trajnostjo in zahtevami pivovarn po specifičnih 
kakovostnih parametrih. Površina pod hmeljem pa se spreminja v glavnem zaradi stanja na trgu – odvisnost 
od stanja na trgu. 
Namen članka je predstaviti trende pridelka in kakovosti hmelja v Sloveniji v prvem četrtletju tega stoletja ter 
poudariti ključne dejavnike, ki vplivajo na variabilnost med leti in med sortami. Predstavljena je površina teh 
sort v prvih 25 letih tega stoletja in količina njihovega pridelka, ter njihovi kakovostni parametri, in sicer 
vsebnost alfa-kislin, vlaga ter prisotnost primesi v pridelku (listi in odpad). 
2 MATERIAL IN METODE 
Članek se osredotoča na glavne štiri sorte hmelja, ki se v Sloveniji pridelujejo na največji površini, to so sorte 
Aurora, Celeia, Bobek in Savinjski golding. Podatki o površinah in količinah pridelanega hmelja so prevzeti iz 
poročil o certificiranju hmelja, ki jih letno izda Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Tudi 
kakovostni parametri so prevzeti iz baze podatkov o certificiranju hmelja, kjer se vsaka pošiljka hmelja v 
okviru certificiranja vzorči in analizira na vlago, vsebnost semena, listov in pecljev ter odpada. Odpad 
predstavljajo majhni delci, ki nastanejo pri strojnem obiranju in so različnih barv med temno zeleno in črno 
ter običajno niso del storžka (Delegirana uredba Komisije (EU) 2024/602). 
Vsebnost vlage se analizira po akreditirani gravimetrični metodi po Analytici-EBC, 1998, 7.2., vsebnost 
semena po akreditirani sejalno prebiralni metodi po Analytici-EBC, 1998, 7.3., ter vsebnost listov in pecljev ter 
odpada po akreditirani sejalno prebiralni metodi po Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2024/601, Priloga IV, 
Metoda C. Za ta namen se iz tovorkov hmelja vzame najmanj 300 g vzorca.  
V okviru Javne službe v hmeljarstvu izvajamo tudi strokovno nalogo Ocena letnika hmelja, kjer se letno 
določa kakovost hmelja, med drugim tudi vsebnost alfa-kislin. Letno na hmeljarskih kmetijah odvzamemo 
okoli 120 vzorcev različnih sort hmelja. Vzorci se odvzamejo iz tovorkov hmelja ali iz zračno suhega hmelja, 
običajno že pred pakiranjem. Analiza alfa-kislin se opravi po akreditirani metodi Konduktometrična vrednost 
hmelja s toluensko ekstrakcijo, standardizirana metoda po Analytici-EBC 2000, 7.4. Iz rezultatov te naloge 
potem ocenimo kakovost posameznega letnika hmelja (Livk in sod., 2024). 
3 REZULTATI IN RAZPRAVA 
3.1 Površine in pridelek hmelja 
Do leta 1876 o pridelavi hmelja na Slovenskem ni veliko znanega. Po tem letu pa se je pričela intenzivnejša in 
načrtna pridelava hmelja, ko so aklimatizirali angleško sorto hmelja Fuggle in pričeli pridelovati sorto 
Savinjski golding (IHPS, 2025). Pridelava hmelja se je pozneje intenzivno razširila in do pričetka prve 
svetovne vojne, leta 1914, ko je dosegla okoli 1800 ha. Ta površina se je med vojno zmanjšala na približno 
600 ha. Kasneje se je površina začela počasi povečevati in leta 1929 dosegla rekordnih 2835 ha s pridelkom 
okrog 3300 ton.  
V zgodovini pridelave hmelja v Sloveniji je imela odločilno vlogo na površino hmeljišč cena hmelja. Višja kot 
je bila cena, bolj se je hmelj sadil in obratno. Število hmeljarjev se je do druge svetovne vojne povzpelo na 
4000. Bili so združeni v enotni Hmeljarski zadrugi, ki je zastopala vse hmeljarje in tako tudi nastopala na trgu 
(interni podatki IHPS ter Majer in sod., 2002). V času druge svetovne vojne je bila slika glede pridelovalnih 
površin hmelja podobna kot med prvo svetovno vojno, po vojni pa se je površina zopet začela povečevati, 
povečevali pa so se tudi hektarski pridelki. Tako se je leta 1960 na 2439 ha pridelalo več kot 4000 ton 
hmelja. Površina hmelja je bila po letu 1960 med 2000 in 2600 ha, v letih po osamosvojitvi Slovenije pa se je 
zmanjševala - tako je bilo leta 2012 v Sloveniji s hmeljem posajenih le še 1160 ha površin. Kasneje se je 
površina zopet začela povečevati, predvidoma zaradi boljših tržnih razmer in obnov nasadov po izkrčenju 
zaradi bolezni ter leta 2023 dosegla 1676 ha. Ves ta čas se je število hmeljarjev zmanjševalo; v začetku 90-ih 
let jih je bilo več kot 500, leta 2000 več kot 200, trenutno pa je v Sloveniji okoli 120 aktivnih hmeljarjev (Interni 
podatki IHPS). Trenutno je Slovenija na petem mestu po površinah hmelja na svetu, kar predstavlja 3 % vseh 
površin hmelja na svetu (IHGC, 2025). Namen članka je predstaviti gibanje površin, pridelka in kakovost le 
tega v zadnjih 25 letih. 

Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 32 (2025) | 47 
 
V zadnjih 25 letih se je povprečna velikost hmeljišč na hmeljarski kmetiji povečala z okoli 9 ha na približno 14 
ha (slika 1). Povečevanje površine s hmeljem na kmetijo je predvsem posledica zmanjšanja števila 
hmeljarjev, katerih površine so nato povečini prevzeli preostali hmeljarji. Razlogi za opuščanje pridelave 
hmelja so v največji meri povezani z ekonomiko - cena hmelja skozi leta precej variira, dolgoročna 
neekonomičnost pridelave pa vodi v opuščanje hmeljarstva (Pavlovič, 2014). Leta 2001 je bil aktiven 201 
hmeljar, medtem ko je bilo leta 2025 samo še 117 hmeljarjev. Najmanj hmeljarjev je bilo leta 2014, in sicer 
110, medtem ko v zadnjih letih število hmeljarjev ne upada več (slika 2).  
Skupna površina pod glavnimi štirimi sortami (Aurora, Celeia, Savinjski golding in Bobek) v zadnjih 25 letih 
predstavlja 89–96 % od celotne površine hmelja v Sloveniji, podobno tudi skupna količina pridelanega hmelja 
(88–97 % vse pridelane količine hmelja v Sloveniji). 
 
Slika 1: Povprečna površina hmeljišč na hmeljarski kmetiji v obdobju 2001-2025 (ha) 
 
Slika 2: Število aktivnih hmeljarjev v obdobju 2001-2025 
 
Slika 3: Površina nasadov hmelja v Sloveniji v zadnjih 2025 letih (podatki na vsakih 5 let) v ha 
0
2
4
6
8
10
12
14
16
0
20
40
60
80
100
120
140
160
180
200
0
200
400
600
800
1.000
1.200
2001 2005 2010 2015 2020 2025
Površine nasadov po sortah (ha)
Aurora Bobek Celeia Savinjski golding

Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 32 (2025) | 48 
 
Na sliki 3 je predstavljena skupna površina nasadov hmelja v času 2001–2025 , podatki so prikazani za 
vsako peto leto. V začetku 21. stoletja je bilo v Sloveniji s hmeljem zasajenih okoli 1800 ha hmelja. V tem 
času je na nekaterih območjih prišlo do popolne opustitve hmeljarstva (Brežice, Kozje, Rače, Radmirje) 
(Joško Livk, ustni vir). V začetku je prevladovala sorta Aurora, ki je bila zasajena v skoraj dveh tretjinah vseh 
hmeljišč. Z leti se je površina, zasajena s sorto Aurora, zmanjševala, vse bolj pa se je uveljavljala sorta 
Celeia. V določenem obdobju je po površini celo prehitela sorto Aurora, trenutno pa si delita skoraj enak 
delež površin v Sloveniji (Aurora predstavlja 39 % vseh površin s hmeljem, Celeia pa 34 % vseh površin). 
Površina, zasajena s sorto Bobek, je v zadnjih 25 letih stabilna, delež površine s sorto Savinjski golding pa se 
počasi, a vztrajno zmanjšuje, tako zaradi manjšega zanimanja za to sorto na trgu kot zaradi slabših pridelkov 
in kakovosti v zadnjih letih.  
Količina pridelanega hmelja po sortah se je gibala podobno kot površina s hmeljem (slika 4 in preglednica 1). 
Od leta 2001 do leta 2015 se je letno pridelalo največ sorte Aurora, po letu 2015 pa je letna količina 
pridelanega hmelja sort Aurora in Celeia precej podobna (med 700 in 1300 t letno). V obdobju 2001–2025 je 
bil največji letni pridelek ene sorte, to je bila sorta Aurora, v letu 2005 (1.678 kg). Glede na 25-letno povprečje 
je pridelava Aurore v upadu, medtem ko se pridelava Celeie povečuje (preglednica 1). Vseh 25 let je količina 
pridelanega hmelja sort Bobek in Savinjski golding podobna in stabilna, v povprečju okoli 200 ton letno, 
čeprav se je pridelava sorte Savinjski golding v zadnjih letih zmanjšala pod 200 ton letno, pridelava sorte 
Bobek pa je večinoma nad 200 tonami letno. Na sliki 5 so predstavljene površine nasadov v letu 2025. Tudi 
tu vidimo, da prevladujejo štiri sorte, ki so predstavljene v tem članku. 
 
Slika 4: Količina pridelanega hmelja po sortah v obdobju 2001-2025 (kg) 
 
Slika 5: Površina nasadov hmelja (ha) v letu 2025 glede na sorto 
0
500.000
1.000.000
1.500.000
2.000.000
2000 2005 2010 2015 2020 2025
Aurora Bobek Celeia Savinjski golding

Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 32 (2025) | 49 
 
Preglednica 1: Certificiran pridelek hmelja (t) v obdobju 2001-2025 
Leto 
Aurora 
(t) 
Bobek 
(t) 
Celeia (t) 
Savinjski 
golding (t) 
Skupaj 
(te štiri 
sorte) (t) 
2001 1376,18 299,59 69,69 265,40 2010,85 
2002 1448,66 324,77 96,24 187,74 2057,41 
2003 820,99 136,32 126,35 92,90 1176,56 
2004 1571,23 260,57 151,89 291,17 2274,86 
2005 1677,55 294,36 218,41 227,16 2417,48 
2006 1147,72 255,20 213,83 183,73 1800,47 
2007 1205,08 246,50 246,87 178,82 1877,27 
2008 1423,52 288,11 275,86 239,09 2226,58 
2009 1581,91 333,05 265,57 198,89 2379,42 
2010 1516,67 244,43 355,56 232,15 2348,81 
2011 1558,15 216,94 402,84 182,70 2360,63 
2012 901,11 133,43 336,60 133,15 1504,29 
2013 650,00 111,91 369,21 123,15 1254,28 
2014 1175,57 182,03 683,46 196,69 2237,75 
2015 622,74 142,67 720,28 113,63 1599,31 
2016 813,12 272,92 1006,17 211,26 2303,48 
2017 903,25 267,48 1153,39 201,65 2525,77 
2018 1058,02 340,71 1220,82 184,21 2803,76 
2019 827,29 257,62 980,02 203,04 2267,97 
2020 1114,30 260,59 891,40 208,49 2474,78 
2021 811,23 210,93 762,03 143,88 1928,07 
2022 956,37 236,91 714,48 129,61 2037,37 
2023 1282,23 250,63 799,21 166,17 2498,24 
2024 954,52 186,90 761,03 146,14 2048,59 
2025 864,14 227,40 935,68 127,10 2154,31 
SKUPAJ 
2001 - 
2025 
28261,55 5981,94 13756,91 4567,91 52568,31 
SKUPAJ 
2016 - 
2025 
9584,47 2512,09 9224,24 1721,55 23042,34 
Če pogledamo skupni pridelek v zadnjih 25 letih, vidimo, da je skupna količina pridelane sorte Aurora 
(28262 t) večja od pridelka ostalih treh sort skupaj (24307 t). V zadnjih 10 letih pa je dejstvo drugačno; 
hmelja pridelanih sort Aurora in Celeia je skoraj enaka količina (9584 t in 9224 ton). 
Najmanjši skupni pridelek teh štirih sort je bil v letih 2003 in 2013, 1177 t oz. 1255 t. Leta 2003 je huda suša 
prizadela večino Slovenije, pomanjkanje vode je spremljala še zelo visoka temperatura (Sušnik, 2004), leto 
2013 pa je bilo prav tako izrazito neugodno za pridelavo hmelja, saj je bilo poletje zelo sušno ter 
nadpovprečno vroče, poleg tega pa je v maju klestila še toča, ki je poškodovala 750 ha hmeljišč (Čeh in sod., 
2013). Največji skupni pridelek je bil v letu 2018, in sicer 2804 t. V ostalih letih je pridelek precej variiral, v 
večini let pa je presegel 2000 t. 
3.2 Vsebnost alfa-kislin v pridelku hmelja 
Vsebnost alfa-kislin glede na leto in sorto je predstavljena v preglednici 2. Sorta Aurora je v zadnjih 25 letih 
dosegala vsebnost alfa-kislin med 5,7 % in 11,4 %, povprečna vsebnost alfa-kislin v obdobju 2000-2025 je 
bila 8,1 %, medtem ko je bila v zadnjih 10 letih malo višja, in sicer 8,4 %.  

Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 32 (2025) | 50 
 
Pri sorti Bobek je bila vsebnost alfa-kislin med 2,1 % in 6,3 %, povprečje 2000-2025 je bilo 4,6 %, podobno kot 
pri desetletnem povprečju (4,5 %). Sorta Celeia je dosegala vsebnost alfa-kislin od 2,2 % do 4,6 %, povprečje 
25 let (3,6 %) je bilo višje kot povprečje zadnjih 10 let (3,3 %). Sorta Savinjski golding je dosegala vsebnost 
alfa-kislin od 2 % do 4,5 %, povprečje zadnjih 25 let je 3 %, medtem ko je povprečje zadnjih 10 let 2,8 %. 
Najnižja vsebnost alfa-kislin je bila v letih 2003 ter 2013, kar sovpada tudi z nizkimi pridelki v teh letih, 
posledice vročine in pomanjkanje vode v teh dveh letih.  
Preglednica 2: Povprečna vsebnost alfa-kislin (%), preračunano na 11 % vlage v hmelju, po sortah v letih 2000-2025 
Leto Aurora Bobek Celeia Savinjski golding 
2000 8,6 5,7 4,5 3,7 
2001 7,8 4,6 3,7 3,6 
2002 7,3 4,3 3,9 3 
2003 5,9 2,6 2,2 2 
2004 8,8 5,6 4,1 4,2 
2005 8,8 5,5 4,4 3,9 
2006 6,3 4,2 3,5 2,5 
2007 7,4 4,7 4,1 2,6 
2008 8,8 5,5 4,2 3,4 
2009 8,4 4,9 4,2 4 
2010 8,3 4,7 4 2,7 
2011 9,1 5,9 4,1 3,8 
2012 8,2 4 3,2 2,6 
2013 5,7 2,1 2,2 2,1 
2014 10,2 6,3 4,6 3,9 
2015 8,5 4,9 3,2 2 
2016 8,6 4,4 3,2 3,4 
2017 7,4 3,5 3,2 2,2 
2018 8,9 4,3 3 3,3 
2019 7,8 4,9 3,4 3,1 
2020 11,4 5,9 4,1 4,5 
2021 6,7 3,9 3,3 2,2 
2022 7 3,2 2,6 2,4 
2023 9,6 5,8 4,1 3 
2024 7,6 3,7 3 2,2 
2025 8,1 4,5 3,8 2,1 
Povprečje 2000 - 2025 8,1 4,6 3,6 3 
Desetletno povprečje 
(2016 – 2025) 
8,4 4,5 3,3 2,8 
Kot vidimo na sliki 6, v 25-letnem obdobju povprečna vsebnost alfa-kislin pri sorti Aurora ostaja stabilna oz. 
se celo rahlo povečuje. Pri sorti Bobek (slika 7) pa je glede na 25-letno povprečje vsebnost alfa-kislin skoraj 
enaka oz. se rahlo zmanjšuje.  
Pri sorti Celeia (slika 8) se vsebnost alfa-kislin v zadnjih 25 letih zmanjšuje očitneje kot pri sorti Bobek, kar 
nakazuje, da se slabše prilagaja na spremenljive vremenske razmere, predvsem višje temperature in sušni 
stres, ki jih je v zadnjih letih vse več.  
Tudi pri sorti Celeia vidimo, da je bila najnižja povprečna vsebnost alfa-kislin v letih 2003 in 2013, medtem ko 
je najvišjo vsebnost alfa-kislin dosegla leto kasneje, 2014, ko je bilo leto precej deževno in brez 
temperaturnih ekstremov (Čeh in sod., 2014). 

Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 32 (2025) | 51 
 
 
Slika 6: Povprečna vsebnost alfa-kislin v hmelju sorte Aurora (pri 11 % vlage) 
 
Slika 7: Povprečne vrednosti alfa-kislin sorte Bobek (pri 11 % vlage)  
 
Slika 8: Povprečna vsebnost alfa-kislin pri sorti Celeia (pri 11 % vlage) 
Tako kot pri sorti Celeia, tudi pri sorti Savinjski golding beležimo padec povprečne vsebnosti alfa-kislin v 
zadnjih 25 letih (slika 9). Opisna sortna lista za hmelj sicer navaja, da Savinjski golding dosega 2,8 % do 6,1 % 
alfa-kislin (v suhi snovi) oz. 2,5 % do 5,4 % alfa-kislin (pri 11% vlagi) (Oset Luskar in sod., 2021), vendar v 
zadnjih letih vidimo, da z izjemo leta 2020, vsebnost alfa-kislin le redko preseže 3 % (pri 11 % vlagi), pogosto 
y = 0,028x - 48,296
0
2
4
6
8
10
12
2000 2005 2010 2015 2020 2025
Aurora
y = -0,0161x + 37,075
0
2
4
6
8
2000 2005 2010 2015 2020 2025
Bobek
y = -0,0249x + 53,697
0
1
2
3
4
5
2000 2005 2010 2015 2020 2025
Celeia

Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 32 (2025) | 52 
 
pa ne doseže niti spodnje vrednosti z opisne sortne liste. Za razliko od ostalih sort, pri katerih je vsebnost 
alfa-kislin izrazito padla le v res vremensko neugodnih letih 2003 in 2013, pri sorti Savinjski golding vidimo, 
da je imela nizko vsebnost alfa-kislin tudi v večini drugih let, kar nakazuje, da se najslabše odziva na sedanje 
vremenske razmere, saj gre za staro sorto, ki se je razvila iz angleške sorte Fuggle, ki so jo k nam prinesli v 
19. stoletju, ko so bile vremenske razmere drugačne od današnjih (IHPS, 2025). Nadpovprečno visoko 
vsebnost alfa-kislin je sorta Savinjski golding dosegla v letu 2020 (4,5 % pri 11% vlagi); takrat je bilo poletje 
bogato s padavinami, ni pa bilo vročinskih valov in ekstremno visokih temperatur (Ferlež Rus in Naglič, 
2020), kar je ugodno vplivalo na rast in razvoj vseh sort, predvsem pa sorte Savinjski golding.  
 
Slika 9: Povprečna vsebnost alfa-kislin pri sorte Savinjski golding glede na leto (pri 11 % vlage) 
3.3 Vlaga in vsebnost primesi v certificiranem hmelju 
V zadnjih desetih letih se je v povprečju vlaga v certificiranem pridelku hmelju zmanjševala, predvsem zaradi 
zahtev trgovcev, da naj bo vlaga pridelka čim nižja. Nižjo vlago so hmeljarji dosegali z daljšim časom sušenja 
ali višjo temperaturo zraka za sušenje. To včasih vodi v presušenost hmelja, ki ima za posledico previsok 
delež zdrobljenih storžkov. Presušen hmelj izgubi sposobnost vezave vlage med navlaževanjem, s tem 
postanejo storžki krhki in drobljivi. Pri pakiranju takšni storžki razpadejo in se zdrobijo (Vrhovnik in Košir, 
2024). Ta povezava se jasno odraža na sliki 10, saj vidimo, da se je vlaga v zadnjih desetih letih zniževala, 
medtem ko se je vsebnost odpada povečevala. Zdrobljenost storžkov vpliva tako na vizualno ter tudi 
kemijsko kakovost, saj se z njo povečuje HSI (Indeks staranja hmelja), ki neposredno vpliva na vsebnost alfa-
kislin (Vrhovnik in Košir, 2024). 
 
Slika 10: Povprečna letna vsebnost vlage in odpada v certificiranem hmelju (%) 
y = -0,0317x + 66,865
0
1
2
3
4
5
2000 2005 2010 2015 2020 2025
Savinjski golding
y = -0,0715x + 154,3
y = 0,0218x - 42,444
0
0,5
1
1,5
2
9
9,5
10
10,5
11
2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2025
Delež odpada (%)
Vlaga (%)
vlaga odpad Linearna (vlaga ) Linearna (odpad)

Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 32 (2025) | 53 
 
Odstotek listov in pecljev v hmelju (slika 11) se je od leta 2007 naprej zniževal in se v zadnjih letih ustalil pri 
okrog 1 %, medtem ko je po zakonodaji dovoljeno do 6 % listov in pecljev (Delegirana uredba Komisije (EU) 
2024/602). To gre pripisati tudi dejstvu, da se je število hmeljarjev zmanjševalo (157 hmeljarjev v letu 2007, 
117 v letu 2025), manjši hmeljarji s starejšimi obiralnimi stroji so zaključili s pridelavo hmelja, medtem ko je 
veliko aktivnih hmeljarjev posodobilo obiralne stroje. 
 
Slika 11: Listi in peclji v certificiranem hmelju (%) 
4 ZAKLJUČKI 
V zadnjih 25 letih je opazen trend zmanjševanja števila hmeljarjev ter povečevanje povprečne površine 
nasadov hmelja na obstoječih hmeljarskih kmetijah. Kljub večjemu številu novih sort hmelja v Sloveniji še 
vedno prevladujejo starejše sorte, ki so zajete v tem članku (Aurora, Celeia, Bobek in Savinjski golding). Na 
podlagi podatkov o površinah s hmeljem, količini pridelka in vsebnosti alfa-kislinah lahko ugotovimo, da se 
nekatere od teh sort bolje prilagajajo spremenljivim vremenskim razmeram kot druge, v bolj ekstremnih letih 
(vročina in suša) pa sta bila pri vseh sortah količina in kakovost pridelka manjša. 
Spremenjene vremenske razmere z več ekstremnimi dogodki najbolj negativno vplivajo na pridelek in 
kakovost sorte Savinjski golding, katere površina najbrž prav zaradi te njene nestanovitnosti v količini 
pridelka v zadnjih letih upada. Tudi med trgovci postaja manj zaželena, saj kakovosti pridelka med leti zelo 
niha.  
V zadnjih letih opažamo trend zmanjševanja vlage v certificiranem hmelju, kar pogosto vodi v zdrobljenost 
hmelja, posledično pa to vodi tudi v večji delež odpada v hmelju, zato bo sušenju hmelja v prihodnje potrebno 
posvetiti več pozornosti. Po drugi strani pa opažamo znižanje vsebnosti listov in pecljev v pridelku hmelja, 
kar nakazuje na to, da se je v tem pogledu kakovost hmelja zvišala. 
Dostopnost raziskovalnih podatkov 
Podatki so na voljo pri odgovornem avtorju na utemeljeno zahtevo. 
5 VIRI 
Čeh B., Oset Luskar M., Leskošek G. in Ferlež Rus A. 2013. Vpliv rastnih razmer na rast in razvoj hmelja v letu 2013. Hmeljar, 75: 
16-17 
Čeh B., Ferlež Rus A., Oset Luskar M. in Naglič B. 2014. Vpliv vremena na rast in razvoj hmelja v deževnem letu 2014. Hmeljar, 
76: 22-23 
Delegirana uredba Komisije (EU) 2024/602. Delegirana uredba Komisije (EU) 2024/602 z dne 14. decembra 2023 o dopolnitvi 
Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede tržnih standardov v sektorju hmelja ter razveljavitvi 
Uredbe Komisije (ES) št. 1850/2006 (https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A32024R0602). 
Dostopano: 24.11.2025 
Ferlež Rus A. in Naglič B. 2020. Vremenske razmere v letu 2020 in potreba po namakanju hmelja. Hmeljar, 82: 48-49 
IHGC. 2025. IHGC - Economic Commission Summary Reports - Video-Call - November 24, 2025. (https://www.ihgc.org/wp-
content/uploads/2025_11_IHGC_CountryReports.pdf). Dostopano: 1.12.2025 
IHPS. Savinjski golding. (https://www.ihps.si/prodaja/sadike-hmelja/savinjski-golding/) Dostopano: 26.11.2025 
y = -0,0496x + 101,25
0
0,5
1
1,5
2
2,5
2007 2009 2011 2013 2015 2017 2019 2021 2023 2025

Hmeljarski bilten / Hop Bulletin 32 (2025) | 54 
 
Livk J., Košir I.J. in Trošt Ž. 2024. Ocena letnika hmelja. Končno poročilo – 2024 (https://www.ihps.si/wp-
content/uploads/2016/08/Ocena-letnika-hmelja-2024-koncno-poro%C4%8Dilo.pdf) Dostopano:22.10.2025 
Majer D., Virant M., in Pavlovič M. 2002. Priročnik za hmeljarje. Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec. 248 str.  
Oset Luskar, M., Čerenak, A., Radišek, S., Košir, I. J. in Čeh, B. 2021. Opisna sortna lista za hmelj 2021. Republika Slovenija, 
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo. 
Pavlovič M. 2014. Analiza globalnega povpraševanja po hmelju v letih 1980-2012. Hmeljarski bilten, 21: 38-48 
Sušnik, A., & Kurnik, B. (2004). Katastrofalna kmetijska suša leta 2003. Ujma, (17-18), 54-60. 
Vrhovnik D. in Košir I.J. 2024. Identifikacija napak pri ravnanju s hmeljem v času obiranja in po obiranju glede vpliva na HSI 
(https://www.ihps.si/wp-content/uploads/2025/04/Identifikacija-napak-pri-ravnanju-s-hmeljem_IJK_final-za-splet.pdf) 
Dostopano:17.10.2025