Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 119-142 119 Gregor Petri~ UDK 174:004.738.5 Erozija hipertekstovne etike med avtorji spletnih mest POVZETEK: ̂ lanek izhaja iz predpostavke, da ideja hiperteksta kot ideja specifi~nega na~ina organizacije informacij v nelinearnem, decentraliziranem sistemu medsebojno povezanih besedilnih delov, na osnovi katere se je razvila tehnologija svetovnega spleta, implicira plemenite dru‘bene spremembe v smeri spreminjanja procesov zaznave in mi{ljenja, demokratizacije dru‘be, spodbujanja medsebojnega sodelovanja in nenazadnje u~inkovitej{e racionalizacije ~love{kega znanja. Ob predpostavljenih dru‘beno koristnih potencialih hiperteksta ~lanek izpostavi vpra{anje, v kolik{ni meri se lahko hipertekst sploh ohrani v svetovnem spletu. V zvezi s tem se osredoto~a na specifi~ni, a izjemno pomemben dejavnik – avtorje spletnih mest. Narava tehnologije svetovnega spleta je neposredno odvisna od njenih sestavnih delov, spletnih mest, o njihovi vsebini pa odlo~ajo avtorji, ki so v svojem delovanju v veliki meri neomejeni. Svetovni splet lahko odseva ideje hiperteksta le, ~e avtorji sledijo dolo~enim pravilom, ki jih definiramo v okviru t.i. etike hiperteksta. Ponujen je teoretski vpogled v mehanizem dru‘bene konstrukcije delovanja, ki izpolnjuje etiko hiperteksta, preko metodolo{kih korakov - konceptualizacije in operacionalizacije - pa tudi iz~rpen empiri~ni vpogled. V metodolo{kem okviru je ponujen pojasnjevalni teoretski model hipertekstovnega delovanja kot delovanja, ki sledi etiki hiperteksta. V njem nastopajo pojmi hipertekstovnost delovanja, zaznava norme hipertekstovnega delovanja, zaznava ekspertne legitimizacije, prepri~anje o pozitivni vlogi hiperteksta in anonimnost delovanja. Na osnovi definicij pojmov so bili izoblikovani indikatorji, podatki pa so bili zbrani s pomo~jo spletne ankete od aprila do junija, 2002. Po uporabi kompleksnega postopka za nabiranje anketirancev je bilo za empiri~ne analize ustreznih pribli‘no 1000 enot oziroma individualnih (slovenskih) avtorjev spletnih mest. Na teh podatkih je bil s programom LISREL preverjen pojasnjevalni model hiper- tekstovnega delovanja, ki se izka‘e za veljavnega. ̂ eprav je etika hiperteksta zgolj latentno prisotna, pa ima dobro dru‘beno osnovo, saj ljudje v relativno veliki meri delujejo v skladu z njo. Posamezniki sicer uporabljajo svoja spletna mesta za zadovoljevanje lastnih potreb, a presenetljivo ka‘ejo veliko posluha za ohranjanje hiperteksta v svetovnem spletu. KLJU^NE BESEDE: hipertekst, svetovni splet, etika hiperteksta, avtorji spletnih mest, normativno delovanje, spletna anketa, linearni strukturni model 1. Uvod Tehnologija svetovnega spleta je v izjemno kratkem ~asu posegla na {tevila dru‘bena podro~ja, pri ~emer skorajda ni sporno, da - v dinami~nem procesu vzajemnega prilagajanja in vplivanja v odnosu do dru‘be - spro‘a {tevilne negativne in pozitivne DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM119 Black 120 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 119-142 Gregor Petri~ u~inke. Kljub prisotnosti opozoril, da bo nova tehnologija le {e poglabljala dru‘bene probleme, med drugim spro‘ala odtujenost (Kraut et al. 1998), dodatno pasivizirala posameznika na potro{nika (Mosco 2000; Touraine 1995), razkrajala dru‘bene osnove sebstva (Giddens 1991; Kolko in Reid 1998), pa se zdi, da so v okviru {tudij interneta in svetovnega spleta prisotne prete‘no optimisti~ne vizije. ^e se omejimo na u~inke na nivoju posameznika, prednja~ijo razprave o novih mo‘nosti politi~ne participacije (Oblak 2001), emancipacije (Baym 1998; Turkle 1995) in sodelovanja (Kollock 1999). Te mo‘nosti izvirajo predvsem iz specifi~ne narave ra~unalni{ko posredovanega komuni- ciranja in univerzalne dostopnosti informacij. V zanemarljivi meri pa se razprave o pozi- tivnih u~inkih nove tehnologije osredoto~ijo na u~inke lastnosti, ki je po mnenju {tevilnih avtorjev (Berners-Lee 1999; Bolter 2000; Kirschenbaum 2000; Nelson 1965/1999; Shields 2000) klju~na zna~ilnost svetovnega spleta – hiperteksta. Tehnologija svetovnega spleta izvira iz ideje hiperteksta, ki ozna~uje specifi~en na~in urejenosti informacij v nelinearnem, decentraliziranem sistemu medsebojno povezanih besedilnih delov (Nelson 1965/1999; Landow 1997). Hipertekst naj bi, tako dokazujejo avtorji s {tevilnih razli~nih raziskovalnih podro~ij, omogo~al temeljito dru‘beno spre- membo, ki jo nekateri (npr. Deibert 1997; Nelson 1990) primerjajo celo z izumom pisave ali tiska. V nadaljevanju bo natan~neje predstavljena ideja hiperteksta, skupaj z anticipiranimi dru‘benimi u~inki, vendar bo ta razprava omejena, ker se nahaja osrednji namen prispevka drugje. Ob predpostavljeni dru‘beni koristnosti hiperteksta, je klju~no vpra{anje, v kolik{ni meri se lahko hipertekst v svetovnem spletu sploh lahko ohranja. Osredoto~il se bom na specifi~ni, a bistveni dejavnik v tem procesu – tvorce spletnih mest1 . Dejstvo je, da svetovni splet v kon~ni instanci ni ni~ drugega kot sklop posami~nih spletnih mest. Ob odsotnosti kontrolnih mehanizmov je hipertekstovna narava svetovnega spleta odvisna predvsem od tega, v kolik{ni meri delujejo tvorci v skladu s t.i. “etiko hiper- teksta”. V prispevku se zato osredoto~am na nivo individualnega delovanja, na teoreti~no in empiri~no razse`nost vpra{anja, v kolik{ni meri in zakaj nekateri avtorji vzpostavljajo s svojih spletnih mest, na katerih ponujajo svoja znanja, ideje in mnenja, logi~ne in asociativne2 povezave na druga spletna mesta. Povezava med besedilnimi deli je namre~ klju~ni element hiperteksta (Landow 1997) in dokler obstajajo povezave med spletnimi mesti, lahko govorimo o svetovnem spletu kot hipertekstu. Ko postanejo spletna mesta podobna televizijskim programom ali nakupovalnim sredi{~em (Mosco 2000), svetovni splet izgubi svojo enkratno zna~ilnost. 2. Hipertekst 2.1 Nastanek ideje hiperteksta Ideja hiperteksta je prvi~ dokumentirana konec druge svetovne vojne, ko Bush (1945) ponudi shemo elektro-opti~nega stroja, ki bi omogo~al specifi~en na~in organizacije informacij, v katerem bi bili posami~ni mikrofilmi med seboj povezani. Tovrstni informa- cijski sistem bi ustrezal na~inu delovanja ~love{kih misli in s tem omogo~al hitrej{i in DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM120 Black Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 119-142 121 Erozija hipertekstovne etike med avtorji spletnih mest u~inkovitej{i dostop do informacij v primerjavi s klasi~nimi hierarhi~nimi sistemi (Bush 1945). Bush je s svojimi idejami neposredno vplival na Nelsona, ra~unalni{kega progra- merja, ki je leta 1962 prvi uporabil pojem hiperteksta za oznako literarnega orodja, ki na osnovi sistema povezav in vzvratnih povezav med besedilnimi deli omogo~a nezaporeden na~in zapisa misli (Bardini 1997). Nelson je zasnoval futuristi~ni projekt Xanadu, v katerem bi bilo vso ~love{ko znanje zapisano v hipertekstu, vendar mu projekta ni uspelo realizirati (Berners-Lee 1999; Nelson 1965/1999). V {estdesetih se je z idejo hiperteksta ukvarjal tudi Engelbart, ki je zasnoval in realiziral projekt NLS (oN-Line System), prvi ra~unalni{ki sistem, ki je odseval ideje hiperteksta (Bardini 2000). Kasneje, predvsem v 80-ih, je nastalo nekaj samostojnih hipertekstovnih informacijskih sistemov kot vrste elektronskih dokumentov, v katerih so informacije shranjene v obliki besedilnih delov in povezav med njimi (Gygi 1990; Kirschenbaum 2000; Landow 1997). Z nastankom in izjemnim razvojem svetovnega spleta, ki je temeljil na ideji hiperteksta, pa se je bistveno pove~alo tudi zanimanje za hipertekst. 2.2 Dru‘bene implikacije hiperteksta Klju~ne zna~ilnosti hiperteksta v primerjavi s klasi~nimi hierarhi~nimi informa-cijskimi sistemi so a) decentraliziranost kot odsotnost sredi{~ne osi organizacije bese-dilnih delov, kjer nobeden element ne more u‘ivati sredi{~nega polo‘aja (Landow 1997), b) nelinearnost, ki ozna~uje {tevil~nost poti med besedilnimi deli, ki jim uporabnik sledi na svojevrsten na~in; celoten dokument ima {tevilne vhodne in izhodne to~ke in c) ve~glasna dinami~nost (Landow 1997) kot mo‘nost sodelovanja {tevilnih avtorjev, ki z dodajanjem svojih besedil nenehno spreminjajo naravo celotnega dokumenta. Vendar pa hipertekst kljub temu, da je v strogem pomenu besede zgolj na~in upravljanja info-rmacij, pogosto spro‘a predvidevanja glede dolgoro~nih dru‘benih u~inkov, tako znotraj podro~ja informacijskih sistemov, kakor tudi znotraj {tevilnih drugih raziskovalnih podro~ij. Predvsem s {iritvijo svetovnega spleta so se z u~inki hiperteksta za~eli ukvarjati tudi raziskovalci iz razli~nih disciplinarnih podro~ij (npr. Bolter 2000; Deibert 1997; Kirschen- baum 2000; Landow 1997; Ryan 1999). Med u~inki, ki jih ti avtorji izpostavljajo, prednja~ijo naslednji: a) Spreminjanje procesov zaznave in mi{ljenja: Besedila v hipertekstu so organizirana na asociativni na~in, ki zrcali naravno strukturo jezika in je blizu delovanju ~love{kih mo‘ganov (Landow 1997; Nelson 1990). Hipertekst je bolje kakor tradicionalne tehnike pisanja prilagojen spontanemu miselnemu toku, ker omogo~a rast idej v fraktalnih vzorcih, omogo~a {tevilne asociacije, preskoke med idejami, pri ~emer uporabniku ni potrebno zadu{iti svojih izbruhov inspiracije in jih ukloniti neki splo{no sprejeti argumentativni ali narativni liniji (Ryan 2000). Medtem ko poststrukturalisti govorijo o medbesedilnosti kot latentni pojmovni ume{~enosti nekega besedila v kompleksna omre‘ja kulturnih reprezentacij (Allen 2000), pa hipertekst dejansko manifestira medbesedilnost na na~in fizi~ne in logi~ne ume{~enost besedila v omre‘je sorodnih besedil. S tem hipertekst po eni strani omogo~a u~inkovito hranjenje ~love{kega znanja, po drugi strani pa s {tevilnimi povezavami uporabniku omogo~a DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM121 Black 122 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 119-142 Gregor Petri~ odkrivanje inovativnih povezav med pojmi. Nekateri avtorji (npr. Deibert 1997; Jones in Spiro 1995) menijo, da hipertekst tako dviguje nivo abstraktnega mi{ljenja, razbija navajene na~ine razumevanja, pove~uje ~love{ko ustvarjalnost, {e posebej pa je u~inkovit v u~nem procesu, ker spodbuja sinteti~no mi{ljenje. Hipertekst spodbuja razmi{ljanje s tem, ko proces branja ni ve~ le potro{nikovo be‘no sre~anje z izoliranim besedilom, v katerem konzumira pomen, ki si ga je zamislil avtor, temve~ se pomen besedila oblikuje dinami~no tudi na strani posameznika, ki izku{a besedilo nekega avtorja v {ir{em kontekstu sorodnih besedil. b) Demokratizacija: Uporabnik izbira lastno pot branja besedila in je osvobojen od vnaprej dolo~enih pomenov, ideologij in avtoritet (Landow 1997; Ryan 2000). Izku{nja branja ni ve~ omejena na modernisti~ne pojme sredi{~a, robov, hierarhije, avtoritete. Bralec prostovoljno izbira poti branja skozi besedilne dele, na vsakem koraku se odlo~i glede {tevilnih mo‘nih poti branja. S tem, ko hipertekstovni sistem omogo~a bralcu, da sam izbere svoj center raziskovanja ali izku{nje (Mitra in Cohen 1999), se spro‘a “demokratizacija diskurzivnega izkustva, kjer noben tekst ne more biti bolj centralen od drugega” (Landow 1997:37). Bral~eva izbira besedilnih delov je rezultat njegovih odlo~itev, enkratni produkt, in pomen, ki izvira iz te izku{nje, je v veliki meri neodvisen od avtorja (Landow 1997). [e ve~, ker se v elektronskem povezovanju celotno besedilo nekega avtorja razpr{i med besedila drugih avtorjev, individualni deli izgubijo svojo fizi~no in intelektualno lo~itev od drugih (Landow 1997), s tem pa je omogo~ena osvoboditev od ideologij. Zaradi povezanosti razli~nih informacij je omogo~eno preseganje meja posami~nih besedil, ‘anrov in disciplin (Landow 1997). Tabbi (2000) ugotavlja, da tehnologija tiska tega sicer ne prepre~uje, vendar pa tudi ne spodbuja na na~in kot to omogo~a hipertekst. c) Spodbujanje medsebojnega sodelovanja: Ve~glasna dinami~nost pomeni, da je vsakemu uporabniku omogo~eno, da postane avtor svojega besedila in ga logi~no smiselno ali na povezavi asociacij umesti v prostor besedil drugih avtorjev. Avtor se nana{a na besedila drugih avtorjev, objavlja svoje ideje, komentarje, ocene, povezave in kakr{nekoli druge vrste besedila. Pri tem se lahko oblikuje kooperativni odnos med udele‘enci, ne glede na njihove dru‘bene vloge in polo‘aje (Nelson 1990). Zaradi medsebojne povezanosti tekstov in spremenjene vloge bralca hipertekst spodbuja skupno delovanje glede neke tematike (Engelbart, v Bardini 2000:39) Avtor tvori besedilo in smiselne povezave na druga besedila v omre‘ju hiperteksta, s tem pa avtomati~no sodeluje na temah, ki jih ti dokumenti izpostavljajo. 2.3 Hipertekst in svetovni splet Tim Berners-Lee je zasnoval tehnologijo svetovnega spleta na osnovi idej hiperteksta, pri ~emer je ‘elel ustvariti neke vrste globalni hipertekst - od ra~unalni{ke platforme neodvisen ve~uporabni{ki sistem globalnega dosega, v katerega naj bi uporabniki uvr{~ali svoja besedila in povezave (Berners-Lee 1990, 1996, 1999). Natan~neje naj bi bil svetovni splet “globalno omre`je dokumentov, med katerimi obstajajo povezave, na podoben na~in kot obstajajo reference v ~lankih [...] V informacijskem sistemu, ki bi vseboval vozli{~a in DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM122 Black Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 119-142 123 Erozija hipertekstovne etike med avtorji spletnih mest povezave, lahko vozli{~a pomenijo ljudi, programske module, skupine, projekte, pojme, dokumente in strojne objekte, medtem ko lahko povezave pomenijo odvisnost, pripadnost celoti, nana{anje, uporabo in primerjavo” (Berners-Lee 1990:6). Kakor pa nas opozarja sociologija tehnologije (npr. Westrum 1991; Bijker et al. 1987), se funkcija, ki jo nekemu naboru tehnik pripi{ejo njeni tvorci, avtomati~no ne realizira, ko tehnologija vstopi v dru‘bo. V zasnovi svetovnega spleta prisotna ideja o globalnem skladi{~u ~love{kega znanja, ki bi na osnovi specifi~ne organiziranosti prinesel pomembne dru‘bene spremembe, {e ne pomeni, da bo svetovni splet v dru‘bi dejansko to vlogo tudi odigral. Kakor vsaka tehnologija v dru‘bi je tudi svetovni splet pod vplivom {tevilnih dru‘benih akterjev pridobil razli~ne funkcije, ki bolj ali manj odstopajo od izvorne ideje. Svetovni splet je v zelo kratkem ~asu posegel na {tevilna podro~ja ~lo- ve{kega ‘ivljenja, s tem pa se je pove~alo {tevilo dru‘benih akterjev, ki povratno vplivajo na naravo tehnologije. [e posebej dru‘beni akterji, ki razpolagajo s politi~no in ekono- msko mo~jo, privzamejo tehnologijo na na~in, ki jim najbolj ustreza (Bijker et al. 1987). Svetovni splet je v odnosu do izvorne ideje hiperteksta po eni strani dopolnjujo~, po drugi strani pa obstajajo {tevilna opozorila, da hipertekst izginja iz svetovnega spleta. Globalnost svetovnega spleta je specifi~na zna~ilnost, ki vna{a v hipertekst novo razse‘nost, ki poprej ni bila mogo~a, saj so bili hiperteksti relativno izolirani informacijski sistemi, ki so se distribuirali prek disket ali CD-ROM-ov. Svetovni splet na ta na~in postaja skladi{~e medsebojno povezanih informacij s celega sveta, resni~no globalni dokument vseh dokumentov, ki zaradi svoje urejenosti in na~ina vklju~evanja novega znanja omogo~a racionalizacijo ~love{kega znanja. Vsak uporabnik ima mo‘nost, da na obstoje~a besedila poda svoj komentar, doda svoje ideje in znanje, skupaj s povezavami ter jih objavi v obliki svojega spletnega mesta. Vse tovrstne dejavnosti so relativno trajno zapisane in omogo~ajo drugim uporabnikom, da gradijo na ‘e obstoje~ih znanjih in idejah ter povezavah med njimi. Kot ‘e re~eno, pa so obeti razvoja svetovnega spleta tudi bolj ~rnogledi, predvsem ob naslonitvi na procese komercializacije, ki reducirajo hipertekst na izolirana spletna mesta, uporabnike pa na pasivne potro{nike. Nekateri avtorji (Bieber et al. 1997; Kirschenbaum 2000; Mosco 2000) izra‘ajo bojazen, da bo svetovni splet poplavila mno‘ica komercialnih akterjev, ki onemogo~ajo obstoj svetovnega spleta kot hiperteksta. Uporabnik interneta je za te avtorje pasiven potro{nik njihovih storitev in produktov, medtem ko povezave, ~e ‘e obstajajo, prevzemajo vlogo ogla{evanja. Pesimizem se {e pove~a ob ugotovitvi, da je ena od osrednjih nalog Konzorcija W3C3 zagotavljanje varnega prenosa podatkov, kar je ravno ena od klju~nih ovir v invaziji elektronskega nakupovanja. Res pa je tudi, da Konzorcij W3C razvija tudi postopke za bolj{o semanti~no prepoznavo spletnih mest, kar bo omogo~alo lo~itev informacijskega, morda tudi hipertekstovnega dela svetovnega spleta od ostalih, med drugim tudi od komercialnega dela. Kljub {tevilnim kompleksnim dru‘benim procesom, ki vplivajo na tehnologijo svetovnega spleta, pa je za ohranitev hiperteksta v svetovnem spletu klju~nega pomena - kakor nakazuje ‘e predhodni odstavek - narava delovanja posami~nih tvorcev spletnih mest. DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM123 Black 124 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 119-142 Gregor Petri~ 2.4 Avtorji spletnih mest in etika hiperteksta Hipertekst se lahko v svetovnem spletu v kon~ni instanci ohrani le, ~e posami~ni avtorji spletnih mest delujejo na ustrezen na~in. Svetovni splet in posami~na spletna mesta so v funkcionalnem odnosu celote in delov. V kolik{ni meri bo svetovni splet ohranjal lastnost globalnega hiperteksta, zavisi od lastnosti spletnih mest, oziroma od tega, ali bodo avtorji na svojih spletnih mestih objavljali svoja znanja, mnenja in ideje ter smiselne povezave na druga spletna mesta. To je seveda zelo problemati~na zahteva, ~e upo{tevamo ugotovitve, da je internet anarhi~no podro~je, kjer vsakdo po~ne, kar mu prija in kjer so skorajda odsotna pravila delovanja. S tem posegamo na podro~je eti~nosti delovanja, ki je v okviru aktivnosti na internetu sicer relativno pogosto tematizirano, le izjemoma pa v odnosu do delovanja avtorjev spletnih mest. Kmalu po za~etnem razmahu svetovnega spleta in spremljajo~ih interaktivnih tehnologij, so se pojavile te‘nje po uveljavitvi dolo~enih standardov delovanja, ki bi prepre~evali specifi~na tveganja in te‘ave, ki jih predstavlja ta nova platforma delovanja. @e leta 1995 je delovna skupina RUN (Responsible Use of Net- work) v okviru organizacije IETF (Internet Engineering Task Force), ki skrbi predvsem za tehni~ne vidike standardizacije internetnih aktivnosti, oblikovala dokument z naslovom “Netiquette Guidelines” (Hambridge 1995). Dokument “internetne etike” vklju~uje neformalna navodila, ki naj bi jih upo{tevale organizacije in posamezniki, ko delujejo na internetu – kot komunikatorji v sinhronih in asinhronih forumih, kot sistemski administratorji in kot moderatorji. V okviru navodil za sistemske administratorje lahko odkrijemo tudi nekaj specifi~nih napotkov za avtorje spletnih mest4, vendar se ti nepo- sredno ne nana{ajo na vzpostavljanje spletnih povezav. Kasneje se je razprava o etiki interneta reducirala na navodila glede delovanja v internetnih interakcijskih kontekstih, kar jasno ka‘e deset temeljnih na~el internetne etike In{tituta za internetno etiko (Rinaldi 1998). Te‘nje k standardizaciji delovanja specifi~nih komunikatorjev – avtorjev spletnih mest - so iz razprav prete‘no izostale. Eksplicitna navodila ponujajo le ponudniki internetnih storitev, lastniki spletnih stre‘nikov, ki dolo~ajo pravila uporabe, vezana predvsem na splo{ne zakone (npr. o za{~iti avtorskih pravic). Glede oblikovanja spletnih mest sicer obstaja precej{nje {tevilo priro~nikov, nasvetov in navodil, vendar so ti prete‘no omejeni na tehni~ne vidike oblikovanja, manj pa na vsebinski vidik oz. vidik vzpostavljanja povezav. O etiki spletnega objavljanja govori izjemoma Demarest (1996), ki izpostavlja te‘ave, do katerih pride v spletnem objavljanju, v primerjavi s tradicionalnimi na~ini objavljanja, in kot re{itev ponudi model eti~nega objavljanja v svetovnem spletu. Ta model bi pripomogel k re{evanju problema verodostojnosti spletnih virov (Demarest 1996), ne bi pa prispeval k ohranitvi hiperteksta v svetovnem spletu. Kvaliteta informacij je predpogoj obstoja hiperteksta, zagotovljeno pa mora biti {e vzpostavljanje povezav. Eksplicitne vzpodbude k vzpostavljanju povezav na druge spletne vire so tako prete‘no odsotne, a bi po mojem prepri~anju morale obstajati. Kakor sem ‘e ugotavljal, lahko hipertekst prispeva k dru‘beni dobrobiti in je nenazadnje tudi vitalnega pomena za u~inkovit dostop do kvalitetnih informacijskih virov, saj pomembnej{i spletni iskalci DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM124 Black Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 119-142 125 Erozija hipertekstovne etike med avtorji spletnih mest razvr{~ajo priklicana spletna mesta ravno glede na na~in njihove povezanosti (Brin in Page 1998; Chakrabarti et al. 1998). Zaradi teh razlogov predlagam, da se uvede pojem etika hiperteksta, ki je sistem pravil delovanja avtorjev spletnih mest z namenom, da se ohrani hipertekst v svetovnem spletu. Natan~neje to pomeni, da mora avtor: - pred objavo svojega spletnega mesta pregledati omejen nabor drugih spletnih mest, ki se navezujejo na teme, ki jih ‘eli avtor predstaviti; - objaviti besedilo v skladu z etiko objavljanja v svetovnem spletu (Demarest 1996); - vzpostaviti povezave na predhodno pregledana spletna mesta, ki so na logi~no smiselni ali asociativni na~in povezana z vsebino avtorjevega spletnega mesta. Etika hiperteksta je vsekakor problemati~en pojem, ki naj po eni strani slu‘i predvsem kot osnova za nadaljnjo razpravo, po drugi strani pa ga v prispevku uporabljam kot kriterij za analizo delovanj avtorjev spletnih mest. Zanima nas namre~, v kolik{ni meri, ~e sploh, delujejo avtorji v skladu s tako opisano etiko hiperteksta (delovanje, ki je skladno z etiko hiperteksta imenujmo hipertekstovno delovanje) in zakaj. Danes ima lahko spletno mesto prakti~no vsakdo, od posameznikov, klubov, neformalnih organizacij, dru{tev do podjetij, dru‘benih organizacij in vladnih institucij. Ti lahko - ob odsotnosti kontrolnih mehanizmov - uporabijo tehnologijo izklju~no kot orodje za izpolnitev svojih ciljev, kljub temu pa se zdi, da nekateri akterji zaznavajo neke vrste za‘elenost vzpostavljanja povezav in delujejo kooperativno, kar nam poka‘e ‘e be‘en pogled na naklju~en vzorec spletnih mest. Z drugimi besedami, nekateri avtorji ne delujejo povsem egoisti~no, ~eprav jim je to omogo~eno. Razloge gre iskati v dru‘beni konstrukciji njihovega delovanja, ki ustreza etiki hiperteksta, kar sku{amo v nadaljevanju {e dodatno utemeljiti in empiri~no preveriti. Potrebno pa je opozoriti, da bomo pri pojasnjevanju delovanja avtorjev spletnih mest zanemarili relevantno dejstvo, da je le- to pogosto dolo~eno s pripadnostjo nekemu dru‘benemu kolektivu. Predvidevam namre~, da je konkretno hipertekstovno delovanje posameznikov rezultat splo{nej{e dru‘bene konstrukcije tega delovanja in ne pripadnosti kakemu specifi~nemu dru‘benemu kontekstu. 3. Hipertekstovno delovanje avtorjev spletnih mest 3.1 Dru‘bena konstrukcija hipertekstovnega delovanja Da se lahko vrednotna izhodi{~a etike hiperteksta implementirajo v orientacije delovanja, mora hipertekstovno delovanje pridobiti status dru‘benega dejstva. Dru‘bena dejstva “obstajajo kot od posameznika neodvisni na~ini delovanja, razmi{ljanja in ob~utenja” (Durkheim 1982:51), ki so opremljeni z zavezujo~o, normativno mo~jo, preko katere se ti na~ini delovanja, razmi{ljanja in ob~utenja vcepijo v posameznika, ~e to ‘eli ali ne (Durkheim 1982). Posameznik deluje v skladu z normami, ki jih nalagajo dru‘bena dejstva, ker: a) so s presti‘em obdarjene reprezentacije kolektivnih na~inov delovanja “predrle njegovo zavest” (Durkheim 1982:100). Ti na~ini delovanja posedujejo normativno mo~, ko u‘ivajo dolo~eno soglasje udele‘encev, da regulirajo probleme delovanja v DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM125 Black 126 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 119-142 Gregor Petri~ njihovo skupno korist (Habermas 1984), tako da jim posamezniki pripisujejo status superiornosti in neizogibnosti; b) jih spremljajo sankcije morebitnega odstopanja od njih. Sankcije so na voljo kolektivni zavesti, ki nadzira posameznikovo delovanje in ga v primeru odstopanja javno obsoja, skozi vzpostavljanje socialne distance, smeha in sramu (Durkheim 1982). 3.1.1 Kolektivna reprezentacija hipertekstovnega delovanja in njena razpr{enost Hipertekstovno delovanje se ka‘e kot dru‘beno dejstvo v obliki spletnih mest, ki ustrezajo etiki hiperteksta. V za~etnem obdobju svetovnega spleta, pred intenzivnim vdorom komercialnih akterjev, so bili avtorji spletnih mest prete‘no ponudniki informacij iz znanstveno raziskovalnih, akademskih in vladnih institucij. Ti so v veliki meri delovali v skladu z etiko hiperteksta - objavljali so informativna spletna mesta s ~lanki, dokume- ntacijami projektov in drugimi besedili ter povezavami na spletna mesta s podobnimi temami. Zaradi homogenosti kolektivnih reprezentacij delovanja, ki sledi etiki hiperteksta, je hipertekstovno delovanje kot dru‘beno dejstvo pridobilo status objektivne resni~nosti in predrlo individualne zavesti uporabnikov. ^e si sposodimo Berger in Luckmannovo (1966) terminologijo, lahko re~emo, da se avtorji v svetovnem spletu identificirajo z dru‘beno objektiviranimi tipiziranji delovanja, ki so zaznani kot normalni, zavezujo~i na~ini ravnanja. Ob predpostavki, da je informiranje in vzpostavljanje povezav zaznano kot normalni na~in delovanja, avtorji reproducirajo hipertekstovno delovanje - sprva ga ponotranjijo, nato pa ga objektivizirajo in eksternalizirajo v obliki (lastnega) spletnega mesta, ki sledi etiki hiperteksta. Enotnost kolektivnih reprezentacij se je s prihodom novih in druga~e usmerjenih akterjev, ki niso imeli namena hipertekstovno informirati, razpr{ila, s ~imer se je zmanj{ala tudi zavezujo~a mo~ hipertekstovnega delovanja - kot normalnega, za‘elenega delovanja v svetovnem spletu. Manj kot je objektivno hipertekstovno delovanje prisotno in ve~ kot je objektiviziranih drugih vrst delovanj, bolj bo izku{nja naklju~nih uporabnikov svetovnega spleta raznolika. Zaradi tovrstne odsotnosti konsenzualnosti na nivoju objektivnih na~inov delovanja pa na~elno zagotovilo superiornosti hipertekstovnega delovanja izgubi svojo prakti~no osnovo. Kljub temu menim, da slika (glede zmanj{evanja hipertekstovnega delovanja) vendarle ni tako ~rna in, da obstajajo razlogi, zaradi katerih se dru‘bene osnove za normativno mo~ delovanja, ki sledi etiki hiperteksta, {e niso povsem razkrojile. ^eprav so danes spletna mesta objektivizacije zelo razli~nih vrst delovanj, je za posameznikovo zaznavo normalnega ravnanja pomembna predvsem njegova izku{nja svetovnega spleta. Iskanje informacij je eno najpogostej{ih opravil uporabnikov svetovnega spleta in povezave se v svetovnem spletu {e vedno intenzivno prisotne. S tega vidika je v dolo~eni meri {e smiselno govoriti o zaznanem konsenzu glede dru‘beno koristne vloge svetovnega spleta kot informacijskega sistema, katerega enkratna zna~ilnost so povezave. Akter, ki se odlo~i postati avtor spletnega mesta, zaznava dolo~en pritisk k upo{tevanju tega konsenza. Normativna mo~ hipertekstovnega delovanja je {e dodatno oja~ana v primeru, ko je le-to legitimizirano s strani ekspertne avtoritete. DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM126 Black Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 119-142 127 Erozija hipertekstovne etike med avtorji spletnih mest Posamezniki ne izberejo dolo~enih ravnanj zato, ker rezultirajo v uspe{ni zadovoljitvi njihovih osebnih potreb, temve~ zato, ker so opredeljena kot pravilna s strani ekspertov (Berger in Luckmann 1966). Svetovni splet je bil s strani ekspertov zasnovan kot hipertekst, torej kot informacijski sistem, katerih posami~ni besedilni deli so medsebojno povezani informacijski viri. Glede na to, da etika hiperteksta obstaja predvsem kot predpostavljeni, latentni nabor navodil, ki naj bi se jih avtorji spletnih mest dr‘ali, in ni ustrezno eksplicirana s strani relevantnih avtoritet, je nujno potrebno omeniti razkorak med idejo in resni~nostjo, na kar je opozarjal ‘e Weber (v Habermas 1984: 190). Lo~iti je namre~ potrebno idealni pomen norme in njen dejanski vpliv na vedenje. V zvezi s tem opa‘amo fenomen, ki ga lahko imenujemo izpraznjenje etike hiperteksta - avtorji objavljajo spletna mesta, ki so prakti~no brez vsebine in vklju~ujejo le nabor {tevilnih povezav, ki niso nujno logi~no smiselna ali asociativna. To zelo verjetno izvira iz dejstva, da so povezave intenzivno kolektivno reprezentirane in zato zaznane kot za‘elen, nujen element spletnega mesta, ki jih avtorji vklju~ujejo na svoja spletna mesta, vendar brez pravega namena in smisla. 3.1.2 Sankcije in vloga anonimnosti Pomemben element dru‘bene konstrukcije hipertekstovnega delovanja je tudi zavedanje sankcij, ki spremljajo od etike hiperteksta odstopajo~a delovanja. V svetovnem spletu lahko kolektivna zavest hipertekstovnega delovanja, ki jo predstavljajo avtorji in spletna mesta, ki ustrezajo etiki hiperteksta, na zelo specifi~en na~in sankcionira odstopajo~e spletno mesto – tako, da ga ignorira in nanj ne vzpostavlja povezav, s ~imer je zmanj{ana verjetnost, da odklonsko spletno mesto obi{~e kak uporabnik. Bolj kot zavedanje sankcij je pri avtorjih verjetno prisotno zavedanje nadzora, ki ga ima kolektivna zavest, saj je spletno mesto prostor javnega delovanja, potencialno izpostavljeno {tevilnemu ob~instvu. Avtor tako zelo skrbno oceni za‘elene in legitimne na~ine delovanja ter sankcije, ki lahko izvirajo iz nespo{tovanja pri~akovanj. Ob~instvo spletnega mesta posameznika se lahko prepleta tudi z njegovim dru‘benim okoljem v vsakdanjem ‘ivljenju, kar pove~uje ob~utek izpostavljenosti in nadzora, zato se {e bolj trudi delovati v skladu z dru‘benimi pri~akovanji. To seveda {e ne pomeni, da avtor avtomati~no deluje hipertekstovno, saj mora najprej zaznavati za‘elenost tovrstnega delovanja, vire te zaznave pa smo preu~ili predhodno. V zvezi z delovanjem v svetovnem spletu je potrebno omeniti tudi anonimnost kot lastnost, ki onemogo~a izpolnjevanje pri~akovanj glede etike hiperteksta. ^e avtorja ni mogo~e identificirati, se s tem zmanj{a zaznava sankcij v primeru odstopajo~ega delovanja, zmanj{a se pritisk k sodelovanju in odgovornost do drugih uporabnikov in avtorjev svetovnega spleta. Vendar anonimnost ni lastnost, ki bi bila povsem odvisna od samega avtorja, temve~ je pogosto dolo~ena s strukturnimi okoli{~inami, natan~neje z vrsto spletnega stre‘nika, na katerem se spletno mesto nahaja. Komercialni akterji, ki ponujajo prostor za spletna mesta (npr. “geocities”) tako omogo~ajo ve~jo stopnjo anonimnega delovanja kot npr. organizacijski stre‘niki, kjer lahko ‘e ime imenika, v katerem se nahajajo datoteke spletnega mesta, implicira ime in priimek osebe, ki je lastnik spletnega mesta5 . DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM127 Black 128 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 119-142 Gregor Petri~ 4. Empiri~na analiza individualnega hipertekstovnega delovanja 4.1 Metodolo{ki okvir Na empiri~nem nivoju ‘elim odgovoriti na naslednji vpra{anji: - ali je hipertekstovno delovanje oz. delovanje, ki sledi etiki hiperteksta, v dejanskosti sploh prisotno? - v kolik{ni meri je mehanizem dru‘bene konstrukcije delovanja, ki sledi etiki hiperteksta, empiri~no veljaven? Mehanizem dru‘bene konstrukcije hipertekstovnega delovanja, ki je predstavljen v predhodni razpravi, je mo~ povzeti v naslednji pojasnjevalni model, ki ga ‘elim preveriti: Slika 1: Pojasnjevalni model hipertekstovnega delovanja Definicije uporabljenih pojmov: - Hipertekstovnost delovanja je stopnja, do katere na~in uporabe spletnega mesta ustreza etiki hiperteksta, ki pozitivno vrednoti spletno mesto kot informativni besedilni del, vklju~ujo~ avtorjevo znanje, ideje in izku{nje ter logi~ne ali asociativne povezave na druga spletna mesta. - Zaznava norme hipertekstovnega delovanja je zaznava pri~akovanja, da mora avtor na svojem spletnem mestu objaviti informacije in logi~ne ali asociativne povezave na druga spletna mesta. - Zaznava ekspertne legitimizacije je zavedanje legitimnosti delovanja, ki ustreza etiki hiperteksta in ki je podana s strani snovalcev svetovnega spleta. - Prepri~anje o pozitivni vlogi hiperteksta v svetovnem spletu je koli~ina subjektivnega znanja o dru‘beni koristnosti hiperteksta v primerjavi s klasi~nimi, hierarhi~nimi metodami dostopa do informacij. - Anonimnost delovanja je nezmo‘nost identificirati avtorja spletnega mesta, ki jo je mo~ pripisati strukturnim lastnostim spletnega stre‘nika (Marx 1999). DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM128 Black Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 119-142 129 Erozija hipertekstovne etike med avtorji spletnih mest Hipoteze: - H1: Bolj kot avtor zaznava normo hipertekstovnega delovanja, bolj verjetno bo deloval hipertekstovno. - H2: ^e avtor ne more delovati anonimno, bo bolj verjetno deloval hipertekstovno. - H3: ^e je avtor prepri~an o pozitivni vlogi hiperteksta, bo verjetno zaznaval normo hipertekstovnega delovanja. - H4: ^e avtor zaznava, da je hipertekstovnemu delovanju podeljena ekspertna legitimizacija, bo bolj prepri~an o pozitivni vlogi hiperteksta. - H5: ^e avtor zaznava, da je hipertekstovnemu delovanju podeljena ekspertna legitimizacija, bo bolj verjetno zaznaval normo hipertekstovnega delovanja. 4.2 Enota analize V svetovnem spletu zaenkrat obstaja mno‘ica razli~nih avtorjev spletnih mest, vendar nadaljnja analiza ne zadeva na~inov delovanja celotnega spektra dru‘benih akterjev, temve~ se osredoto~i na individualne avtorje, torej posameznike, ki odlo~ajo o vsebini svojih spletnih mest in njihovo upo{tevanje etike hiperteksta. Omejitev na individualne avtorje je opravi~ljiva z dveh vidikov: - po podatkih iz nedavne spletne ankete (Petri~ 2003) ima kar dobra tretjina “slo- venskih” uporabnikov interneta svoje spletno mesto, kar pomeni, pri oceni o 300.000 intenzivnih uporabnikov interneta v letu 2002, da agregat teh spletnih mest predstavlja precej{en dele` vseh spletnih mest v slovenskem delu svetovnega spleta in pomembno vpliva na naravo hiperteksta v svetovnem spletu. - ~etudi nek tehni~ni oblikovalec izdela spletno mesto po navodilih drugih oseb, je vzpostavljanje povezav pogosto stvar njegove osebne presoje, zato je razumevanje mehanizma dru‘bene konstrukcije hipertekstovnega delovanja relevantno tudi za tiste avtorje, ki o vsebini spletnih mest neposredno ne odlo~ajo sami. 4.3 Vzorec in zbiranje podatkov Podatki za raziskavo so bili zbrani s pomo~jo spletne ankete, pri ~emer so bila na predhodno zbran seznam elektronskih naslovov najprej poslana elektronska sporo~ila z vabilom in povezavo na spletno anketo. Populacija elektronskih naslovov individualnih avtorjev spletnih mest je bila dolo~ena na osnovi baze podatkov slovenskih spletnih mest6, s ~imer sem se `elel pribli`ati celotni populaciji avtorjev spletnih mest7. Iz gene- rirane baze so bile izlu{~ene vse pojavitve elektronskih naslovov, seveda pa s postopkom niso bili dobljeni le elektronski naslovi avtorjev spletnih mest, zato je se je v anketi nahajalo tudi izbirno vpra{anje, ki je omogo~alo identifikacijo ustreznih enot. Od 25. aprila do 4. junija 2002 je bilo na elektronske naslove poslanih 77.000 vabil k spletni anketi. Na anketo se je odzvalo 12235 anketirancev, kar pomeni, da je bila stopnja odzivnosti 15.8%. Med vsemi anketiranci si jih je slabih 18% oz. 2198 ogledalo le prvo stran ankete, medtem ko je anketo v celoti izpolnilo 59% ali 7209 anketirancev. Med temi je kar 34.1% avtorjev osebnih spletnih mest8. ^eprav vzorec ni slu~ajni, pa se izka‘e, da zelo dobro reprezentira populacijo uporabnikov interneta glede na osnovne sociodemo- grafske spremenljivke (glej Petri~, 2003:160). DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM129 Black 130 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 119-142 Gregor Petri~ 4.4 Operacionalizacija in preverjanje veljavnosti hipertekstovnega delovanja Da se lahko pojasni mehanizem dru‘bene konstrukcije hipertekstovnega delovanja, je potrebna analiza na socialnopsiholo{kem nivoju razumevanja in pojasnjevanja. V sredi{~u pozornosti so tako nameni avtorjev pri izdelavi spletnega mesta in dejavniki teh namenov. Le na ta na~in lahko pojasnimo mehanizem zrcaljenja etike hiperteksta v zaznavah, na~rtih in delovanjih posameznikov, ne pa na nivoju posledic, ki so lahko nenameravane. Hipertekstovnost delovanja je tako merjena na nivoju namenov, ki jih je imel avtor pri vzpostavljanju svojega spletnega mesta. Cilj spletne ankete je bil sicer analizirati tudi druge vrste delovanja avtorjev spletnih mest, ne le hipertekstovnega – npr. konstrukcijo virtualne identitete in vzpostavitev medosebnega odnosa (ve~ v Petri~ 2003), zato je bilo na anketno vpra{anje “Prosimo vas, da se spomnite na ~as, ko ste za~eli oblikovati svoje spletno mesto, in ocenite, v ko- lik{ni meri dr`i za vas, da ste ga naredili zato,...” ponujenih 20 razli~nih namenov, ki so bili izlu{~eni iz razli~nih teoretskih tipov, pri ~emer je bila lestvica mo`nih odgovorov pri vseh vpra{anjih enotna in sicer od 1 “sploh ne dr`i” do 5 “popolnoma dr`i”. Med temi dvajsetimi indikatorji jih je bilo glede na definicijo hipertekstovnosti delovanja izlu{~enih pet in faktorska analiza9 poka‘e, da resni~no merijo eno razse‘nost (tabela 1). Tabela 1: Indikatorji hipertekstovnega delovanja z aritmeti~no sredino, standardnim odklonom, Cronbachovim koeficientom veljavnosti (a) in faktorskimi ute‘mi Cronbachov koeficient ka‘e na precej{njo zanesljivost indikatorjev, saj je njegova vrednost zelo blizu priporo~ljive 0.80 (v Ferligoj et al., 1995). Mera hipertekstovnosti delovanja izkazuje tudi precej visoko stopnjo veljavnosti konstrukuta, saj faktorska analiza vseh dvajsetih namenov skupaj ka‘e na visoko stopnjo konvergentne in diskriminantne veljavnosti razli~nih na~inov pojmovanja delovanja avtorjev spletnih mest10 . Glede na to, da pojem hipertekstovnega delovanja {e ni bil konceptualiziran v predhodnih razi- skavah, je rezultat presenetljiv in daje mo~no oporo ugotovitvi, da se teoretski konstrukt Indikatorji “hipertekstovnosti delovanja” µ σ faktorske ute`i da bi predstavil svoje izku{nje z dolo~enimi stvarmi, 3,47 1,20 0,58 da bi predstavil svoje ideje in povezave na sorodne strani, 3,36 1,26 0,70 da bi predstavil informacije o stvareh, o katerih imam veliko znanja, 3,34 1,21 0,70 da bi objavil podrobne informacije o neki stvari, 2,99 1,52 0,58 da bi uporabnikom interneta predstavil stvari, s katerimi se profesionalno ukvarjam, 2,81 1,47 0,61 N= 1038, Cronbach α=0.77 DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM130 Black Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 119-142 131 Erozija hipertekstovne etike med avtorji spletnih mest hipertekstovnega delovanja ustrezno zrcali v dejanskosti. V analizi pojasnjevalnega modela (glej slika 1) je uporabljena sestavljena spremenljivka “hipertekstovnost delo- vanja”, ki je povpre~je zgornjih petih indikatorjev11 . Zaznava norme hipertekstovnega delovanja je bila merjena z dvema indikatorjema (tabela 2), ki sta bila izlu{~ena iz definicije pojma. Problem vsebinski veljavnosti pred- stavlja dejstvo, da razse‘nost “pri~akovanj glede vzpostavljanja povezav”, ki je klju~na lastnost hiperteksta, ni odsevana v indikatorjih, vendar empiri~ne “{kode” tega primanj- kljaja ni mogo~e oceniti. Indikatorja, ki sta uporabljena, sta bila merjena na ordinalni lestvici od 1 “sploh se ne strinjam” do 5 “popolnoma se strinjam”. Tabela 2: Indikatorja zaznave norme hipertekstovnega delovanja Ker je korelacijski koeficient med tema dvema indikatorjema precej velik (r=0.44, p<0.001), tudi Cronbachov koeficient ka‘e solidno mero zanesljivosti (0.61). V pojasnjevalnem modelu je uporabljena sestavljena spremenljivka “zaznava norme”, ki je povpre~je zgornjih indikatorjev. Prepri~anje o pozitivni vlogi hiperteksta v svetovnem spletu naj bi glede na definicijo odsevalo zaznavo dru‘beno koristnih lastnosti hiperteksta in hipertekstovnega delovanja. Prepoznava kolektivne koristi daje temu delovanju zagotovilo superiornosti in za‘elenosti, ki se nadalje ka‘e v zaznavi pritiskov k temu delovanju oz. v prepoznavi norme. Z operacionalizacijo smo ‘eleli posredno zajeti bistvo tega pojma prek merjenja naslednjih dveh razse‘nosti: a) Pripisovanje pomembnosti povezavam med spletnimi mesti (tabela 3) in b) Prepri~anje o prednostih brskanja pred spletnimi iskalci v dostopu do informacij na svetovnem spletu (tabela 4). Namen obeh razse‘nosti je identificirati prepri~anje, da hipertekstovna narava svetovnega spleta omogo~a bolj u~inkovit in bolj ustvarjalen dostop do informacij kot pa spletni iskalniki, ki so reprodukcija tradicionalnih hierarhi~nih na~inov dostopanja do informacij. Brskanje po besedilnih delih, z uporabo povezav, je unikatna zna~ilnost svetovnega spleta, v primerjavi z iskanjem po klju~nih besedah, ki odseva klasi~ni hierarhi~ni dostop. Indikatorji obeh razse‘nosti so bili merjeni na ordinalni lestvici od 1 “sploh se ne strinjam” do 5 “popolnoma se strinjam”. Indikatorja “zaznave norme” µ σ Vsakdo, ki ima spletno mesto, bi moral na njem objaviti svoje znanje. 3.21 1.39 Vsakdo mora objaviti spletno mesto z iz~rpnimi informacijami, ~e ima to mo‘nost. 2.54 1.36 N= 1028, Cronbach α=0.61 DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM131 Black 132 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 119-142 Gregor Petri~ Tabela 3: Indikatorja prepri~anja o pomembnosti povezav med spletnimi mesti Sestavljena spremenljivka “pomembnost povezav” je povpre~je prvega (z obrnjeno lestvico) in drugega indikatorja. Tabela 4: Indikatorja prepri~anja o prednosti brskanja pred spletnimi iskalci v dostopu do informacij na svetovnem spletu Sestavljena spremenljivka “pomembnost brskanja” je povpre~je obrnjenih lestvic zgornjih spremenljivk. V prvotni obliki namre~ indikatorji merijo prednost spletnih iskalcev pred brskanjem, zgolj za la`jo interpretacijo pojasnjevalnega modela pa smo naredili povpre~je obrnjenih lestvic. Obstoj zna~ilne povezanosti med obema razse‘nostima (r=0.23, p<0.001) ne presene~a, saj pomeni, da avtorji, ki pripisujejo pomembnost povezavam, dajejo v dostopu do informacij tudi ve~jo vrednost brskanju kot pa iskalnikom. Zaznava ekspertne legitimizacije je merjena na posreden na~in, preko poznavanja izvorne ideje svetovnega spleta. Mera temelji na predpostavki, da avtorji spletnih mest, ki ‘e imajo neko vedenje o nastanku svetovnega spleta, zato tudi vedo, da so tvorci oz. eksperti vklju~ili ideje hiperteksta v idejo svetovnega spleta. Spremenljivka “poznavanje namena svetovnega spleta” je bila skonstruirana na osnovi naslednjih desetih indikatorjev, ki odsevajo prave in neprave namene12 izvorne tehnologije svetovnega spleta. Indikatorja “pomembnosti povezav” µ σ Hipertekstovne povezave med spletnimi mesti so eden od najpomembnej{ih elementov svetovnega spleta 3.75 1.10 Povezave s spletnih mest na druga spletna mesta so nepotrebne 1.50 0.90 n=999; Cronbach α=0.41 Indikatorja “pomembnosti brskanja” µ σ Dobro bi bilo, ~e bi na svetovnem spletu obstajal en sam iskalnik, s katerega bi bile dostopne vse spletne strani 3.19 1.54 Na svetovnem spletu bi morali biti samo iskalniki, ker je brskanje predvsem izguba ~asa. 2.05 1.12 n=982; Cronbach α=0.39 DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM132 Black Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 119-142 133 Erozija hipertekstovne etike med avtorji spletnih mest Tabela 5: Indikatorji poznavanja namena tehnologije svetovnega spleta (pravi nameni so ozna~eni krepko) Sestavljena spremenljivka “zaznava ekspertne legitimizacije” odseva stopnjo poznavanja izvornega namena svetovnega spleta in vklju~uje vrednosti od –10 do 10.13 Potencialna anonimnost delovanja je lastnost, ki se nana{a na specifi~ne strukturne okoli{~ine delovanja – na vrsto stre‘nika, kjer ima posameznik objavljeno svoje spletno mesto. Razlika v okoli{~inah delovanja obstaja glede na to, ali ima nekdo svoje spletno mesto na spletnem stre‘niku organizacije, v kateri je zaposlen ali pa se v njej {ola (vrednost spremenljivke = 0), ali pa ga ima na komercialnem, nekomercialnem ali celo na svojem lastnem spletnem stre‘niku (vrednost spremenljivke = 1). Anonimnost je odtod merjena posredno, kot strukturna lastnost, ki potencialno omogo~a delovanje na razli~nih tipih spletnih stre‘nikov: vrednost 1 ustreza anketirancem, ki potencialno lahko delujejo anonimno, vrednost 0 pa tistim, ki tega ne morejo. 5. Analize 5.1 Pojasnjevalni model Za preverjanje pojasnjevalnega modela je bil uporabljen program LISREL 8.3 (Jöreskog in Sörbom 1999), za ocenjevanje parametrov modela pa metoda najve~jega verjetja, ki je precej tolerantna do kr{itev normalnosti (v porazdelitvah spremenljivk), ki so v manj{i meri prisotne v podatkih (glej Prilogo). Model hipertekstovnosti delovanja oziroma tak{nega delovanja avtorjev v svetovnem spletu, ki sledi etiki hiperteksta, je bil empiri~no preverjen na vzorcu 985 individualnih avtorjev spletnih strani. V ocenjenem empiri~nem modelu (slika 2) so nekatere spremenljivke druga~ne kot v teoreti~nem modelu, kar je posledica ‘e opisane operacionalizacije in je to bilo tudi ustrezno poja- snjeno. Ideja svetovnega spleta se je razvila da ne ne vem ...zato, da lahko nekatere korporacije dose‘ejo {ir{i krog potro{nikov 39.1% 50.0% 10.8% ...za omogo~anje u~inkovitega dostopa do {tevilnih informacij 83.0% 13.5% 3.6% ...za bolj{o seznanjenost ljudi z delovanjem dr‘ave 19.0% 69.6% 11.4% ...zato, da lahko ljudje veliko povedo o sebi 14.8% 75.7% 9.5% ...za komunikacijo med prostorsko oddaljenimi ljudmi. 85.6% 10.6% 3.7% …za nadzor nad dr‘avljani 15.6% 72.0% 12.4% ...zato, da lahko znanstveniki bolj u~inkovito delujejo in sodelujejo 73.9% 18.1% 8.0% ...za zabavo ljudi 33.8% 58.5% 7.6% ...zato, da lahko ljudje nakupujejo po celem svetu 27.0% 65.4% 7.6% ...zato, da se pove~a svoboda govora 35.1% 53.8% 11.1% DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM133 Black 134 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 119-142 Gregor Petri~ Celoten model se dobro prilega podatkom, na kar ka‘e ve~ karakteristik: statisti~na zna~ilnost c2 statistike prileganja modela podatkom je enaka 0.092, kar pomeni, da se model dovolj dobro prilega podatkom; Kvadrat povpre~ne napake (RMSEA, angl. root mean square error), mera, ki jo nekateri avtorji predlagajo kot najzanesljivej{o mero prileganja modela podatkom, ima vrednost 0.029 in je manj{a od zgornje meje sprejemljivosti 0.05. Model se torej zelo solidno prilega podatkom in je smiseln za interpretacijo. Slika 2: Ocenjeni model hipertekstovnega delovanja (n=985, p=0.092, RMSEA=0.029) Ve~ine hipotez, ki so bile predlagane v hipertekstovnem modelu delovanja, ni mogo~e zavrniti, saj so ocenjeni parametri (u~inkov) statisti~no zna~ilni, kljub temu, da zavzemajo dokaj nizke vrednosti. Uporabnik interneta, ki se odlo~i za lastno spletno mesto, bo v svojem delovanju v precej{nji meri dolo~en z zaznavo norme delovanja, ki ustreza idealu hiperteksta (b=0.18, t=5.84), tako da bo tudi sam sku{al delovati skladno z njo. Vpliv potencialne anonimnosti delovanja je prav tako statisti~no zna~ilen in vsebinsko pri~akovan. Avtorji, ki lahko ostanejo anonimni, bodo manj verjetno delovali v skladu z etiko hiperteksta, medtem, ko bodo uporabniki, ki ‘elijo ustvariti svoje spletno mesto na stre‘niku organizacije, katere ~lani so, verjetno objavili iz~rpne informacije o neki temi in vzpostavili povezave na druga spletna mesta (b=-0.07, t=2.10). V tem primeru je ob~utek nadzora namre~ precej{en, zato avtor predhodno preveri dru‘beno naklonjenost razli~nim na~inom delovanja in potem v veliki meri deluje v skladu s to oceno. Dru‘bena pri~akovanja seveda ne izvirajo samo iz etike hiperteksta, zato je ocenjeni parameter dokaj nizek in ka‘e na zelo {ibak vpliv. Klju~na odvisna spremenljivka – hipertekstovnost delovanja – je torej v neki meri dolo~ena z izbranima dejavnikoma, zaznavo norme in anonimnostjo, iz modela pa so odsotni verjetno {e {tevilni drugi dejavniki, ki lahko vplivajo na to, da nekdo deluje v skladu z etiko hiperteksta, saj je odstotek nepojasnjene variance klju~ne odvisne spremenljivke precej velik (95%). Vsekakor je tu potrebno upo{tevati, da so nizke vrednosti DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM134 Black Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 119-142 135 Erozija hipertekstovne etike med avtorji spletnih mest statisti~nih parametrov in nizek odstotek pojasnjene variance tudi posledica kvalitete merjenja, ki ne more biti na visokem nivoju - ‘e zaradi dejstva, da sta konceptualizacija in operacionalizacija teoretskih pojmov zaenkrat {e zelo inovativna predloga. Za teoretsko veljavnost modela je zelo pomembna tudi pojasnitev druge endogene spremenljivke, zaznave norme hipertekstovnega delovanja, saj naj bi ravno prek nje deloval abstraktni mehanizem dru‘bene konstrukcije hipertekstovnega delovanja kot za‘elenega, normalnega in legitimnega na~ina delovanja avtorjev v svetovnem spletu, izvirajo~ega iz etike hiperteksta. Ali torej danes sploh ({e) obstaja dru‘bena osnova za reprodukcijo etike hiperteksta v spletnem prostoru, torej prostoru, ki naj na~eloma ne bi omejeval svobode ljudi in je, paradoksalno, vedno bolj poseljen s komercialnimi akterji, ki uporabnika interneta reducirajo na potro{nika? Rezultati ka‘ejo, da v legitimizaciji hipertekstovnega delovanja s strani ekspertov in posledi~nem zavedanju pomembnosti idej hiperteksta za svetovni splet, ({e vedno) le‘i dobra osnova za zaznavo za‘elenosti delovanja, ki ustreza etiki hiperteksta. Kdor dobro pozna ozadje nastanka svetovnega spleta, idej, ki naj bi jih svetovni splet realiziral, zelo verjetno prepoznava pomembnost spletnih povezav (g=0.19, t=6.19) in prednosti brskanja pred iskalniki (g=0.12, t=3.87). Nadalje, kdor se zaveda pomembnosti obstoja povezav med spletnimi mesti za u~inkovit, hiter in kreativen dostop do informacij, se verjetno zaveda tudi dolo~ene zavezanosti k delovanju (norme), ki stremi k obstoju tovrstnih povezav (g=0.08, t=2.55). V nasprotju s pri~akovanji pa glede na razpolo‘ljive podatke ni mogo~e trditi, da posamezniki, ki prepoznavajo prednosti brskanja pred hierarhi~nimi spletnimi iskalniki v iskanju informacij, zaznavajo tudi normo hiperteksta, ki sploh omogo~a brskanje. Avtorji, ki se sicer zavedajo, da iskalniki niso najpomembnej{e orodje za iskanje informacij v svetovnem spletu, sami ne delajo na tem, da bi tudi ohranjali “brskalno” oz. hipertekstovno naravo svetovnega spleta. Celo nasprotno, zveza je negativna in statisti~no zna~ilna (g=-0.11, t=3.63)! To pomeni, da tisti, ki pripisujejo veliko pomembnost iskalnikom v svetovnem spletu, verjetno bolj zaznavajo za‘elenost informiranja in vzpostavljanja povezav prek svojega spletnega mesta kot pa tisti, ki dajejo prednost “brskanju”. Nepri~akovan rezultat je verjetno posledica slabe vsebinske veljavnosti pojma zaznave norme hipertekstovnega delovanja, saj, kot ‘e omenjeno, odseva na empiri~nem nivoju zgolj pri~akovanja, ki izvirajo iz etike spletnega objavljanja (Demarest, 1996), odsotno pa je pri~akovanje glede vzpostavljanja povezav med besedilnimi deli14. Ocena parametra implicira, da nekdo, ki pripisuje pomembnost iskalnikom v svetovnem spletu, zaznava svetovni splet kot informacijski servis in temu ustrezno prilagodi svoja pri~akovanja: da mora uporabnik, ki ‘eli postati avtor, na svojem spletnem mestu objaviti informacije. V modelu je pojasnjenih 6% variance zaznave norme, kar je glede na naravo konceptualizacije in operacionalizacije zadovoljivo. 5.2. Zastopanost hipertekstovnega delovanja Ena od nalog empiri~ne raziskave je tudi oceniti, ali sploh in v kolik{ni meri delujejo avtorji spletnih mest v skladu z etiko hiperteksta. Z drugimi besedami – v kolik{ni meri je v populaciji avtorjev spletnih mest zastopano hipertekstovno delovanje. Opisne DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM135 Black 136 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 119-142 Gregor Petri~ statistike sestavljene spremenljivke “hipertekstovnost” (glej Prilogo) sicer ka`ejo na to, da avtorji v precej{nji meri delujejo v skladu z etiko hiperteksta, vendar ta zaznava ne omogo~a natan~nej{ega vpogleda v sestavo avtorjev glede na njihove namene delovanja. Za pote{itev tovrstne radovednosti se zdi ustreznej{a metoda hierarhi~nega zdru`evanja enot, ki rezultira v skupinah podobnih avtorjev glede na namene, ki so jih avtorji imeli pri ustvarjanju lastnega spletnega mesta. Hierarhi~no zdru`evanje enot - glede vseh 20 namenov - rezultira v petih skupinah avtorjev s podobnimi nameni uporabe svojega spletnega mesta (tabela 6): Tabela 6: Skupine podobnih avtorjev spletnih mest glede na namene uporabe (opomba: — povsem odsoten namen; - ve~inoma odsoten namen; o deloma prisoten namen; o+ prisoten namen; +zelo prisoten namen; ++ povsem prisoten namen) Uporabniki interneta vzpostavljajo svoje spletno mesto z zelo razli~nimi nameni, ki so predmet lo~ene razprave (Petri~ 2003), o~itno pa med njimi obstaja skupina avtorjev (skupina 3), ki strogo sledi etiki hiperteksta, {e ve~, preko svojega spletnega mesta delujejo izklju~no hipertekstovno, saj so drugi nameni pri njih odsotni. V tej skupini se nahaja dobrih 20% vseh avtorjev spletnih mest, kar pomeni, da ti najbolj prispevajo k ohranjanju hipertekstovne narave svetovnega spleta. Deloma delujejo v skladu z etiko hiperteksta tudi v ~etrti in peti skupini, ki skupaj predstavljata dobro tretjino avtorjev spletnih mest; ti posamezniki sicer uporabljajo svoje spletno mesto primarno v druge namene, a v dolo~eni meri delujejo hipertekstovno – ali vzpostavljajo smiselne povezave na druga spletna mesta ali pa sku{ajo informirati uporabnika s koristnimi informacijami, objavljajo svoje dokumente ali (in) predstavljajo svoje ideje. Skupaj predstavljajo avtorji, ki neposredno (skupina 3 - 21%) ali posredno (skupina 4 - 13% in skupina 5 - 25%) ohranjajo na~ela hipertekstovnosti v spletu, okrog {est desetin avtorske populacije. 6. Mo‘nosti za ohranitev etike hiperteksta Rezultati empiri~nih analiz ka‘ejo, da individualni avtorji spletnih mest v Sloveniji v precej{nji meri delujejo v skladu z etiko hiperteksta, kar je precej presenetljivo, {e posebej v lu~i komentarjev, da posamezniki na svojih spletnih mestih ponujajo le pe{~ico biografskih informacij in razdrobljena besedila, namenjena zelo specifi~nemu ob~instvu ali sploh nikomur (Chandler 1996; Hine 2000). Skupina/ Hiper- Dru‘beni Virtualna Izra‘anje Namen tekstovnost odnos identiteta mnenja n Odstotek 1 - - + -- 264 26.22 2 - -- O — 158 15.69 3 ++ - o- -- 208 20.66 4 o+ o+ o+ + 128 12.71 5 o+ + + - 249 24.73 DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM136 Black Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 119-142 137 Erozija hipertekstovne etike med avtorji spletnih mest Kljub razpr{enosti kolektivnih reprezentacij in {ibkim osnovam hipertekstovnega delovanja kot objektivnega dru‘benega dejstva, se mehanizem dru‘bene konstrukcije hipertekstovnega delovanja izka‘e za veljavnega. Delovanje, ki sledi etiki hiperteksta, ni zgolj posledica kakih altruisti~nih vzgibov, temve~ je rezultat dru‘benega procesa, v katerem se je hipertekstovno delovanje dru‘beno konstruiralo kot najbolj za‘eleno in legitimno. Uporabniki interneta {e vedno zaznavajo in upo{tevajo (vsaj na nivoju izra‘enih namenov) dolo~ena “dru‘bena” pri~akovanja, ko se odlo~ijo ustvariti in objaviti svoje spletno mesto, pri ~emer se ta pri~akovanja v veliki meri nana{ajo na specifi~ni normativni okvir hipertekstovne etike. Objavljanje iz~rpnih in uporabnih informacij, skupaj s povezavami, je pri dolo~enem segmentu uporabnikov (avtorjev spletnih mest) {e vedno prepoznano kot obi~ajen na~in delovanja, ki se povratno ka‘e kot objektivno dejstvo, iz katerega izvirajo zaznave pri~akovanj. S tega vidika se v neki meri uspe reproducirati etika hiperteksta, s tem pa tudi mo‘nost za ohranitev hiperteksta v svetovnem spletu. Ker se zdi, da rezultati prekomerno ponujajo optimisti~ne implikacije, velja na kratko o{vrkniti nekatere elemente, ki v prispevku niso bili natan~neje tematizirani, so pa vsekakor pomembni v razpravi o ohranjanju hiperteksta v svetovnem spletu: (a) v prispevku je predpostavljeno, da so povezave med spletnimi mesti logi~no smiselne ali asociativne, razprave (Kirschenbaum 2000; Pajares-Tosca 2001) pa implicirajo, da njihov pomen od tega pogosto odstopa; (b) za veljavnej{o oceno odnosa med delovanjem posami~nih delov in ohranjanjem svetovnega spleta kot hipertekstovnega sistema bi bilo potrebno analizirati raznovrstne dru‘bene akterje, ki so avtorji spletnih mest, od dru{tev, klubov do vladnih institucij in podjetij. Predvsem s poplavo komercialnih akterjev obstaja bojazen, da se bo dru‘bena osnova etike hiperteksta povsem razkrojila in da bo svetovni splet obravnavan predvsem kot nakupovalno-rekreativni servis (Mosco 2000); (c) natan~neje je potrebno opredeliti vlogo konzorcija W3C, razvijalcev spletnih iskalcev in drugih organizacij v institucionalizaciji etike hiperteksta. Projekt semanti~nega omre‘ja Konzorcija W3C (Berners-Lee 1997, 1999) bi z bolj{o semanti~no informacijo o vsebini in funkciji spletnih mest omogo~al bolj{e strukturiranje svetovnega spleta. Z drugimi besedami, hipertekst bi se v svetovnem spletu lahko ohranjal zavestno, ker bi bil hipertekstovni informacijski sistem manifestno lo~en od drugih delov svetovnega spleta. Za ohranjanje hiperteksta v svetovnem spletu in vzdr‘evanje njegovega potenciala za korenitej{o dru‘beno spremembo bi bilo verjetno potrebno pose~i tudi na raven izobra‘evanja. U~ni na~rti {tevilnih predmetov, kro‘kov in te~ajev u~ijo posameznike tehni~nih ve{~in oblikovanja spletnih strani, to tehni~no znanje pa bi bilo smiselno dopolniti {e z etiko hiperteksta. Uporabniki bi lahko na ta na~in z lastnimi spletnimi mesti sicer zadovoljevali svoje specifi~ne cilje, vendar v okviru odgovornosti do ohra- njanja hiperteksta v svetovnem spletu. Zahvala: zahvaljujem se recezentom za tehtne in koristne pripombe, ki so pripomogle k izbolj{avi prvotnega besedila ~lanka. DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM137 Black 138 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 119-142 Gregor Petri~ Priloga Opisne statistike sestavljenih spremenljivk, ki nastopajo v modelu hipertekstovnega delovanja. Opombe 1. Pojem spletnega mesta (“web site”) uporabljam za sklop spletnih strani, ki ustrezajo nekemu dru`benemu akterju, ki odlo~a o vsebini svojega spletnega mesta. 2. Engelbart govori o logi~nih povezavah med besedilnimi deli, ki so smiselne in razumljive ve~ini uporabnikov, medtem ko Nelson poudarja arbitrarnost in kreativnost asociativnih povezav (v Bardini, 1997: 6). 3. World-Wide Web Consortium, neke vrste krovna organizacija svetovnega spleta, ki ga je konec leta 1994 ustanovil Berners-Lee pod okriljem Laboratorija za ra~unalni{ko znanost (LCS) na in{titutu MIT, v sodelovanju z in{titutom CERN, podporo agencije DARPA in Evropske komisije, danes pa sodeluje {e z organizacijo INRIA (Institut National de Recher- che en Informatique et Automatique) in univerzo KEIO na Japonskem. Konzorcij W3C je morda {e najbolj tesno povezan s tehnologijo svetovnega spleta, saj skrbi za tehni~no plat evolucije svetovnega spleta. Konzorcij {teje ve~ kot 500 ~lanov, med katerimi so izdelovalci in prodajalci tehnolo{kih produktov in uslug, ponudniki dostopa do interneta, korporativni uporabniki, raziskovalni laboratoriji, vladne agencije in druge organizacije, pri ~emer vsi ~lani sodelujejo v odlo~itvenih procesih, skupaj s t.i. ekipo konzorcija, ki vklju~uje raziskovalce iz {tevilnih dr‘av (Jacobs 2000). 4. Ta so (Hambridge 1995): spletno mesto naj vsebuje unikatne informacije; naj ne bo le zbirali{~e povezav na druga spletna mesta; spletno mesto naj se redno vzdr‘uje, informacije naj bodo a‘urne; informacije naj bodo konsistentne. 5. Na primer, naslov spletnega mesta www.uni-lj.si/∼fdpetricgr/ lahko ‘e dovolj dobro identificira njegovega lastnika 6. Baza je bila oblikovana na osnovi seznama naslovov spletnih strani (URL), ki jih uporablja slovenski iskalnik “Najdi.si” (Noviforum, d.o.o.). Gre za naslove spletnih strani, ki so napisane v slovenskem jeziku ali pa so njihovi avtorji slovenski dr`avljani. Nadalje sem z uporabo programa ‘HTTPGet’ (Program je zasnovan v jeziku Perl in je namenjen priklicu vsebine spletnih strani. Njegova funkcija je, da dostopi do `elene spletne strani, katere naslov je dolo~en z URLjem, prepozna njen tip in, ~e gre za dokument v HTML obliki, ga shrani v “tabulatorsko-lo~enem” tipu tekstovne datoteke. Za tehni~no oblikovanje programa je poskrbel n min max Arit. Stand. Koeficient Koeficient sredina odklon asimetrije splo{~en. Hipertekstovnost 1038 1 5 3,15 0,98 -0,17 -0,60 Zaznava norme 1028 1 5 3,07 1,13 0,01 -0,81 Pomembnost povezav 999 1 5 4,17 0,75 -0,92 0,88 Pomembnost brskanja 982 1 5 2,60 1,05 0,12 -0,81 Poznavanje namena svetovnega spleta 1021 -6 10 4,62 4,04 -0,43 -0,87 Potencialna anonimnost 1092 0 1 0,77 0,42 -1,27 -0,38 DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM138 Black Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 119-142 139 Erozija hipertekstovne etike med avtorji spletnih mest kolega Matej Kova~i~) dostopil do vsakega spletnega mesta v seznamu spletnih mest in zapisal vse ustrezne spletne strani v tekstovni obliki v enotno tekstovno bazo podatkov, obse`no dobrih 14GB (ve~ kot 1.7*1010 znakov). Zapisovalni program je zbiral podatke s svetovnega spleta na osmih osebnih ra~unalnikih od 7.5. do 13.5.2002, 24 ur na dan. 7. Ob predpostavki, da ima vsak avtor objavljen svoj elektronski naslov na svojem spletnem mestu. 8. Analize so bile izvedene na pribli‘no 1000 enotah. Upad je posledica dejstva, da smo med vsemi lastniki spletnih mest (n=2475) izlo~ili lastnike ve~ spletnih mest (31% oz. 749) in {e nekatere dodatne enote, kar je bila posledica napa~nega zapisa odgovorov v bazo podatkov. Ta napaka je bila odpravljena {ele 5. maja 2002, zato je bilo potrebno pribli‘no 2000 vseh enot (oz. pribli‘no 650 avtorjev spletnih mest) dodatno izlo~iti. 9. Uporabljena je bila metoda glavnih osi in dobljen rezultat je bil po{evno zarotiran po metodi Oblimin. V nadaljevanju je pri izra~unu faktorskih ute‘i uporabljen enak postopek. 10. Zaradi pomanjkanja prostora prosim bralca, da si ogleda analizo v Petri~ (2003:171) 11. Za osnovne opisne statistike te in ostalih sestavljenih spremenljivk, ki nastopajo v pojasnje- valnem modelu, glej Prilogo. 12. Gre za namene, ki so eksplicitno zapisani v dokumentaciji ideje svetovnega spleta, npr. v Berners-Lee (1990). 13. Spremenljivka je bila izra~unana po naslednjem postopku: ̂ e je anketiranec na nepravi namen odgovoril pozitivno, je dobil posami~en indikator vrednost –1, ~e negativno, +1, in ~e je odgovoril z ne vem, je vrednost indikatorja 0. Ravno obratno velja za prave namene: ~e jih je respondent prepoznal, je indikator dobil vrednost +1, ~e jih je zanikal, je dobil vrednost –1 in v primeru odgovora ‘ne vem’ 0. Vrednosti so bile se{tete ~ez vse indikatorje, tako da sumarna nova spremenljivka z maksimalno vrednostjo (10) ustreza respondentom, ki v polni meri poznajo namen svetovnega spleta in po drugi strani se minimalna vrednost (-10) nana{a na tiste avtorje spletnih mest, ki vedo zelo malo o nastanku svetovnega spleta. 14. Nepri~akovan rezultat bi se lahko interpretiral {e druga~e, kot posledica slabih izku{enj avtorjev spletnih mest: namre~, da tisti, ki sicer (prakti~no) dajejo prednost iskalnikom pred brskanjem, niso zadovoljni z rezultati tak{nega iskanja - in ravno iz tega nezadovoljstva se pri njih rojeva potreba po ve~jem upo{tevanju izvorne hipertekstovne norme. Literatura Allen, Graham (2000): Intertextuality. London: Routhledge. Bardini, Thierry (1997): Bridging the Gulfs: From Hypertext to Cyberspace. Journal of Comupter Mediated Communication, 3(2), Http://www.ascusc.org/jcmc/vol3/issue2/bardini.html Bardini, Thierry (2000): Bootstrapping: Douglas Engelbart, Coevolution, and the Origins of Per- sonal Computing. Stanford: Stanford University Press. Baym, Nancy (1998): The Emergence of On-Line Community. V: Steve G. Jones (ur.): Cybersociety 2.0: Revisiting Computer-Mediated Communication and Communitiy, 35-69. Sage. Berger, Peter L., Luckmann, Thomas (1966): The social construction of realiy: A treatise in the sociology of knowledge. Anchor books, New York. Berners-Lee, Tim (1990):. Information Management: A Proposal. Http://www.w3.org/History/ 1989/proposal.html. DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM139 Black 140 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 119-142 Gregor Petri~ Berners-Lee, Tim (1996): The World Wide Web: Past, Present and Future. Proceedings of the Fifth International World Wide Web Conference, Computer Networks and ISDN systems, 7-11. Berners-Lee, Tim (1997): Axioms of Web architecture. Http://www.w3.org/Architecture. Berners-Lee, Tim (1999): Weaving the Web: The original design and ultimate destiny of the World Wide Web. New York: HarperCollins Publishers. Bieber, Michael, Vittali Fabio, Ashman, Helen, Oinas-Kukkonen Harri (1997): Fourth genera- tion hypermedia: Some missing links for the World Wide Web, Intenrational Journal of Hu- man Computer Studies, 47, 31–65. Http://www.hbuk.co.uk/ap/ijhcs/webusability/. Bijker Wiebe E., Hughes Thomas P., Pinch Trevor J (1987): The Social Construction of Techno- logical Systems: New directions in the Sociology and History of Technology. London: MIT Press. Bolter, David Jay (2000): Identity. V: Thomas Swiss (ur.): Unspun: Key concepts for understand- ing the World Wide Web. New York University, New York in London. Brin, Sergey & Page, Lawrence (1998): The Anatomy of a Large Scale Hypertextual Web Search Engine. http://pr.efactory.de/e-references.shtml Bush, Vannevar (1945): As We May Think. Atlantic Monthly, 176(1): 101–108. Http:/www.isg.sfu.ca/ ∼duchier/misc/vbush. Chandler, Daniel (1996): Personal home pages and the construction of identities on the Web. Http://www.aber.ac.uk/media/Documents/short/webident.html Chakrabarti, Soumen, Dom Byron, Raghavan, Prabhakar, Rajagopolan, Sridhar, Gibson, David, Kleinberg, Jon (1998): Automatic Resource Compilation by Analyzing Hyperlink Structure and Associated Text. Proceedings of the 7th World Wide Web conference. http:/decweb.ethz.ch/ WWW7/1998/com1998.html Deibert, Ronald J. (1997): Parchment, Printing and Hypermedia: Communication in World Or- der Transformations. New York: Columbia university press. Demarest, Marc (1996): Rhetoric, Epistemology and the šNet: The Ethics Of Web Publishing. http://www.noumenal.com/marc/toxic.html Durkheim, Emile (1982): The rules of sociological method. The Free Press, New York. Ferligoj, Anu{ka, Lesko{ek Karmen, Kogov{ek, Tina (1995): Zanesljivost in veljavnost merjenja. Lljubljana: FDV. Giddens, Anthony (1991): Modernity and Self-identity. Polity Press, UK. Gygi, Katherine (1990): Recognizing the symptoms of hypertext...and what to do about it. V: Brenda Laurel (ur.): The art of human computer interface design. 297–287. Reading: Addison- Wesley. Habermas, Jürgen (1984): The theory of communicative action: Reason and the rationalization of society. London: Heinemann. Hambridge, Sally (1995): RFC 1855: Netiquette Guidelines. http://ludwig.sc.intel.com/rfc/ rfc1855.txt Hine, Christine (2000): Virtual Etnography. London: Sage. Jacobs, Ian (2000): About the World Wide Web Consortium. Http://www.w3.org/pub/about.html. Jones, Robert A., Spiro, Rand J. (1995): Contextualization, cognitive flexibility, and hypertext: The convergence of interpretative theory, cognitive psychology and advanced information technologies. V Susan L. Star (ur.): The Cultures of Computing. 146–158. Oxford: Blackwell. DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM140 Black Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 119-142 141 Erozija hipertekstovne etike med avtorji spletnih mest Jöreskog, Karl and Sörbom, Dag (1999): LISREL 8.30 and PRELIS 2.30. Scientific Software International, Inc. Kirschenbaum, Matthew G. (2000): Hypertext. Thomas Swiss (ur.): Unspun: key concepts of understanding the World Wide Web, 120–138. New York: New York University. Kolko, Beth & Reid, Elizabeth. (1998): Dissolution and Fragmentation: Problems in On-Line Communities. V: Steve G. Jones (ur.): Cybersociety 2.0: Revisiting Computer-Mediated Com- munication and Communitiy, 212-231. Sage. Kollock, Peter. (1998): The economies of online cooperation: gifts and public goods in cyberspace. V:Marc Smith in Peter Collock (ur.): Communities in Cyberspace, 220-243. London: Routledge. Kraut, Robert, Mukhopadhyay, T., Szczypula, J., Kiesler, S. & Scherlis, W. (1998): Internet para- dox: A social technology that reduces social involvment and pyschological well-being? Ameri- can Psychologist, 53(9), 1017-1032. Landow, George P. (1997): Hypertext 2.0: The convergence of contemporary critical theroy and technology. London, Baltimore: The Johns Hopkins University Press. Levine, Donald N. (2000): On the Critique of šUtilitarian’ Theories of Action. Newly Identified Convergences among Simmel, Weber and Parsons. Theory, Culture & Society, 17(1), 63–78. Marx, Gary T. (1999): What’s in a name? Some reflections on the Sociology of anonimity. The Information Society, 15: 99–112. Mitra, Ananda, Cohen, Elisia (1999): Analyzing the Web: Directions and Challenges. V Steve Jones (ur.): Doing Internet Research: Critical Issues and Methods for Examining the Net, 179–203. London, New Delhi: Sage. Mosco, Vincent (2000): Political Economy. V Thomas Swiss (ur.): Unspun: Key Concepts for Understanding the World Wide Web. New York and London: New York University Press, 51– 66. Nelson, Theodor H. (1990): The right way to think about software design. V Brenda Laurel (ur.): The art of human computer interface design. Reading: Addsison-Wesley 235–243. Nelson, Theodor H. (1965/1999): Summary of the Xanadu Hypertext System. V: Victor J. Vitanca (ur.): CyberReader. Longman. Oblak, Tanja (2001): Images of Electronic Democracy: Communication Technolgies and Changes in Participation and Communication Processes. Ljubljana: doktorska disertacija. Petri~, Gregor (2003): Dru‘beno delovanje v omre‘ju svetovnega spleta: Individualni in strukturni vidik. Doktorska disertacija. Ljubljana: FDV. Pajares-Tosca, Susana (2001): A pragmatics of Links. Journal of digital information, 1(6). Http:/ /jodi.esc.soton.ac.uk/articles/v01 Rinaldi, Arlene (1998): The Net: User Guidelines and Netiquette. http://www.fau.edu/netiquette/ net/netiquette.html Ryan, Marie-Laure (1999): Cyberspace, Virtuality, and the Text. V: Marie-Laure Ryan (ur.): Cyberspace Textuality: Computer Technology and Literary Theory, 78–110. Indiana: Indi- ana University Press. Shields, Rob (2000): The Ethics of the Index and its Space-Time Effects. V: A. Herman & T. Swiss (ur.): The World Wide Web and contemporary cultural theory, 145-161. New York: Routledge. Tabbi, Joseph (2000): Narrative. V Thomas Swiss (ur.): Unspun: Key Concepts for Understand- ing the World Wide Web. 138–148. New York: NY University Press. DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM141 Black 142 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 44: 119-142 Gregor Petri~ Touraine, Alain (1995): Critique of modernity. Cornwall: Blackwell. Turkle, Sherry (1995): Life on screen: Identity in the age of the internet. Touchstone, New York. Westrum, Ron (1991): Technologies and Society: The shaping of people and things. Belmont: Wadsworth. Avtorjev naslov: Dr. Gregor Petri~, docent Fakulteta za dru‘bene vede, Univerza v Ljubljani Kardeljeva pl. 5, SI-1000 Ljubljana e-mail: gregor.petric@uni-lj.si Rokopis prejet julija 2003, dokon~na verzija za objavo pa decembra 2003. ^lanek je po mnenju uredni{tva uvr{~en v kategorijo izvirni znanstveni ~lanek s kvantitativno argumentacijo. DR44.p65 1/13/2004, 12:16 PM142 Black