Tri desetletja organiziranega zdravja
Ko je najtežje, je zdravnik navadno sam
Pred tridesetimi leti je imela Šiška nekako 18.000 prebivalcev in neurejeno zdravstveno službo. Leta 1947 so bile ustanovljene tri sektorske ambulante. Prva v Černetovi ulici v prostorih bivše go-stilne, druga na Celovškj cesti 135 v prostorih bivše krojaške delavnice in tretja na Šišenski ulici prav tako v prostorih bivše gostilne. Sektorski ambulanti v Černetovi se je sčasoma priključila še zobna, v šišenski uiici pa se je osnovala nekakšna predhodnica otroške ambulante. Vse zdravstvo v Ljubljani je bilo pravzaprav skoncentrirano na Miklošičevi cesti. O zanimivem razvoju šišenske zdravstvene službe sva se menila z dr. Janezom Gašperlinom:
»Začetki današnjega lepega zdravstvenega doma pa segajo v leto 1956. Z organiziranim delom je začel dr. Janez Schrott s še enim zdravnikom, maja istega leta sem se redno zaposlil tudi sam in tako smo skrbeli za zdravje Šiškarjev takrat trije zdravniki. šest let kasneje je bilo zdravstvenega osebja 104, danes pa nas je v šišenskem zdravstvu zaposlenih tukaj že 425.«
V tistih prvih letih so zdravniki delali po ves dan. Dopoldne v ambulanti, popoldne z obiski po domo-vih. Janez Gašperlin se spominja, da je bilo obiskov
na domu mesečno med 50 do 150, nedvomno pa je bila izjemna dr. Rozalija Jenkole, ki je zmogla kar 150 do 200 obiskov bolnikov na domu mesečno:
»V času epidemije gripe leta 1962, tega se na-tanko spominjam, sva opravila z dr. Jenkoletovo kar čez 300 obiskov. Prvi del zdravstvenega doma so zgradili leta 1960, vendar je bilo kmalu jasno, da je glede na število prebivalcev dom že premajhen.« I šiškarji so se precej let kasneje odločili s samopri-spevkotn poskrbeti za svoje zdravstveno udobje, in tako je pred 7 leti zrasel nov in sodoben Zdravstveni dom Šiška. Takrat so našli vsi svojo streho v eni stavbi;
»Začeli smo dopolnjevati tudi šolsko, predšolsko ambulanto, razvijati medicino dela, ginekologijo, di-spanzer za pljučne bolezni. Vse to se je seveda z leti močno razširilo.«
Tako imamo dandanes Šiškarji solidno zdrav-stveno službo, ki je dosegla starost 30 let, očitno pa čas, v katerem iz dojenčka zraste zrel mož, ni dovolj za kakšno uradno besedo ali skromno proslavo. Pa to tudi ni bil cilj najinega razgovora z dr. Gašperli-nom, zdelo se mu je le prav povedati, da za vsem tem stojijo živi Ijudje, ki so se v preteklosti hudo na-garali, da bi sedaj vsaj v zdravstvu živeli nekoliko la-godneje:
»Pa danes v zdravstvu za delavce ni pravih spod-bud. Nekdaj so tudi zahtevali, naj na obiske po do-movih hodi tisti zdravnik, ki Ijudi pozna, vse to pa smo z leti zakomplicirali. Celo med seboj se zdrav-stveni delavci slabo poznamo. Nekdaj smo zdravili brez pretirane pisarije, danes pa prav to vzame mnogo časa.«
— Toda kakšno je zdravstveno stanje Šiškar-jev? Občina Šiška šteje danes že 90.000 prebi-valcev, ki se lahko zatedejo po zdravstveno pomoč?
»Ljudje so bolj zahtevni, kdaj celo malenkostni, številni se pojavijo tukaj za vsako prasko. Več pa je tudi obiskov, ki so posledica vplivov delovnega oko-Ija, nerazumevanja, stresov«
—  Kdaj   je,   denimo,   zdravniku   najtežje? Kakšne so odločitve v trenutkih, ko se človek zdravnik najde na štiri oči s človekom bolnikom?
»Resnično v zdravstvu ne pomaga nobena orga-nizacija, ko se človek znajde na štiri oči z bolnikom. Takrat, ko je najtežje, je zdravnik pravzaprav sam.«
—  Dandanes   ima   specializirani   zdravnik splošne prakse na skrbi 2.500 občanov in vsa sreča, da nikoli niso vsi naenkrat bolni. Normativ zdravniku predpisuje pregled šestih bolnikov na uro.
Ali ni to malce tog, celo neživljenjski predpis?
»Zdravnik se mora posvetiti bolniku, kolikor časa je pač potrebno. Šest bolnikov je sicer okvir, nihče pa dandanašnji več ne priganja..«
—  Kaj pa zdravljenje, ležanje doma. Sllšati je, da imamo bolnišnice in zavoljo sistema plače-vanja želimo v njih imeti polne postelje.
»Da, zdravljenje na domu je zanemarjeno, čeprav številni bolniki sploh ne želijo v bolnišnico, bolje bi se počutili v domačem okolju in nemara kdaj tudi hitreje okrevali. Vendar je ta sklop razmerij hudo zapleten in ga nikakor ni mogoče zlahka in enostavno razja-sniti.«
Dr. Janez Gašperlin je torej eden redkih, ki v našem šišen6kem zdravstvu delujejo že tri desetlet-ja. Mlad, širokopleč Gorenjec iz Senčurja pri Kranju je nekoč prispel v Šiško, delal, delal in ostal....
Bogomir Šeflc Foto: Franci Rozman