PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O OBČINI MEDVODE Letnik: XIV - ISSN 1580-0547 Julij 2013 • Številka 6 SOTOČJE Lokalna novica je kraljica I Oglasi PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O OBČINI MEDVODE ^ SOTOČJE | rYrw ^'Wliiiir" Gorenjski Glas Na naslovnici: Večer filmske glasbe na Zbiljah Foto: Peter Košenina Sotočje je redna priloga časopisa Gorenjski Glas Gorenjski glas je osrednji gorenjski časopis z bogato tradicijo, ki neprekinjeno izhaja že od leta 1947, njegovi zametki pa segajo v daljnje leto 1900. Je poltednik, ki izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Je neodvisen, politično uravnotežen časopis z novicami, predvsem z vseh področij življenja in dela Gorenjcev, pa tudi širše. Pišemo o vsem, kar ljudi zanima, ali kot pravimo: Gorenjski glas za vas bel eži čas. V dobrem in slabem. Če vas poleg branja Sotočja zanimajo tudi novice iz vse Gorenjske, vas vabimo k naročilu. Kot novemu na roč niku vam bomo prve tri me se ce časo pis pri nes li brezplačno (če boste naš naročnik vsaj eno leto) in vas pre se ne ti li z da ri lom ter z dru gi mi ugod nostmi. Dobrodošli v družbi naročnikov Gorenjskega glasa. NAROČAM GlaS Ime in pri i mek: Naslov: Podpis: Soglašam, da mi Gorenjski glas lahko pošilja obvestila, ankete ipd. □ DA □ NE SOTOČJE (ISSN 1580 - 0547) je priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode. Prilogo pripravlja Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, s sodelavci: Peter Košenina, Boštjan Luštrik, Boris Primožič in Franci Rozman. Odgovorna urednica: Marija Volčjak, urednica priloge Mateja Rant (mateja.rant@g-glas.si). Oglasno trženje: Mateja Žvižaj, telefon: 04/201-42-48, 041/962 143, telefax: 04/201-42-13. E-pošta: info@g-glas.si. Delovni čas: ponedeljek, to rek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, sreda od 7. do 16. ure, sobote, nedelj e in prazniki zaprto. Priprava za tisk Gorenjski glas, d.o.o., Kranj; Tisk: Tiskarna Littera picta, d. o. o. SOTOČJE številka 6 je priloga 55. številke Gorenjskega glasa, 12. julija 2013. V nakladi 5500 izvodov jo dobijo vsa gospodinjstva v občini Medvode brezplačno. Občina Medvode, C. komandanta Staneta 12, Medvode DELOVNI CAS: PON.-PET.: 9.-18. ure SOBOTA: 9.-12. ure Seškova c. 9 1215 Medio de, tel.: 01/361 1694 POROČNI NAKIT UNIKATNI NAKIT POPRAVILO NAKITA ODKUPUJEMO VSE VRSTE ZLATA www.zlatarstvo-trtnik.si OKREPČEVALNICA VILI Avtokamp Smlednik v Dragočajni V MESECU JULIJU IN AVGUSTU VABLJENI NA OCVRTE POSTRVI VSAK DAN OD 12. DO 20. URE Tel. 040/22 19 45 TOMAŽ LUŠTREK, S.P. LADJA 30, MEDVODE TEL.: 01/36 - 17 - 500 AVTOKLEPARSTVO AVTOMEHANIKA AVTOLIČARSTVO VULKANIZERSTVO AVTOOPTIKA Obvestilo Na podlagi prejetih poročil o spremljanju zdravstvene ustreznosti pitne vode in obvladovanju tveganj na vaških vodovodnih sistemih (VVS) uporabnike pitne vode iz naslednjih VVS obveščamo, da je treba vodo za uporabo v prehranske namene obvezno prekuhavati: VVS Golo Brdo - Polana VVS Žlebe - Seničica VVS Mamovec - Tehovec VVS Žlebe - Studenčice VVS Žlebe - Jetrbenk Poročila o spremljanju zdravstvene ustreznosti pitne vode in obvladovanju tveganj na posameznih VVS ter poročila o preskusih posameznih vzorcev pitne vode so stalno dostopna na spletnih straneh Občine Medvode. Navodila, priporočila in mnenja glede vzdrževanja sistemov za preskrbo s pitno vodo ter hišnih vodovodnih sistemov so objavljena na spletnih straneh Inštituta za varovanje zdravja RS. Občina Medvode ODDAMO poslovne prostore v Ljubljani, Dalmatinova 4. Nahajajo se v centru mesta, v objektu, kije bil zgrajen v letu 1961. Predmet oddaje so poslovni prostori v kleti (236,00 m2), pritličju (115,59 m2) in galeriji (52,95 m2). Skupaj: 404,59 m2. Cena najema: 4.300,00 €/mesec. Več na: www.gbkr.si, telefon: 04/208-44-77. Z BREZPLAČEN O ¡L NAJEM NADOMESTNEGA 3 VOZILA V PRIMERU POPRAVILA ^ KAROSERIJE VOZILA g 20 % POPUST 3 NA POLNJENJE * KLIMATSKIH NAPRAV Oglasi I Letno gledališče Khislstein Kranj ^ www.tour¡sm-kranj.s¡ PERPETUUM JAKILE AdriaticSlovenica 13.7. To so Gadi, 20.7. Jebiga, 27.7. Sreča na vrvici ob 21.uri Vstopnice so na voljo na prodajnih mestih Eventim. Všečkajte našo Facebook stran, kjer bomo razdelili nekaj vstopnic. # H Gorenjski Glas MESTNA OBČINA KRANJ K ■ Ï >1 a G • RENC ' «H 26. - 27. ju|ija l ^ JAN PLESTENJAK TABU POP DESIGN ROK'N'BAND ^ v PERO LOVŠIN /.COVER LOVER ^ Klapa Bonaca - Veseli Begunjčani - NuškdrDrašček - Mačehe Helena Blagne - Dirka po ulicah Kranja - DP VOdbojki na mivki PERO LOVŠIN Si LOVER poAlpeAdria Z VAMI. ZA VAS. G.QLANDIA □ domplan 17.™ LE JUIUG AdriaticSlovenica P .TN8KAKLE'. "GORIŠKA BRDA" 3 Prireditve I M PRIREDITVE Ei JULIJ - AVGUST 2013 DAN in DATUM KRAJ in ČAS NASLOV PRIREDITVE ORGANIZATOR INFO Petek, 12. 07. 2013 Na poljani, Meja 7 Mavčiče, ob 17. uri Poklon Jakobu Aljažu Likovna razstava KUDJaReM 031/626 855 E: kud.jarem@gmail.com Nedelja, 21. 07. 2013 Zbor izletnikov pred BC Medvode Izletniški odsek vabi na: Kanjavec (2568 m) Julijske Alpe Vodita: Boštjan Jesih in Janko Mlekuž PD Medvode Prijave sprejema do petka pred izletom g. Jože Kršinar, 01/361 32 30 041/582 208 www.planinskodrustvo-medvode.si Nedelja, 4. 08. 2013 Zbor izletnikov pred BC Medvode Izletniški odsek vabi na: Škrlatica (2740 m) Julijske Alpe Vodita: Domin Košir in Janko Mlekuž PD Medvode Prijave sprejema do petka pred izletom g. Jože Kršinar, 01/361 32 30 041/582 208 www.planinskodrustvo-medvode.si Petek 9. 08. 2013 Pred cerkvijo Sv. Jakoba v Hrašah, ob 20.30 Poklon slovenski popevki in jazzu z Nino Strnad V primeru dežja bo prireditev v KD Smlednik OKZ Medvode TZ Medvode 051/359 056 Sreda, 14. 08. 2013 Zbor izletnikov pred BC Medvode Seniorska skupina vabi na: Kordeževa glava (Peca) (2125 m) Karavanke Vodita: Dušan Brekič in Andreja Kuralt PD Medvode Prijave sprejema do ponedeljka pred izletom ga. Andreja Kuralt, 031/750 558 www.planinskodrustvo-medvode.si Sobota, 17. 08. 2013 in nedelja, 18. 08. 2013 Zbor izletnikov pred BC Medvode Izletniški odsek vabi na: Viš (2666 m) Z. Julijske Alpe Vodita: Miro Plešec in Vili Luštrek PD Medvode Prijave sprejema do petka pred izletom g. Jože Kršinar, 01/361 32 30 041/582 208 www.planinskodrustvo-medvode.si Sreda, 21.08.2013 Hiša kulinarike Jezeršek, ob 12. uri Strokovno in ljubiteljsko ocenjevanje kranjskih klobas ŠTD Sora 041/707 429 361 94 11 www.festival-kranjske.si Petek, 23. 08. 2013 Prireditveni prostor v Sori, ob 20. uri Poskočna šila Mednarodni koncert folklornih skupin ŠTD Sora 041/707 429 361 94 11 www.festival-kranjske.si Petek, 23. 08. 2013 Prireditveni prostor v Sori, ob 21. uri Veselica ''Po Slavkovi poti'' z ansamblom Spev ŠTD Sora 041/707 429 361 94 11 www.festival-kranjske.si Sobota, 24. 08. 2013 Hiša kulinarike Jezeršek, od 10. do 16. ure Razstava klobas EVROPE ŠTD Sora 041/707 429 361 94 11 www.festival-kranjske.si Sobota, 24. 08. 2013 Prireditveni prostor v Sori, ob 17. uri Tradicionalna kolesarska dirka na Osolnik ŠTD Sora 041/707 429 361 94 11 www.festival-kranjske.si Sobota, 24. 08. 2013 Prireditveni prostor v Sori, ob 17. uri Silno vljudna predstava za otroke ŠTD Sora 041/707 429 361 94 11 www.festival-kranjske.si Sobota, 24. 08. 2013 Prireditveni prostor v Sori, ob 19. uri Veselica z ansamblom Veseli svatje in skupino Kingston ŠTD Sora 041/707 429 361 94 11 www.festival-kranjske.si Sobota, 31. 08. 2013 Prireditveni prostor ob Savi, od 10. do 03. ure Poletna noč med vodama otroške animacije in delavnice, plesne točke plesne šole Urška, prikaz starih običajev in orodij, predstavitev starodobnikov in motoristične opreme... Zabava z glasbeno skupino Victory Sebastjan in DUVO Zbilje 041/674 859 E: ibasiba@gmail.com 4 Prireditve I Nedelja, 1. 09. 2013 Pred TD Goričane-Vaše, ob 15. uri Ko vaško jedro zaživi /vaška tržnica, prikaz ročne košnje, otroške igre, prikaz zbirke kmečkega orodja, druženje ob živi glasbi/ TD Goričane-Vaše 051/249 226 Nedelja, 8. 09. 2013 Zbor izletnikov pred BC Medvode Izletniški odsek vabi na: Storžek (2110 m) Kamniško Savinjske Alpe Vodita: Andreja Kuralt in Boštjan Jesih PD Medvode Prijave sprejema do petka pred izletom g. Jože Kršinar, 01 /361 32 30 041/582 208 www.planinskodrustvo-medvode.si Sobota, 7. 09. 2013 Kulturni dom Pirniče, ob 19. uri Moj ljubi kruhek Likovna in etno razstava TD Pirniče 041/762 012 Nedelja, 8. 09. 2013 Pred KS Pirniče, ob 13. uri Semanji dan na telečjem TD Pirniče 041/762 012 Torek, 10. 09. 2013 Odhod ob 9. uri izpred DU Medvode Izlet DU Medvode: Rudno polje - pl. Lipanca (1638 m) (4-5 ure lahke hoje) DU Medvode 01/361 23 03 041/295 040 Sreda, 11. 09. 2013 Četrtek, 12. 09. 2013 Zbor izletnikov pred BC Medvode Seniorska skupina vabi na: Stenar (2501 m) Križ (2410 m) Julijske Alpe Vodita: Marjana Jelen in Andreja Kuralt PD Medvode Prijave sprejema do ponedeljka pred izletom ga. Andreja Kuralt, 031/750 558 www.planinskodrustvo-medvode.si Vsi, ki želite najaviti prireditve in razne dogodke v koledarju prireditev, se lahko obrnete na Turistično informacijski center Medvode (TIC Medvode). Za objavo v: - Redni številki Sotočja, ki izide drugi petek v mesecu, - ter objavo na spletni strani www.tzm.si,www.medvode.si,www.tv-m.si, je potrebno oddati obvestilo o dogodku do 30. v mesecu, na naslov: TIC Medvode, Cesta ob Sori, PAVILJON 1, 1215 Medvode ali preko SPLETNEGA OBRAZCA na naslovu: http://www.tzm.si/obrazecprireditve.php Za več informacij se obrnite na TIC Medvode. 01/361 43 46 ali 041/378 050 Za prvo mesto igrala dvakrat Vesela harmonika je na Senico spet privabila glasbenike iz vse Slovenije. KUD Fran Saleški Finžgar s Senice je tudi letos v prvih dneh julija pripravil tekmo vanje harmonikarjev Vesela harmonika. Trinajste izvedbe tekmovanja se je udeležilo dvajset glasbenikov, ki so nastopili v treh starostnih kategorijah. Najmlajša kategorija do 18 let je bila najbolje zastopana, v boju za prvo mesto pa sta Ana Jesenovec iz Stare Loke in Gašper Seljak iz Preddvora prejela enako število točk tričlanske žirije, zato sta morala nastopiti še enkrat. Po drugem nastopu se je največjega pokala veselil Seljak. V kategoriji od 18 do 50 let je tako kot lani zmagal Erik Šavron iz okolice Kopra, ki je bil tudi absolutni zmagovalec, v skupini nad 50 let paje bil najboljši Jože Rekar iz Trboj. Veseli harmoniki je sledila veselica s skupino Atomik Harmonik, ki jo je pripravil domači hokejski klub Jelen. Peter Košenina V kategoriji do 18 let so bili na trinajsti Veseli harmoniki najboljši Gašper Seljak (sredina), Ana Jesenovec in Tilen Ržen. Za Simbiozo že zbirajo prijave V Medvodah se bodo tudi letos pridružili vseslovenskemu prostovoljskemu projektu Simbioza, s katerim na temelju medgeneracijskega sodelovanja in pro-stovoljstva dvigujejo raven računalniške pismenosti starejših. V minulem letu je projekt povezal kar 3250 prostovoljcev in 5033 starejših na več kot tristo lokacijah. Projektu se je mogoče pridružiti tudi letos, in sicer kot prostovoljec, ki bi svoje znanje delil s starejšimi, ali kot udeleženec, ki želi storiti prve korake v svetu računalništva in svetovnega spleta. Prijave zbirajo na spletni strani www.simbioza. eu in prek telefonske številke 040/940 888. Računalniško opismenjevanje starejših bo sicer letos potekalo med 21. in 25. oktobrom. M. R. Uradne ure krajevnega urada poleti V krajevnem uradu Medvode so julija in avgusta čas uradnih ur prilagodili zaradi letnih dopustov. Do 31. avgusta bodo tako uradne ure ob torkih od 8. do 15. ure, ob sredah od 8. do 17. ure in ob petkih od 8. do 13. ure. M. R. 5 Pogovor z županom Vse pripravljeno za gradnjo vrtca V Pirničah bodo v prihodnjem mesecu ali dveh končali gradnjo kanalizacije, vodovoda in ceste, tako da bi avgusta že lahko začeli graditi vrtec. Kanalizacijo v drugih delih občine pa naj bi gradili s pomočjo kohezijskih sredstev. Če ob prazniku naredite neke vrste obračun preteklega leta - kaj je po vašem najbolj zaznamovalo minulo leto v Medvodah? »Zagotovo je to začetek gradnje krožišča v Zbiljah. Projekt namreč sofinancira država, pri takih projektih pa je vedno pričakovati zaplete in dolgotrajne postopke. Vse sile smo usmerili še v evropski razpis za pridobitev kohezijskih sredstev, kjer bomo prvič v zgodovini občine dobili malo več denarja. Po naših pričakovanjih naj bi za gradnjo kanalizacije dobili kar 12 milijonov evrov. Preteklo leto je zaznamovala še ekstremno huda zima, ki je 'pobrala' neverjetne količine denarja, zato trpijo drugi proračunski projekti. Za zimsko službo smo tako namenili skoraj sedemsto tisoč evrov, načrtovali pa smo jih zgolj 280 tisoč evrov. Zelo pomembnaje bila tudi uvedba dveh novih primestnih avtobusnih linij, in sicer skozi Pirniče in do Smlednika s centralno postajo v Medvodah pri nogometnem igrišču. Novi progi smo uvedli poskusno, a upam, da bo štetje potnikov pokazalo, da je bilo to upravičeno in smiselno.« Ali se je v zadnjem letu že kaj premaknilo pri pripravi dolgoročnega prostorskega načrta? »Dokler bo ta država tako ekstremno centralizirana, ni upanja na lepšo prihodnost. Evropa, na katero se stalno sklicujejo naši državni birokrati in vlada, nas opozarja, da tako zbirokra-tizirane države v Evropi ni. Čeprav po zakonu o lokalni samoupravi občina sama razpolaga s prostorom, je to čisto zavajanje. Občina v zvezi s prostorom praktično o ničemer ne odloča, o vsem odločajo državni soglasodajalci.« To se je pokazalo tudi pri pobudah za širitev stavbnih zemljišč v Hrašah in Mošah, kjer dva investitorja zaman čakata na zeleno luč za širitev svoje dejavnosti ... »Vse naše pobude presodijo vladne službe in jih v devetdesetih odstotkih primerov zavrnejo. Mi že od 10. marca 2010 pričakujemo odgovore glede dolgoročnega prostorskega plana. Ob tej priložnosti se zato opravičujem ljudem, ampak mi smo tu nemočni. V tujini se ve, kakšne pristojnosti imajo občine, med drugim tudi to, da odločajo, kje se bo gradilo. Pri nas žal tega ni. Tipičen primer je ta, ki ste ga omenili, ko je državni uradnik mirno rekel ne. Pa še drug primer lahko navedem, in sicer ko smo želeli urediti prostor za ločeno zbiranje odpadkov. V našem dolgoročnem planu smo ta prostor predvideli na Jeprci, v obrtni coni. Na upravni enoti v Šiški so od nas zahtevali obvezno razlago odloka, to pa lahko stori samo tisti, ki je zakon oziroma odlok napisal. V tem primeru smo bili to mi in občinski svet je sprejel pozitivno razlago. A uradnica na najnižji stopnji državne uprave je zavrnila obvezno razlago občinskega sveta in nismo mogli priti do zbirnega centra na Jeprci. Zato me je brezupno spraševati, kaj je z dolgoročnim planom.« Župan Stanislav Žagar Ko ste ravno omenili obrtno cono Jeprca -kakšen je odziv na javno zbiranje ponudb za prodajo nepremičnin na območju poslovne cone Jeprca? »Mi smo prodajali tri hektare zemlje, a žal se na razpis nihče ni javil. Zanimal se je sicer nemški Bosch in še nekaj zasebnikov. Cenitev je bila zelo ugodna za slovenske razmere, tržno zanimiva, a žal se opazi recesija, saj nismo prejeli niti ene prijave. Razpis je odprt še naprej. Dolgo časa smo rabili, da smo se odločili za prodajo, kajti nekaj zemljišč je še vedno v zasebni lasti, lastniki pa nočejo prodati oziroma bi jih prodali po nerazumnih cenah, saj zahtevajo več kot sto evrov za kvadratni meter. To je nesprejemljivo za kogarkoli, tako za občino kot vse druge.« Bosch se je torej umaknil? »Pač niso se prijavili na razpis. Najbolj konkretni pogovori so sicer potekali z njimi.« V zadnjih mesecih je bilo zelo pereče vprašanje manj pogostega odvoza komunalnih odpadkov. Se je po sestanku s predstavniki javnega podjetja Snaga začelo obračati na bolje? »Država je leta blokirala tržno prosto oblikovanje cen komunalnih storitev z izgovorom, da ščitijo standard prebivalstva. Zato cene komunalnih storitev vrsto let niso bile realne. Ko je država to sprostila, je Snaga vodstvu holdinga predlagala dvoje: ali podražitev, tudi do trikratno, ali pa zmanjšanje števila odvozov. Slednje naj bi prišlo v poštev tudi zaradi doslednejšega ločevanja odpadkov, kar je tudi evropska zahteva. Vseeno trdim, da je bil korak nepremišljen, predvsem pa prehiter. Vemo, da se ljudje prepočasi odzivajo na novitete, zato bi to moralo biti postopno, ne pa tako drastično. Po smetnjakih je mogoče opaziti, da ljudje še vedno ne ločujejo tako, kot bi bilo treba. In ko napolnijo domači zabojnik, viške odpeljejo na zbirne otoke in tam se nabirajo smeti. Vodstvu Snage sem zato predlagal, da poskušajo vsaj čez poletje preklopiti na štirinajstdnevni odvoz, kar pomeni en odvoz več, s tem pa tudi podražitev storitve. Odgovor direktorja Snage je bil, da se zdaj pritožuje 20 odstotkov ljudi, ko bodo cene povišali, pa se jih bo več kot 50. Odločitev je zato težka.« Kdaj bo končana gradnja kanalizacije v Pirničah in kdaj se bo torej začela gradnja vrtca? »Mi smo morali iz kohezijskega projekta izločiti določene dele kanalizacije, če smo hoteli začeti z gradnjo vrtca. Zato krak, ki vodi od vrha Zgornjih Pirnič do šole, gradimo z lastnim denarjem. Gradnjaje v zaključni fazi in bo končana v roku enega ali dveh mesecev. Izbrali smo že tudi izvajalca za gradnjo vrtca in bi prvega avgusta lahko začeli z deli, saj smo izpolnili vse predhodne pogoje - zagotovili smo zadostno količino požarne vode ter uredili kanalizacijo, plinsko napeljavo in cesto. Čaka nas še sanacija kotlovnice, saj bosta imela oba objekta, tako vrtec kot šola skupno kotlovnico. Tako kot v Smledniku smo tudi tu iskali možnosti za ogrevanje s pomočjo obnovljivih virov - toplotnih črpalk, a se je izkazalo, da v Pirničah to ni mogoče, zato smo se v tem primeru odločili za plin. Ta novogradnja bo upam rešila zagate s prostorom v vrtcih za nekaj naslednjih let. V Pirničah bomo namreč uredili šest oddelkov.« Ob obravnavi načrta razvojnih programov je bilo mogoče slišati veliko očitkov, da večino naložb načrtujete šele po letu 2015 ... »Naš proračun je v letih 2013 in 2014 zelo omejen, ker imamo letos ogromno prenesenih obveznosti iz lanskega leta. Že lani se je namreč tudi v občinskem proračunu poznala recesija in vseh projektov, ki smo se jih lotili, nismo mogli plačati. Prevzetih obveznosti je bilo za skoraj dva milijona evrov in pol, zato je proračun toliko manjši. Določene projekte, ki nikoli niti niso bili mišljeni kratkoročno, smo zato prenesli v naslednji mandat.« Ali so vam že odobrili nepovratna sredstva za energetsko sanacijo dveh osnovnih šol in knjižnice? »Energija je postala tako draga, da smo tudi mi prisiljeni k varčevanju na tem področju. Občina je na razpis ministrstva za infrastrukturo in prostor prijavila tri projekte. V osnovni šoli Pirniče bomo zamenjali okna in streho ter obnovili fasado, v knjižnici bomo prav tako zamenjali okna in streho, zamenjavo oken pa načrtujemo tudi v osnovni šoli Medvode in na občinski stavbi. Naložba v energetsko prenovo pirniške šole je skupaj vredna skoraj petsto tisoč evrov, pri čemer naj bi država projekt sofinancirala v višini skoraj 334 tisoč evrov. Projekt energetske 6 obnove knjižnice je sicer vreden slabih dvesto tisoč evrov, od tega naj bi bila slaba polovica državnih sredstev. Zamenjava oken v osnovni šoli Medvode pa bo vredna dobrih 66 tisoč evrov, pri čemer računamo na sofinanciranje države v višini 44 tisoč evrov. Zamenjava oken na občinski stavbi bo vredna 53 tisoč evrov, država pa naj bi prispevala 17 tisoč evrov.« Kaj pa je s prizidkom h kulturnemu domu v Medvodah? »Prizidek k medvoškemu domu je bil mišljen kot center za dnevno srečevanje starejših. Načrtov za to se bomo lotili čim prej. Pri tem ne bomo posegali v obstoječi dom. Nov prostor bi lahko zgradili na mestu, kjer so zdaj parkirišča, drugih rešitev ne vidimo. Če se bo namreč projekt gradnje novega centra na območju starega Colorja hitro odvijal, potem bo hiša, v kateri imajo zdaj svoje prostore upokojenci, v napoto, obenem pa so ti prostori tudi premajhni. Takšno število ljudi pa si zasluži primeren dom.« V minulem letu je bila vroča tema tudi Aljaževa rojstna hiša. Ali ste v zvezi z njeno vsebino že kaj dorekli? »Čudi me, daje okrog Aljaževe hiše nastal tak zaplet. Mislim, da smo s tem, ko smo ustanovili zavod za mladino in kulturo, ta problem rešili, saj bo zavod prevzel v upravljanje tudi to hišo. Hiša je odprtega tipa, v njej bodo lahko vsa društva izvajala svoje programe. Nobeno pa tu ne bo imelo matičnega sedeža, saj imajo vsa društva enako pravico do Aljaževe hiše. Zaplet pa je nastal predvsem pri opremi hiše, saj nekateri želijo, da bi bila popolnoma sterilna hiša, opremljena le z zgodovinskim pohištvom, večina pa si želi, da bi bila hiša odprta. Izbrati je treba najboljšo pot. Je pa dobro, da je hiša Pogovor z županom Ob pirniški šoli je vse pripravljeno za začetek gradnje vrtca. živa in ni zgolj sama sebi namen, saj smo vanjo vložili kar precej sredstev. Obenem mislim, da Aljaž tudi na nacionalni ravni pridobiva na pomenu, saj ni bil samo duhovnik, ampak tudi gospodarstvenik, ki je ljudem v kriznih časih pomagal do boljšega življenja. Danes Slovenija take ljudi definitivno spet potrebuje.« Že lani jeseni naj bi v Medvodah dobili redarja. Kje se je zapletlo? »Izvedli smo razpis, ki žal ni uspel, saj izbrani kandidat ni sprejel službe. Zato smo razpis ponovili in izbrali redarja, ki naj bi začel z delom najkasneje prvega septembra. Za redarja se nismo odločili, da bi polnili občinski proračun z denarjem od kazni, ampak ker to od nas zahteva zakon in tudi neurejeno stanje mirujočega prometa v občini. Bili smo verjetno zadnja občina v Sloveniji, ki še ni imela redarja.« Korak naprej ste naredili tudi pri urejanju tržnice. Kdaj bo dobila končno podobo? »Že pred več leti smo pristopili k urejanju tržnice. Svetniki so letos sprejeli dva odloka: o prodaji blaga zunaj prodajaln in o tržnem redu. Odkupili smo še zemljo za tržnico. Vse to je tudi korak naprej k ureditvi mestnega središča. Stanje na sotočju Sore in Save je ta čas takšno, kakršno je bilo pred sedemdesetimi leti. Celotno območje je bilo namreč od leta 1990 v postopku denacionalizacije, torej vračanja zemljišč prvotnim lastnikom. Zadeve so se v teh 22 letih uredile, zato smo lahko določena zemljišča, ki so predvidena za gradnjo tržnice, odkupili od prvotnih lastnikov, ki so jim zemljišča vrnili v naravi. Tako so izpolnjeni osnovni pogoji za ureditev tržnice in prav tako dokončne ureditve mestnega središča. Tržnica bo do konca leta dobila najprej grobe obrise, zaradi pomanjkanja denarja pa jo bomo skupaj s pripadajočimi parkirišči dokončno uredili šele prihodnje leto.« Mateja Rant, foto: Tina Dokl Saa ■ ■ ■ ■■ ■ ■■■ ■ v> svojimi dejanji stopili iz množice Na predvečer občinskega praznika, ki ga v občini Medvode praznujejo 6. julija, na rojstni dan Jakoba Aljaža, so na slavnostni seji občinskega sveta podelili tudi letošnja občinska priznanja. »S svojimi dejanji ste stopili iz množice in z vašim nesebičnim trudom na prijeten način zaznamovali razvoj in življenje v občini Medvode,« je nagrajence nagovoril letošnji slavnostni govornik, podžupan Saša Ciglar. Verjame, da je podobno kot Jakobu Aljažu tudi nagrajencem uspelo svet spreminjati na boljše. Ta čas, je poudaril, smo se znašli v precej težki gospodarski situaciji, obetajo pa se nam še nove obremenitve, ki bodo po njegovih besedah najbolj udarile po že tako praznem žepu malega človeka. »Priča smo iskanju krivcev za nastalo situacijo, zato smo postali razdeljen narod,« je dejal Ciglar, ki obenem verjame, da je vsem že dovolj pesimizma, zato se je po njegovem treba zavedati, da lahko tudi kot posamezniki prispevamo svoj delček k iskanju izhoda iz take situacije. »Posamezniki imamo dovolj moči za spremembe na boljše, kar nam je dokazal človek, ki je verjel v svoja dejanja in svojo domovino in je s tem premikal gore. To je bil naš velik Slovenec Jakob Aljaž.« Vsak, je še dodal, bi se moral sam pri sebi vprašati, kaj lahko stori, da bi prihodnje generacije živele boljše. Prepričan je, da je tako ravnal tudi Jakob Aljaž, ki je besede spreminjal v dejanja. »To lahko storimo tudi mi,« je še poudaril Ciglar in dodal, da upa, da je s svojimi mislimi uspel vrniti optimizem in bo tako tudi konec razdvojenosti med ljudmi. Na slavnostni seji so podelili tudi priznanja letošnjim občinskim nagrajencem. Tokrat so podelili štiri plakete občine Medvode, po besedah predsednika občinske komisije za priznanja Zdravka Debeljaka pa so sicer prejeli pet predlogov. »A se na koncu nismo odločili podeliti priznanja društvu, ki deluje šele eno leto.« Veseli ga, da so letos za pri- Občinski svetniki so se na predvečer občinskega praznika zbrali na slavnostni seji. znanje predlagali tudi gospodarstvenike, pogrešajo pa več predlogov za častnega občana. Plakete občine so letos prejeli Francka Zorman, Osemenjevalni center Preska, Turistično društvo Zbilje in posthumno Franci Bukovec. Mateja Rant, foto: Tina Dokl 7 Občinski nagrajenci Izžareva posebno človečnost Francki Zorman so podelili plaketo občine Medvode za njeno desetletno prizadevno delo na področju družbenih dejavnosti. »Francka Zorman je skozi desetletja dela v lokalni skupnosti dokazala, da za ljudi, ki želijo in znajo pomagati, vedno obstaja pot,« so poudarili v obrazložitvi priznanja. S podeljeno plaketo, so dodali, bi se ji celotna skupnost rada zahvalila za več desetletno prizadevno delo na področju družbenih dejavnosti, posebej za njen prispevek na področju socialno-humanitarnih dejavnosti v medvoški občini. Poudarili so še, da izžareva posebno energijo, ki bi jo lahko opisali kot posebno človečnost, oplemeniteno z izrednim čutom za sočloveka in preprosto modrostjo, ki je osnova za uspešnost mnogih projektov, ki jih je vodila in jih vodi še danes. Kot ena najbolj aktivnih krajank je dolga leta sodelovala v svetu krajevne skupnosti Smlednik in je organizirala mnogo delovnih akcij in kulturnih prireditev. Področje, ki ga je posebej cenila in spodbujala njegovo rast, je turizem. »Že od prvih projektov, ki so naše kraje začeli turistično prebujati, je članica in sodelavka dveh turističnih društev,« so poudarili. Francka Zorman je tudi članica Prostovoljnega gasilskega društva Smlednik. Aktivno v njem deluje že od leta 1953 in torej letos mineva šestdeset let aktivnega dela tudi na tem področju humanitarnih dejavnosti. S svojim delom je močno zaznamovala še Društvo upokojencev Smlednik, katerega članica je že 25 let. Aktivno sodeluje pri upravnem odboru društva, do lani je vodila tudi računovodstvo društva. Že več kot deset let pa v okviru društva vodi tudi številne programe in projekte. Vsako leto tako poskrbi za letovanje starejših v Izoli, pri čemer prevzame organizacijo tako prevoza kot nastanitve, obenem pa ves teden bedi nad udeleženci in skrbi za njihovo dobro počutje. Že dvajset let skrbi tudi za izlete in rekreacijo smleških upokojencev. Na leto organizira vsaj dva do tri izlete, pa tudi kopalne izlete na slovensko obalo. »Njena ideja je bila pred leti prvič izveden projekt, ki je postal tradicionalen: obdaritev starejših upokojencev pred novoletnimi prazniki. Starejšim članom tako prostovoljci polepšajo predpraznične dni, jih obiščejo, z njimi poklepetajo in jim vsako leto izročijo simbolično darilo,« so še pojasnili v obrazložitvi. Mateja Rant, foto: Tina Dokl Francka Zorman Priznanje za odgovorno delo Za uspehe pri strokovnem delu in njihov prispevek k napredku v slovenski živinoreji so plaketo občine Medvode podelili Osemenjevalnemu centru Preska. V Osemenjevalnem centru Preska, ki deluje v okviru KGZS - Zavoda Ljubljana, že več kot petdeset let pripravljajo seme bikov za umetno osemenjevanje. V centru pripravljajo seme bikov rjave in črno-bele pasme ter bikov mesnih pasem šarole, limuzin in belgijsko belo-plave pasme, pa tudi seme slovenske avtohtone cike. Biki, ki jih redijo v Osemenjevalnem centru Preska, so potomci najboljših slovenskih krav in najboljših svetovnih plemenjakov, so zapisali v obrazložitvi priznanja. Z načrtnim osemenjevanjem najboljših krav, so še poudarili, dobijo bikce, od katerih pričakujejo, da bodo dobre lastnosti svojih prednikov prenašali na potomce, pri čemer stremijo k temu, da proizvodne lastnosti goveda izboljšujejo iz generacije v generacijo in s tem uresničujejo rejske cilje. »Umetno osemenjevanje pa omogoča, da dobre lastnosti v populaciji goveda razširijo v zelo kratkem času, saj lahko od enega bika v enem samem letu dobijo tudi več tisoč potomcev. Seveda je pogoj za uspešno umetno osemenjevanje dobra oploditvena sposobnost semena.« V Osemenjevalnem centru Preska pri obdelavi, skladiščenju in distribuciji semena strogo upoštevajo strokovna merila in zakonske zahteve. Seme pridobivajo le od bikov, ki poleg visoke genetske vrednosti izpolnjujejo tudi zelo stroge zdravstvene pogoje. Poleg semena, ki ga sami pripravljajo, svojim odjemalcem ponujajo tudi seme iz drugih dveh osemenjevalnih središč v Sloveniji, s Ptuja in iz Murske Sobote. Razen tega omogočajo preskrbo osemenjevalne službe s tekočim dušikom, v katerem shranjujejo seme, stalno imajo v ponudbi tudi seme najboljših bikov na svetovni ravni. Uvažajo namreč elitne bike iz ZDA, Kanade, Nemčije, Švice, Velike Britanije, Francije, Italije, Belgije in Nizozemske. Delo v Osemenjevalnem centru Preska, so še poudarili v obrazložitvi, je zelo odgovorno in od vsakega zaposlenega zahteva, da ga opravi nadvse vestno. Da resnično dobro skrbijo za dobrobit in zdravje svoje črede bikov, je razvidno že iz postopkov, skozi katere mora obiskovalec ob vstopu v območje osemenjevalnega centra, saj morajo skozi dezinfekcij ske bariere in si nadeti zaščito za obuvala, s čimer želijo izključiti možnost prenosa povzročiteljev kužnih bolezni na živali. Ta čas je v osemenjevalnem centru zaposlenih 13 oseb, od tega štirje v hlevu, drugi pa v laboratoriju ter na področju distribucije in prodaje semena. Mateja Rant, foto: Tina Dokl Vodja Osemenjevalnega centra Preska Janez Kunc 8 Občinski nagrajenci Idej in rešitev mu ni zmanjkalo Franciju Bukovcu so plaketo občine Medvode posthumno podelili za njegovo bogato ustvarjalno delo na več področjih. Franci Bukovec, ki je lani tragično preminil, je bil znan medvoški kulturnik, politik, gradbenik in športnik. »V mladosti je bil kot član Partizana Medvode med najboljšimi športniki - košarkarskimi sodniki, v vsej državi: nepodkupljiv, objektiven, razsoden in do konca pošten,« so o njem zapisali v obrazložitvi priznanja in dodali, da ga je morda prav to, da je znal presojati, vrednotiti in razsoditi, zaneslo na pota lokalne in občinske politike. Sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja se je kot podpredsednik takratne velike krajevne skupnosti spoprijel z razvojem Medvod in nikoli več odnehal. »Načrtoval je razvoj širšega prostora, predlagal je podlage, kazal poti, prepričeval strokovnjake z višjimi titulami in politične nevedneže, kakšen naj bo prostorski razvoj, kako naj bo zasnovana komunala, družbeni objekti, kakšna naj bo kanalizacija, pragovi na Sori ...,« so navedli v obrazložitvi in dodali, da se menda ni nič premaknilo, če ni bil tako ali drugače poleg. Imel je ideje in rešitve, so poudarili, ko so drugi izgubili voljo in obupali. Po njegovi zaslugi so uredili nogometno igrišče s tribunami in otroška igrišča. Pomagal je pri načrtovanju in izvedbi samoprispevka ter gradnji z zbranim denarjem. Razen tega je kot nadzornik gradenj na območju nove občine Medvode skrbel za uspešno dokončanje marsikatere občinske komunalne investicije in projekta. Vse življenje, so zapisali predlagatelji priznanja, je bil prepričljiv tudi na odrskih deskah amaterskih gledališč. »Ustvaril je neverjetno veliko vlog. Igral je vse - od nežnih ljubimcev do karakternih vlog in despotov. Vsem vlogam je z videzom in glasom dajal gledališki pečat, zato smo ga občudovali in spoštovali ter mu ploskali na odprti sceni.« V spominu pa je ostal tudi generacijam medvoških otrok, saj jim bo za vedno ostal zapisan kot nepozabni dedek Mraz, odrasli pa se ga bodo vedno spominjali kot vrhunskega igralca v legendarnem Divjem lovcu pod Turncem. Vse našteto, so poudarili v obrazložitvi, pa predstavlja le kratek opis njegovega res bogatega ustvarjanja, zaradi katerega si zasluži priznanje, ki ga je v njegovem imenu prevzela soproga Vida Bukovec. Mateja Rant, foto: Tina Dokl V imenu preminulega Francija Bukovca je priznanje prevzela njegova žena Vida Bukovec. Osrednje gibalo dogajanja v kraju Za uspešno delo pri razvoju turizma so plaketo Občine Medvode podelili Turističnemu društvu Zbilje, ki letos praznuje šestdesetletnico. »Turistično društvo Zbilje je vse od leta 1953 osrednje gibalo dogajanja v kraju in skrbi ne le za turistične dejavnosti, ampak tudi za naložbe v otroška igrišča in komunalno infrastrukturo. Spodbuja kulturno in športno druženje krajanov in obiskovalcev ter je tudi soustanovitelj kulturnega in športnega društva Zbilje ter Turistične zveze občine Medvode,« so poudarili v obrazložitvi priznanja. S svojim dolgoletnim delom, so še zapisali, so poskrbeli za to, da je občina Medvode na turističnem področju znana v širšem slovenskem prostoru. Z nasveti, ki jih turistični delavci iz Zbilj vedno z veseljem posredujejo drugim društvom in organizacijam, pa so pripeljali do tega, da se zadnja leta uspešno razvija turistična društvena dejavnost na območju občine. Ustanovitev društva je povezana z nastankom Zbiljskegajezera, ko je novozgrajena hidroelektrarna Medvode 18. junija 1953 ustavila tok reke Save, ki je v dveh dneh napolnila dolino med Zbiljami in Brezovcem. V Zbilje so se takrat začele zgrinjati množice radovednih izletnikov. »Vaščani Zbilj ob taki množici izletnikov nikakor niso ostali ravnodušni. Že avgusta 1953 je začel v Zbiljah delovati iniciativni odbor za ustanovitev turističnega društva, nakar je 11 Predsednik Turističnega društva Zbilje Iztok Pipan članov podpisalo ustanovno listino in 9. septembra 1953 je bil že sklican ustanovni občni zbor društva,« so zapisali v obrazložitvi in dodali, da je bila vodilna misel takratnih turističnih delavcev ohraniti naravni videz jezera in po tem načelu so začeli urejati okolico. »Uspelo jim je narediti čolnarno, ki se je mojstrsko vzpela nad novo vodo, nakupiti čolne in urediti prostor ob jezeru z bifejem za strežbo izletnikom.« Zbiljsko jezero je tako kmalu postalo priljubljena izletniška točka. Po enem letu delovanja je društvo že pripravilo prvo Zbiljsko noč na jezeru, ki je postala tradicionalna. Na jezeru so potem začeli prirejati tudi Zbiljske regate, tekmovanja za evropski pokal v vodnem smučanju, veslaške tekme, pevske prireditve Pesem na vodi ... Leta 1995 so Savske elektrarne sanirale Zbiljsko jezero in ga očistile mulja. Mulj so prečrpali za poseben skalometni nasip, za katerim je nastala nova turistična površina. To površino že od leta 1998 skupaj urejajo krajevna skupnost in vsa društva v Zbiljah. »Novonastala površina, velika štiri hektare in poimenovana Zbiljska dobrava, pomeni novo kakovost zbiljskega turizma,« so še zapisali v obrazložitvi. Mateja Rant, foto: Tina Dokl 9 I Občinske novice Problem so makadamske ceste Občinski svetniki so se na junijski seji seznanili tudi s poročilom koncesionarja o izvajanju zimske službe in rednega vzdrževanja občinskih cest. Za redno vzdrževanje občinskih cest in poti so lani namenili 592 tisoč evrov. Po besedah Jureta Ogriza iz podjetja Gradkop, ki izvaja javno gospodarsko službo v občini Medvode, niso zaznali nobenih pritožb na račun rednega vzdrževanja cest. »V zimskem času pa je nekaj pripomb letelo na prepozno očiščenje pločnikov ob sneženju.« Nekaj pritožb, je še dodal, je bilo tudi glede urejanja makadamskih cest, saj si občani želijo, da bi njihova popravila izvajali pogosteje. Svetnik Ivan Špenko je ob tem pripomnil, da je vzdrževanje makadamskih cest tudi izredno drago. »Želja občanov je, da bi bilo čim več cest asfaltiranih, obenem pa bi tako prihranili pri vzdrževanju,« je poudaril. Nataša Predalič pa je bila skeptična do trditve predstavnika konce-sionarja, da ni pripomb na redno vzdrževanje cest. Zato je svetovalec v oddelku za gospodarske javne službe Gregor Lojevec razložil, Stroški za izvajanje zimske službe, ki so nastali od 15. novembra lani do sredine letošnjega aprila, so zaradi izjemno hude zime precej presegli sredstva, ki jih je medvoška občina za zimsko službo načrtovala v proračunu. Za pokrivanje dodatnih stroškov v višini 120 tisoč evrov bodo zato sredstva namenili iz proračunske rezerve. Vzdrževanje makadamskih cest je izredno drago. da jih je nekaj vsekakor bilo, vendar predvsem v zvezi s pluženjem. »Največji problem je bil na Katarini, saj snega ob velikih količinah niso imeli kam odrivati.« Glede zimske službe je imel več pomislekov tudi svetnik Nejc Smole, ki je obenem predsednik sveta krajevne skupnosti Smlednik. Letos so v zvezi s pluženjem dobili kar 48 pritožb, je pojasnil. Zato je predla- gal tudi rešitev, in sicer naj koncesionar poišče podizvajalce na njihovem območju. Pobudo, da koncesionar v krajevnih skupnostih poišče podizvajalce za pluženje, je podprla tudi Darinka Verovšek, prav tako tudi prizadevanja, da bi poiskali sredstva za asfaltacijo čim večjega števila makadamskih cest. Mateja Rant, foto: Peter Košenina Knjižnico bo vodila Jana Krašovec Svet zavoda Knjižnica Medvode je že sredi maja za novo direktorico knjižnice izbral profesorico geografije in zgodovine Jano Krašovec, pozitivno soglasje k njenemu imenovanju pa so na junijski seji podali tudi občinski svetniki. Po besedah predsednika komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Mitja Ljubeljška sta sicer pogoje izpolnjevala dva kandidata, poleg Jane Krašovec še Urban Vovk. »Oba sta bila odlična kandidata in vsak je imel svoje prednosti. Jana Krašovec izhaja iz kolektiva in torej bolje pozna notranje odnose, Urban Vovk pa ima več izkušenj z vodenjem in upravljanjem društev in zavodov,« je pojasnil Ljubeljšek. Na koncu so se poenotili, da bodo zaupali odločitvi sveta zavoda. Občinski svetniki so podprli tudi imenovanje Urbana Eržena za direktorja Javnega zavoda za kulturo in mladino Medvode, ki je to delo v preteklih dveh letih opravljal kot vršilec dolžnosti. M. R. Novo igrišče za malčke na Senici Ob vrtcu na Senici je krajevna skupnost uredila novo igrišče za predšolske otroke. »V dopoldanskem času bo na voljo vrtčevskim otrokom, popoldne pa ga bodo lahko uporabljali vsi krajani,« je pojasnila direktorica Vrtca Medvode Romana Epih. Za igrala, med katerimi je igralni stolp s toboganom in plezali, gugalnice in gugala na vzmeti, so odšteli okrog 12 tisoč evrov, je dejal predsednik sveta krajevne skupnosti Marjan Ulanec. Del sredstev za ureditev igrišča je prispevala tudi občina, pri kritju stroškov pa je pomagal še podjetnik s Senice. V prihodnje bo Vrtec Medvode igrišče dopolnil s peskovnikom, I je napovedala Romana Epih, krajevna skupnost pa ima v načrtu še postavitev igral za starejše otroke. M. R., foto: Peter Košenina Spremembe pri denarnih pomočeh Svetniki so potrdili spremembe odloka o denarnih pomočeh v občini Medvode. Za spremembe so se odločili, je pojasnila vodja oddelka za družbene dejavnosti Tatjana Komac, ker so zaznali številne težave pri izvajanju tega odloka. Zato so med drugim predlagali, da se v prihodek, ki ga upoštevajo pri izračunu cenzusa, ne šteje posojilo za stanovanje ali hišo, v kateri upravičenec dejansko živi. »To je postal velik problem, saj so družine v boljših časih najemale posojila, zdaj pa so brez služb, a morajo posojila kljub temu odplačevati in se zato znajdejo v veliki stiski,« je razložila Tatjana Komac. Spremembe se obetajo tudi na področju kritja stroškov toplih obrokov, saj so do tega po novem lahko upravičeni tudi mlajši od 65 let. Obenem jim bodo lahko krili stroške toplega obroka tudi v gostinskih obratih, če je cena teh kosil v okvirih, kotjih imajo javni zavodi. Razen tega bo do v izjemnih primerih lahko denarno pomoč odobrili tudi prosilcu, ki za nekaj evrov preseže veljavni cenzus. Občina Medvode je letos za občinske denarne pomoči sicer namenila 70 tisoč evrov. M. R. 10 Občinske novice Jasen »ne« nočnim zabavam Kar 162 od 164 udeležencev zbora krajanov je glasovalo proti temu, da bi gostinski lokal Lipa v Spodnjih Pirničah obratoval v nočnem času. Krajani Spodnjih Pirnič, Vikrč in Zavrha so se konec junija zbrali na zboru krajanov, na katerem so izrazili stališča glede nočnega obratovanj a lokala Lipa. Novica, da naj bi lokal znova odprli, je namreč sprožila ogorčene odzive med prebivalci, ki se še dobro spomnijo nemirnih in hrupnih noči v okolici diskoteke, preden je ta po tragični nesreči, v kateri so pred osmimi leti umrla tri mlada dekleta, zaprla vrata. »Zavašnikovega teroriziranja je dovolj,« je bil odločen krajan, ki je ob tem pojasnil, da zaradi hrupa, ki so ga povzročali obiskovalci diskoteke, vse noči niso spali. »Zato ne dovolim, da bi na tem mestu še kdaj karkoli odprli,« je pribil. Že v začetku junija so predstavniki krajevne skupnosti Pirniče na občino naslovili svo- je mnenje v zvezi z lokalom Lipa. »Lokal, ki obratuje do 4. oziroma 5. ure zjutraj, po mnenju krajanov ne sodi v vaško bivanjsko okolje, saj to znižuje kakovost njihovega bivanja,« je pripombe občanov strnila predsednica krajevne skupnosti Pirniče Nada Prešeren. Vodja občinske uprave Vanja Debeljak pa je opozorila, da Lipa tudi v preteklosti ni imela dovoljenja za obratovanje po podaljšanem obratovalnem času, a se na to niso ozirali. Vlogo za podaljšanje obratovalnega časa družbe Viro-Tim, ki ima v najemu omenjeni lokal, so sicer v začetku junija že zavrnili iz formalnih razlogov, nakar je stranka vložila novo vlogo. Napeto vzdušje v dvorani, v kateri se je odvijal zbor krajanov, je poskušal pomiriti Do- men Vivod, predstavnik družbe Viro-Tim. Krajanom je zagotovil, da so izvedli številne ukrepe, da s hrupom iz diskoteke ne bi obremenjevali okolice. »Lipa bo ena najprijaznejših diskotek,« je zatrdil, a ga je eden od krajanov zavrnil z besedami:. »Če bi bila Lipa prijazna diskoteka, ne bi bili danes tukaj. Klub je sedem let obratoval brez vseh dovolj enj. Kako naj zdaj verjamemo ljudem, ki so toliko let kršili zakon, bivši lastnik pa je na begu?« Krajani so opozorili še, da se je v času obratovanja diskoteke na njihovem območju močno povečalo število vlomov in vandalizem. Sklepe, ki so jih sprejeli na zboru, so posredovali občini, upravni enoti, policiji in pristojnemu inšpektoratu. Mateja Rant, foto: Matic Zorman Krajani Spodnjih Pirnič, Vikrč in Zavrha so se na zboru krajanov izrekli proti Zbora krajanov se je udeležila tudi pooblaščenka družbe Viro-Tim Milena ponovnemu odprtju diskoteke Lipa. Zavašnik (v prvi vrsti). Novo vozilo za zbiljske gasilce V prostovoljnem gasilskem društvu (PGD) Zbilje so sredi junija slovesno prevzeli novo gasilsko vozilo za prevoz moštva. Z novim sodobnim vozilom, ki je namenjeno prevozu gasilcev in opreme, so zamenjali 18 let staro vozilo, ki ni več ustrezalo varnostnim standardom, je pojasnil poveljnik PGD Zbilje Anže Šilar. Z novim kombijem so tako zagotovili večjo varnost pri posredovanjih v nesrečah in tudi pri prevozu gasilske mladine. Za nakup novega vozila so po Šilarjevih besedah odšteli nekaj manj kot 38 tisoč evrov, pri čemer je večji del sredstev prispevala medvoška občina, in sicer 25 tisoč evrov, deset tisoč evrov pa so primaknili tudi sami. »O zamenjavi starega vozila smo razmišljali, odkar je v veljavi nov zakon o varnosti v cestnem prometu, saj smo vedeli, da staro vozilo ne zadostuje predpisanim standardom,« je razloge za nakup novega kombiniranega vozila pojasnil Šilar. Novo vozilo ima vso potrebno tipizirano opremo, ki sodi v taka vozila. Čeprav so ga slovesno prevzeli šele pred kratkim, pa ga že nekaj časa uporabljajo. Mateja Rant, foto: Matic Zorman Zbiljski gasilci so bogatejši za novo vozilo za prevoz moštva. 11 Ljudje in dogodki I Z m ■ ■ ■ ■ v ■ ■ novimi prostori je zazivela Knjižnica Medvode je junija praznovala dvajsetletnico selitve v novo stavbo, ki je omogočila razcvet knjižnične dejavnosti v Medvodah. V junijskih dneh leta 1993 so se v Medvodah veselili odprtja novih prostorov knjižnice. V novozgrajeno stavbo na sotočju Save in Sore se je knjižnica preselila iz dveh majhnih sob v zgornjih prostorih nekdanje občinske stavbe, kjer je bilo na voljo skromnih 42 kvadratnih metrov uporabnih površin, medtem ko se zdaj razprostira kar na 650 kvadratnih metrih. V preteklosti je bila medvoška knjižnica del Knjižnice Šiška, zdaj pa že peto leto deluje kot samostojni zavod. Začetki knjižnične dejavnosti v Medvodah segajo v leto 1945, ko je Družbeno prosvetno društvo Svoboda ustanovilo ljudsko knjižnico. Njeno delovanje je po besedah v. d. direktorice Knjižnice Medvode Mete Potočnik temeljilo na prostovoljni osnovi, leta 1968 pa je njeno upravljanje prevzela Knjižnica Šiška. Število bralcev je iz leta v leto raslo, povečevala se je tudi knjižnična zbirka, zato so leta 1991 začeli razmišljati o rešitvah za prostorsko stisko. Tako so prišli do odločitve, da novo knjižnico umestijo v neizkoriščen trikotnik zemljišča med Savo in Soro, ki je bilo povsem zaraščeno in pokrito z odpadki. »Dve leti kasneje je bila knjižnica pod streho in 24. junija 1993 so jo tudi uradno odprli,« je razložila Meta Potočnik in dodala, da je takrat knjižnična dejavnost zaživela in se začela razvijati v obliko, kot jo še danes poznamo v teh prostorih. Bralci lahko prosto dostopajo do gradiva na policah, prostor pred pultom za izposojo pa omogoča tudi pestro družabno življenje, je poudarila Meta Potočnik. V knjižnici tako gostijo različne razstave, koncerte in literarne večere, za male bralce pa pripravljajo pravljične urice, uganke in ustvarjalne delavnice. Pomemben mejnik v razvoju knjižnice predstavlja še leto 2008, ko so občinski svetniki sprejeli odlok o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Medvode. »To je omogočilo resnično samostojno delovanje knjižnice.« Knjižnica je tako po besedah Mete Potočnik postala osrednji kulturno V Knjižnici Medvode so junija zaznamovali dvajsetletnico selitve v nove prostore. informacijski prostor, ki privablja vedno nove bralce. Število njenih članov je v času, kar deluje samostojno, naraslo iz nekdanjih 3551 na 4264 in so si lani izposodili že več kot tristo tisoč enot gradiva (leta 1993 slabih 230 tisoč enot). Knjižnica, je poudarila Meta Potočnik, spet postaja premajhna, saj upravni delavci nimajo svojih prostorov, poseben prostor bi potrebovali tudi za nabavo in obdelavo gradiva. Prav tako bi rabili še študijsko čitalnico, računalniško učilnico in prostor za izobraževanje. Mateja Rant, foto: Matic Zorman Letos je bil festival preseZkov V Medvodah so se letos že drugo leto pridružili festivalu Teden vseživljenjskega učenja. Osrednji dogodek je predstavljala Tržnica znanj, ki so jo pripravili konec junija. Letošnja tržnica znanj v Medvodah je bila še bolj pisana kot lani. »Letos lahko govorimo o presežkih, saj smo v okviru Tedna vseživljenjskega učenja pripravili trikrat več dogodkov kot lani, ki so po naši oceni privabili več kot dva tisoč udeležencev, k sodelovanju pa smo pritegnili kar 46 različnih organizacij, kar je dvakrat toliko kot lani,« je z »izkupičkom« letošnjega festivala zadovoljna območna koordinatorka projekta Agata Trojar iz kulturnega društva Sejalec umetnosti. Vsi, ki so sodelovali pri projektu, so se teden dni pred koncem šole predstavili na 16 stojnicah pred knjižnico in občinsko stavbo v okviru Tržnice znanj, ki je bila zasnovana kot most med gospodarstvom in javnim sektorjem ter kulturo in podjetništvom. »Namen tržnice je bilo širši lokalni skupnosti predstaviti možnosti za lastno poglabljanje znanja, s čimer uresničujemo slogan Tedna vseživljenjskega učenja Slovenija, učeča se dežela.« V okviru tega podpirajo učenje skozi vse življenje, aktivno preživljanje prostega časa, profesionalno usposabljanje in prenašanje tega v delovno okolje. Poudarek je tudi na zaposlovanju mladih in drugih težje zaposljivih skupin, je poudarila Agata Trojar. Predstavitev svoje dejavnosti so šole, vrtci, društva, javni zavodi, podjetja in organizacije podkrepile s predavanji in svetovanjem ter prikazom različnih veščin. Mateja Rant, foto: Matic Zorman 12 Ljudje in dogodki I Okrog jezera bodo uredili pešpot Turistično društvo Zbilje letos praznuje šestdeseto obletnico svoje ustanovitve, ki je povezana z nastankom jezera v Zbiljah. Novozgrajena hidroelektrarna Medvode je namreč 18. junija 1953 zaustavila tok reke Save v dolini med Zbiljami in Brezovcem in novona-stalo jezero je kmalu začelo privabljati številne obiskovalce. »Vaščani ob množici izletnikov seveda niso ostali ravnodušni. Že avgusta tega letaje začel v Zbiljah delovati iniciativni odbor za ustanovitev turističnega društva, 9. septembra pa so sklicali ustanovni zbor,« se je začetkov spomnil sedanji predsednik društva Iztok Pipan. Zbilje so kmalu postale prepoznaven turistični kraj v okolici Ljubljane, člani turističnega društva pa so ves čas skrbeli za urejanje okolice jezera. Smele načrte imajo tudi za prihodnost. Projekti, vezani na ureditev pešpoti okrog jezera, so po besedah Iztoka Pipana vredni več milijonov evrov. Računajo, da jim bo sredstva za to uspelo dobiti tudi na evropskih razpisih, saj naj bi Evropska unija v svoji naslednji finančni perspektivi precej denarja namenila prav za tovrstne »zelene« projekte. »S pešpotjo okrog jezera bomo namreč rešili tudi zelo pereč problem parkiranja ob Zbiljskem jezeru, ki je ta čas omejeno le na nekaj parkirišč v Zbiljah. Ob koncu tedna so tako zaparkirana, da je še po cesti komaj mogoče priti mimo,« je opozoril Pipan in dodal, da bi ureditev pešpoti omogočila dostop do jezera z več različnih točk, recimo tudi iz Medvod, Smlednika in Verij, s čimer bi razpršili parkiranje ob jezeru. V sklopu ureditve pešpoti načrtujejo tudi prestavitev čolnarne, saj sedanja lokacija po besedah Iztoka Pipana ni primerna. Ob pešpoti naj bi postavili tudi fitnes v naravi in prireditveni prostor na vodi pod Vaškim trgom. »Pešpot je tako le ime, okrog katerega gradimo še vse drugo.« Ker gre za velik finančni zalogaj, se urejanja okolice jezera lotevajo po posameznih segmentih. »Začeli smo pred desetimi leti, ko smo želeli spremeniti strukturo obiskovalcev in pritegniti tudi družine z majhnimi otroki.« Tako so najprej postavili otroško igrišče, potem so dodali še športna igrišča in nato začeli urejati Vaški trg. V ureditev Zbiljske dobrave, je pojasnil Pipan, so tako doslej vložili že več kot sedemsto tisoč evrov. Mateja Rant Predsednik turističnega društva Zbilje Iztok Pipan Ključno bo prilagajanje Društvo Sorško polje je konec junija na Vaškem trgu ob Zbiljskem jezeru pripravilo predavanje klimatologinje Lučke Kajfež Bogataj z naslovom Podnebne spremembe - kakšne izbire imamo. Lučka Kajfež Bogataj »Ogrevanja ne moremo ustaviti, lahko pa vsaj preprečimo, da bi se temperatura namesto za dve stopinji dvignila za štiri,« je na Zbiljah opozorila Lučka Kajfež Bogataj, ki ugotavlja, da nam odpravljanje vzrokov za podnebne spremembe ne gre prav dobro od rok, zato je toliko pomembnejše prilagaj anje. Prepričanaje, da veliko lahko storimo tudi sami, da bi ublažili negativne vplive na okolj e, s tem da pregledamo svojo energijsko bilanco. »Zgornji srednji sloj na dan v povprečju porabi 125 kilovatnih ur energije, naš cilj pa je, da bi to v prihodnjih dvajsetih letih zmanjšali na 60 kilovatnih ur.« Do leta 2030, je opozorila Lučka Kajfež Bogataj, se bo poraba energije in hrane zaradi naraščajočega števila prebivalstva in potrošnje povečala za petdeset odstotkov, poraba vode pa za trideset odstotkov. Vsako leto v ozračje spustimo za štiri milijarde ton ogljikovega dioksida, kar vodi v segrevanje ozračja in podnebne spremembe. Tem spremembam, je dejala, se bomo morali prilagoditi in jih mogoče celo obrniti v naš prid, da bomo imeli od njih korist, recimo z racionalnejšo in kakovostnejšo gradnjo. Prilagajanje, je dodala, bo potrebno tudi v kmetijstvu. »Potrebni bodo tektonski premiki in mogoče se bo treba od živinoreje, ki je ta čas v prvem planu, usmeriti bolj v polj edelstvo ter pridelavo žit in zelenjave.« Obenem bodo morali kmetje v prihodnje posegati po semenskih sortah, ki so odpornejše na sušo in vročino. Po predavanju so pripravili še ekološko tržnico, na kateri se je s svojimi pridelki in izdelki predstavilo 12 ekoloških kmetij iz vse Slovenije, ki so ponudile svoje najzgodnejše pridelke, žita in mlevske izdelke, mesne dobrote in še mnogo drugega. Ogledati in kupiti si je bilo mogoče tudi izdelke domače obrti s Sorškega polja in okolice, saj se je predstavilo tudi prek dvajset rokodelcev. Mateja Rant, foto: Matic Zorman 13 Ljudje in dogodki I Družijo se že deset let V parku graščine Lazarini so letos pripravili jubilejno srečanje medvoških upokojencev, ki so ga popestrili z razstavo ročnih del njihovih članov. Okrog tristo članov treh medvoških društev upokojencev se je konec junija zbralo v parku graščine v Valburgi na letos že desetem srečanju medvoških upokojencev. Letošnji gostitelj je bilo Društvo upokojencev (DU) Medvode, ki je tudi največje, saj združuje kar 1200 upokojencev, skupaj z upokojenskima društvoma v Pirničah in Smledniku pa jih je več kot dva tisoč. Po besedah predsednice DU Medvode Marije Tome so skupne točke, ki jih povezujejo, predvsem izleti, razne delavnice in skupna izobraževanja. »V prihodnje bi želeli še več povezovanja in skupnih dejavnosti. Tako bi tudi lažje organizirali kakšne daljše izlete, saj le vsi skupaj lahko napolnimo avtobus.« Plod povezovanja pa je bila tudi skupna razstava v vzgojno izobraževalnem zavodu Smlednik, kjer so se z ročnimi deli in slikami predstavili člani vseh treh društev. »Največ se ukvarjamo s pletenjem, kvačkanjem in vezenjem. Naše izdelke pogosto postavimo na ogled, na tokratni razstavi pa smo se predstavili samo z izdelki, ki jih nismo pokazali še nikjer drugje,« je pojasnila vodja krožka za ročna dela in ustvarjalne delavnice v DU Medvode Majda Tratar. Na ogled so bili tako številni pleteni in kvačkani izdelki, od oblačil in igrač do modnih dodatkov. Upokojenci iz Smlednika so se predstavili s čudovitimi klekljanimi in vezenimi izdelki ter gobelini, pirniški upokojenci pa so za razstavo prispevali tudi izdelke iz makrameja. Razstavo je krasila tudi sončnica iz kvašenega testa. »Že nekaj časa razmišljamo, da bi pripravili več takih razstav, na katerih bi Razstava ročnih del medvoških upokojencev je znova navdušila. naše izdelke tudi prodajali. Izdelki iz skrinj naših babic namreč znova dobivajo veljavo, saj domu dajejo poseben čar in domačnost,« je še dejala Marija Tome. Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič Dekle pokazale nove »gvante« Kulturno društvo Sejalec je tudi letos pri studencu na Zgornji Senici predstavilo stara kmečka opravila in z njimi povezane običaje. Tokrat so posebno pozornost namenili delovnim oblačilom kmečkih dekel, ki so jih nosila na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Zato so na prireditev pozvali z besedami: »Pridite pogledat. Dekla ima nov gvant.« Za to priložnost so članice društva sešile šest delovnih noš, pri čemer so se poskušale čim bolj približati avtentičnim oblačilom takratnega časa, je pojasnila predsednica društva Agata Troj ar. Zato so se povezale z etnologom Bojanom Knificem in etnološkim muzejem, da bi pri izdelavi čim bolj sledile oblačilom, ki so bila takrat značilna za te kraje. »Poskušale smo dobiti tudi materiale, ki so jih takrat uporabljali, a nam ni uspelo, tako da smo namesto lanenega platna uporabile bombažnega,« je razložila Agata Trojar. Težave so imele tudi pri barvah, saj so bile včasih bolj zamolkle, za takratna oblačila pa je bil značilen tudi zelo droben potisk. Oblačila so prikazala ob prihodu grabljic na travnik, na katerem so potem predstavili še stara kmečka opravila, kar je rdeča nit prireditve že tretje leto. Razen tega so s sabo prinesle malico, ki so jo prav tako pripravili člani društva. Tokrat sta bila to ričet in domač kruh. Mateja Rant, foto: Peter Košenina Dekle so prišle k studencu pokazat nove »gvante«. - cZ