PLANINSKI VESTNIK
Petčlansko delovno predsedstvo je na odru in pod veliko sliko odlično opravilo svoje (telo.
Marjan Raztresen
¡6 v idealizirani podobi, ampak celovito z vsemi nevšečnostmi in nevarnostmi, ki lahko doletijo nepripravljene in nevešče obiskovalce gora.
Potem ko je poudaril velik pomen lanskoletnega izredno uspešnega zasedanja generalne skupščine svetovne planinske organizacije UIAA v Kranjski Gori, ki se ga je udeležilo 98 udeležencev in 134 spremljevalcev iz 38 držav, ki so po svetu ponesli glas o gorski (in s tem tudi turistični) Sloveniji, je omenil »centrifugalne sile« v planinski organizaciji in predvsem v njeni Gorski reševalni službi, ki je kot javna siužba vključena v državni sistem zaščite in reševanja: nič več ni v njenih vrstah denarnih težav, zato so se štiri postaje brez poprejšnjega dogovora formalno osamosvojite in se odtrgale od matičnih planinskih društev, zdaj pa terjajo pravno ureditev zatečenega stanja in ponujajo model osamosvojitve GRS iz PZS.
Vse drugo, o čemer je govoril, je bil le povzetek tistega, kar je natančno popisano v posebni številki Obvestil PZS, v katerih so natisnjena gradiva za to skupščino in kar so pripravili načelniki in predsedniki komisij in podkomisij: za alpinizem, vrhunski alpinizem in alpinistično smučanje, za športno plezanje, odprave v tuja gorstva, mladinske komisije, komisije za vzgojo in izobraževanje, gospodarske komisije, komisije za pota, za varstvo gorske narave, založniškega odbora, za mednarodno sodelovanje, za gorsko reševalno službo in Planinskega vestnika.
KOČE IN POTI NA GORAH
Po kratkih poročilih nadzornega odbora in častnega razsodišča ter po podatku, da je finančno poročilo podrobno navedeno v Obvestilih, je burno razpravo, ki ni zadevala samo omenjenih poročil, začel Janez Korošec iz PD Srednja vas v Bohinju, kije nasprotoval zidavi novih planinskih koč v skoraj neposredni bližini sedanjih. Skliceval se je na sklep ene od skupščin PZS, da naj planinskih postojank ne bi gradili bližje od treh ur hoje od že obstoječih, zdaj pa hočemo med drugim postaviti kočo le nekaj minut hoje od Koče pod Bogati-194 nom. Poleg tega je dejal, naj zdaj v kočah ne bi zniže-
vali doseženega standarda. Kot odgovor na ločitev nekaterih delov planinske organizacije pa je dejal, naj iz vrst Zveze odide, kdor pač hoče, vendar naj prej poplača, kar je dosegel s financiranjem PZS. Živko Drekonja Iz PD Kranj je govoril o planinskih tovornih žičnicah, ki so ob vsem drugem nadvse uporabne tudi za gorsko reševanje, ko ob neugodnih vremenskih razmerah odpovedo vsi drugi načini transporta, zato naj bi lastnikom takih žičnic povrnili stroške ob reševanju, kot jih, na primer, pri helikopterskem reševanju. Kar zadeva odcepitev nekaterih postaj GRS od PZS, pa je razpravljalec menil, da je to nečedno dejanje. -Poleg tega je govoril še o planinskih poteh, ki potekajo po zemlji, za katero morajo lastniki plačevati davek, in se zavzel za to, da je treba takšno stanje legalizirati. Tomaž Willenpart iz PD Ljubljana Matica je spraševal, ali so vzdrževalci planinskih poti kakorkoli kazensko odgovorni, če se na teh poteh zgodi nesreča, in izrazil prepričanje, da imajo z izobraževanjem in izpiti planinska društva prevelike stroške, ustrezna komisija pri PZS pa s tem neupravičeno preveč zasluži. Načelnik Komisije za pota Tone Tomše je mnenja, da marsikatero planinsko društvo za vzdrževanje planinskih poti ne najde motiva, razen če poti ne peljejo do njihovih planinskih koč. Ob tem se je zavzel tudi za zaščito Knafelčeve markacije in planinskih smernih tabel ter za to, naj planinska društva ne spreminjajo statusa planinskih poti.
Tomaž Rusinovič iz PD Integral je govoril o nedoslednostih pri reklamah v gorah: medtem ko naj na planinskih kočah in v njih ne bi bilo komercialnih reklam, naj bi bile na vseh smernih tablah, ki jih financira Telekom, reklama tega podjetja. Dejal je še, naj bi bila PZS -bolj naša zveza, v kateri bi bilo vse horizontalno, ne pa hierarhična struktura«.
Borut Vukovič iz PD Litija je načel potem še večkrat omenjano vprašanje planinske lastnine: planinske koče naj bi prenesli v last planinskih društev, medtem ko bi zemlja ostala v lasti PZS, »zdaj pa naj bi bila partnerja solastnika, kar ni v duhu sklepov lanske skupščine PZS: to naj bi bila nekakšna varovalka, da društvo te
PLANINSKI VESTNIK
lastnine ne bi moglo odtujiti. Dejal je tudi, da postaja GRS sicer lahko izstopi iz P2S, vendar brez kapitala In sredstev, ki jih je pridobila pod streho P2S. Naposled se je ob denarni skrbi krovne organizacije predvsem za visokogorje zavzel za to, da bi pod to streho ustanovili komisijo za sredogorje, ki bi ščitila Interese objektov v teh nekoliko zapostavljenih planinskih predelih. Tudi Slavko Potrata iz PD Trbovlje se je ustavil pri terminu »solastnik«: čeprav je bila v zgodovini ta lastnina knjižena na različne lastnike, je zdaj v številnih primerih de ¡ure lastnik PZS, de tacto pa PD, ki ponavadi dobro gospodari s tem premoženjem.
PLANINSKO LASTNIŠTVO IN SOLASTNIŠTVO
Aleš Arih iz PD Maribor se je prav tako spotaknil ob mačehovski odnos planinske organizacije do društev, ki delujejo predvsem v sredogorju In »se nam članarina, ki jo odvajamo PZS, nikakor ne vrača« Predvsem bi bilo treba po njegovem prepričanju planinskim društvom vrniti premoženje, ki so jim ga leta 1945 nacionalizirali, »za kar bomo izkoristili vsa pravna sredstva«, kot je rekei.
Obema je odgovoril načelnik Gospodarske komisije pri PZS Metod Kovač: so lastništvo so že vzpostavili ali naj bi ga v primerih, kjer je bila PZS edini lastnik planinske koče, kar pa zadeva zemljišče ob koči, je v lanskoletnem sklepu navedena uporaba zemljišča in ne lastništvo.
Franc Pahovnik iz PD Gornji grad je vprašal, zakaj je na zemljevidu iz leta 1996 Menina planina prerezana na pol, medtem ko je bila na prejšnjem zemljevidu upodobljena v celoti, Milan Naprudnlk, predsednik založniško izdajateljskega sveta PZS, pa mu je odgovoril, da
je na zemljevidih več podobnih primerov, ker so založniki pač vpeti v formate zemljepisnih kart. Stanko Jaki iz PD PTL se je zavzel za ponovno uvedbo propagandne komisije v PZS in za vnovično glasovanje za najprlljubljenejšo planinsko kočo, ki pa naj bi bilo posodobljeno.
Tudi Jože Murko iz PD TAM je govoril predvsem o lastništvu In dejal, da bi morali sprožiti ustavni spor, če se o določenem primeru ne bi mogli dogovoriti. V določenem času pa bi ta vprašanja vendarle morali urediti, kajti samo lastnik lahko najbolje gospodari s svojim premoženjem, sicer pa se lahko dela škoda; varovalk, ki bi preprečevale odtujitev tega planinskega premoženja, v take lastninske listine ne bi bilo pretežko vgraditi. - Omenil je tudi Gorsko stražo, ki je v gorah popolnoma brez pooblastil, pa bi jih morala dobiti, in še tretjo planinsko kategorijo: če je najvišja kategorija visokogorje in nižja sredogorje, v katero kategorijo potem sodi, na primer, Kostelsko?
PREDRAGA GENERALNA SKUPŠČINA UIAA?
Ivko Bergant iz PD Tržič je spregovoril o nelojalni konkurenci in poslovanju na črno v gorah: »njegovo« planinsko društvo vzdržuje štiri planinske koče, v njihovi okolici pa je 10 do 15 nekakšnih okrepčevalnic, tudi na planšarijah, ki so v finančnem poslovanju brez nadzora, tudi sanitarnega In davčnega; Gospodarska komisija pri PZS bi morala nekako posredovati in Izposlovati red.
Marko GorSič iz PD Pod peč-P rese rje je omenil Komisijo za varstvo gorske narave, ki je popolnoma b(ez denarja in torej tudi zaradi tega ne more posredovati ob grobih posegih v naravo, kritiziral je preskopo poročilo

VSI DRUGAČNI
Kdo ve, kje je natančna meja med demokracijo in diktaturo: ali v diktaturi res smejo javno govoriti samo oblastveno posvečeni in ali v demokraciji v resnici lahko prav vsak javno pripoveduje čisto vse, kar mu pade na pamet
Ker je planinstvo seveda tudi del javnega življenja, veljajo zanj enake norme kot za druge dejavnosti: če smo vsi drugačni in vsi enakopravni, kot je med drugim objavljeno v letošnji marčni številki »uradnega lista« Planinske zveze Slovenije, v Obvestilih, bi naj bili enako dovoljeni in enakopravni vsi glasovi, četudi so še tako drugačni. Tak uvod je bil potreben zaradi kar obsežne rubrike Odmevi v Planinskem vestniku: marsikdo se ne strinja z objavljenim mnenjem ali stališčem, pa če je še tako uradno, in da k temu svoj ugovor, kije seveda objavljen, če le ni žaljiv ali nesramen. Ko se prva ali tretja stran s tem stališčem ne strinja v celoti,
napiše svoje mnenje, ki je kajpada objavljeno, ker živimo v demokratični družbi, v kateri smo vsi drugačni in vsi enakopravni. Le redko se je zadnja leta zgodilo, da je kateri od bralcev v svoji drugačnosti pribil, da ima teh pričkanj dovolj, da je bil njega dni Planinski vestnik revija, ki se z razprtijami ni ukvarjala in da zato takšnega glasila planinske organizacije ne bo več prebiral in ga torej odpoveduje.
Če gre za drobne probleme, govorimo pri razhajanjih mnenj o prepirih, če gre za velike, o polemikah. Zadnja leta je v slovenskem planinstvu nekaj velikih tem, o katerih je vredno na dolgo polemizirati; »Vodila pri delu Planinske zveze Slovenije in planinskih društev« so po več kot enoletnih razpra vah nameravali sprejeti na letošnji marčni skupščini PZS. vendar so razpravo podaljšali še za eno leto, ta čas pa lahko prav vsak član slovenske planinske organizacije o tem javno pove svoje mnenje. In če sme o tem, zakaj ne bi smel o drugih zadevah, na katere vsi nimamo enakega pogleda? Seveda se razumemo, za kaj gre; »Vodila- so samo primer, mišljene so seveda tudi druge polemike.
Marjan Raztresen
195
PLANINSKI VESTNIK
196
Volitve so bile tajne, javno so delegati planinskih društev glasovali samo za pet podpredsednikov PZS,
Komisije za mednarodno sodelovanje, i z razi i prepričanje, da so bili za generalno skupščina UIAA v Kranjski Gori preveliki stroški, in menil, da bi moral biti predsednik PZS na tem mestu profesionalec, ki bi na najrazličnejših ravneh, tudi v parlamentu, lobiral za planinstvo, saj bi bila lahko ciljna skupina 90.000 ljudi za marsikoga še kako zanimiva...
Načelnik Komisije za Gorsko reševalno službo Danilo Škerbinek je pojasnil, da se bodo postaje GRS: ki so postale pravne osebe, vnovič vključile v Komisijo za GRS in bo vse tako, kot je bilo. Ko je govoril o lanskoletnih gorskih nesrečah, je dejal, da izstopa število nesreč individualistov, zato morajo planinska društva več pozornosti posvetiti društvenim planinskim izletom in vzgojnemu delu, težje ture pa naj bi vodili usposobljeni vodniki; ob tem je poudaril, da je GRS lani organizirala posvetovanje Gore in varnost, ki so se ga izven GRS udeležili le trije poslušalci.
Tajnik PZS Janko Pribošič je dal nekaj pojasnil o denarju iz planinske članarine in državnega proračuna, ki ga ni mogoče prelivati, ker je Izključno namenski, na primer izključno za sanacijo visokogorskih postojank. Pojasnil je tudi strošek za generalno skupščino UIAA, za kar je prišel denar iz različnih virov; največji del so plačali celo udeleženci sami, medtem ko je PZS dala 1 ;9 milijona tolarjev, «vendar nam po odzivu in učinku, ki ga je imela skupščina, tega denarja ne sme biti žal, ker se bo še dobro obrestoval«, kot je rekel.
EN SAM KANDIDAT ZA PREDSEDNIKA_
Ob pol enih je bila razprava o poročilih končana, delegati so sprejeli lanskoletna poročila, tudi finančno, z enim vzdržanim in enim odklonilnim glasom, enako so popolnoma brez razprave sprejeli finančni načrt PZS za letošnje leto, ki bo na približno enaki ravni kot je bil lanski in predlanski, za nekatere komisije pa bodo omejena sredstva. Takisto so biia soglasno sprejeta poročila nadzornega odbora In častnega razsodišča. Ko so delegati razrešili dotedanje organe PZS in ko je bilo sklenjeno, da bodo volitve tajne, se je oglasil Andrej Brvar, izrazil obžalovanje, da je edini kandidat za
predsednika (čeprav je biio še konec lanskega leta slišati, naj bi za to mesto kandidiralo kakšnih sedem bolj ali manj znanih planincev), položil zbranim in kandidatom za druge funkcije na srce, naj bi vsak odgovorno prevzel svoj del odgovornosti, obljubil, da bosta planinski vzgojni center v Bavšiči in planinski muzej v Mojstrani slejkoprej ena od njegovih velikih dolžnosti, z obžalovanjem povedal, da je stanje v slovenskem alpinizmu zadnja leta zaskrbljujoče, saj smo izgubili vrh svojega alpinizma, in dejal, da se bo vseskozi odločno zavzemal za nestrankarsko Planinsko zvezo Slovenije. Predlagal je tri sklepe, ki naj bi jih sprejeli delegati: da naj mandat izvoljenih funkcionarjev traja do 30. maja 2002 in ne le do konca marca tega leta, saj je do konca marca izredno težko pripraviti zaključne račune, da naj delegati izvolijo od sedmih podpredsedniških kandidatov pet, ki jih je poimensko navedel, ti pa bi pokrivali svoja področja, in naj bi pet podpredsednikov volili javno z dvigovanjem rok, potem ko bodo znane volitve predsednika.
UČINKOVITEJŠE DELO SKUPŠČINE
Čeprav naj bi v nadaljevanju delegati razpravljali o vodilnih pri delu PZS in planinskih društev, so razpravljali o tem in še o marsičem, kar ima nemara le posredno zvezo s prihodnjo usmeritvijo planinske organizacije. Janko Kovačič ¡2 PD Poljčane in MDO Podravja je med drugim dejal, da je nedopustno, da upravni odbor predlaga kandidate za funkcije v PZS, kar po njegovem prepričanju pomeni nezaupnico bazi Dejal je tudi, da iskanje nekakšnih sovražnikov ne sodi v močno planinsko zvezo.
Aleš Maček iz PD Zagorje je brez dlake na jeziku povedal, da PZS ni nikoli nič vložila v gradnjo planinskih koč, ampak je vse, kar ima, dobila po administrativnih poteh, zato je nemoralno in nepošteno, da pravim lastnikom noče dati tistega, kar so sami zgradili. Poudaril je, da naj bo Zveza kolikor je le mogoče močna, ker bodo tako tudi društva močna. Povedal je, da tako številna skupščina ni dovolj operativna in da »v nobeni dvorani nikoli ne bi bilo dovolj stolov, če bi na skupščino prišli vsi delegati«. Zato se je zavzel za skupščinske delegate Iz meddruštvenih odborov, ki naj bi bili zveza med PD in PZS.
Podobno se je Tomaž Vrhovec iz majhnega ljubljanskega PD Jeglič zavzel za pokrajinske planinske zveze, statut Zveze pa naj bi po njegovem mnenju dopolnili tako, da bi na tisoč članov društva izvolili enega delegata za skupščino PZS, medtem ko bi več majhnih društev imelo skupnega delegata, prav tako pa bi večja društva z več pomembnimi dejavnostmi imela več delegatov in s tem večji vpliv.
Tomo Mulej iz PD RTV Ljubljana je predlagal, naj bi bilo leta 2000 zborovanje slovenskih planincev v središču Slovenije, na Slivni pri Vačah, Vinko Caf iz PD Ruše pa je zahteval, naj bi PZS popravila krivico, ki jo trpijo nekatera planinska društva, ko so jim po vojni odvzeli gozdove, na primer pri Arehu na Pohorju, katere so pred vojno dobili v dar od kmetov, potem pa jih je
PLANINSKI VESTNIK
Če bi na skupščino p riši delegati vseh slovenskih planinskih dru&tev, bi bila dvorana nemara premajhna, tako pa je bilo spredaj Se precej praznih sedežev.
dobila Fizkulturna zveza Slovenije in od nje njena naslednica PZS.
Tomaž Willenpart iz PD Ljubljana Matica se je zavzel za tak sistem dela skupščine PZS, da bi delegati posameznih društev prihajali na zasedanja z določenim številom glasov, ki bi bili odvisni od društvene dejavnosti - kot nekakšni delničarji torej. Eden od redkih, ki je v tej razpravi omenil dokument Vodila pri delu PZS: je bil Aleš Arih iz PD Maribor; ni mu jasno (in z njim še marsikomu drugemu), ali gre pri tem za dolgoročni načrt ali za nekakšno vizijo delovanja PZS Toda brž ko je izrazil ta pomislek, je mnogo dlje govoril o lastniških vprašanjih, konkretno o Mariborski koči in šestih hektarih gozda, ki je po njegovem prepričanju posest te koče - »in to smo 50 let vzdrževali samo s trmo, ker od PZS, ki se je pokazala kot slab gospodar, ni bilo pomoči«. V ilustracijo je omenil Pajkov dom, katerega sosed z buldožerjem rije po gozdu, ki je lastnina PZS, iz Ljubljane pa tega seveda ne morejo učinkovito urejati, ampak bi lahko le domačini, ki so stalno tam in poznajo razmere.
KJE JE V RESNICI BAZA PZS?
Tudi Lojze Cuznar iz PD PTL je soglašal z reorganizacijo skupščinskega dela PZS. Jože Melanšek iz PD Velenje in Savinjskega MDO pa je na začetku svoje kar dolge razprave rekel, naj ga delovni predsednik ne prekinja, ker bo sicer nadaljevanje njegove razprave povedal drug delegat. Prvi je predlagal, naj bi v dokument »Vodila pri delu PZS«, ki imajo dolgoročne cilje, vnesli pripombe skupščine, pripravili kdaj pozneje še okroglo mizo o tem, leta 1999 pa Vodila nemara sprejeli. Alojz Nunčič iz PD Dobrepolje je dejal, da skupščina PZS ne sme postati nekakšen de batni krožek, zavzel pa se je za to. naj ima - kot doslej - vsako društvo v skupščini enega delegata, večja društva pa odvisno od svojih dejavnosti še dodatne člane. Tone Škarja iz PD Kamnik, sicer podpredsednik PZS, je bolj ali manj retorično vprašal, ali je prava baza nekega večtisoččtanskega društva v resnici njegovo celotno članstvo, saj se na društvenem občnem zboru zbere le nekaj deset članov. Marsikdo si namreč s čla-
narino kupi članstvo in ugodnosti. Vrh te planinske organizacije, ki v resnici največ pomeni, je nekaj slabo donosnih koč v visokogorju, prav malo ljudi je v alpinizmu, ki v svetu objektivno nekaj pomeni, prav tako je GRS maloštevilna, a pomembna organizacija v sklopu PZS. Prepričan je, da so Vodila nekakšen kompas planinskega delovanja v prihodnje, kajti »zdaj nas drži skupaj samo še inercija«.
Medtem ko je Miro Eržen iz PD Dovje-Mojstrana dejai, da »že imamo zemljo za planinski muzej, zdaj pa seje treba še dogovoriti, kako bomo po Sloveniji zbirali gradivo zanj«, pri čemer je bil mnenja, naj bi se kulturna komisija, ki bi jo ustanovili pri PZS. ukvarjala s tem, je bila Dragica Onič iz PD Poljčane edina, ki je na skupščini omenila Planinski vestnik, pozvala k branju in prednaročilu, sicer pa je-verjetno tudi v skladu s svojo naravo učiteljice - predstavila svoj optimističen pogled na PZS in hojo v gore nasploh.
NOVO VODSTVO IN ORGANI PZS
Ko je bila končana še ta razprava, so ob 15.10 razglasili rezultate volitev. Za Andreja Brvarja je oddalo svoj glas 111 delegatov, 96 je glasovalo zanj, 12 proti, en glas pa je bil neveljaven. Izmed 23 kandidatov za voljene člane upravnega odbora PZS je bilo izvoljenih 10, in sicer Milena Brešan iz PD Tolmin, Tomo Česen iz PD Kranj, Franc Kocbek iz PD Maribor Matica, Jože Kodre iz PD Celje, Ivanka Komprej iz PD Prevalje, Jože Melanšek Iz PD Velenje. Rajko Slokar iz PD Nova Gorica, Danilo Škerbinek iz PD Kozjak Maribor. Uroš Vidovič iz PD Ptuj in Tomaž Vrhovec iz ljubljanskega P D Jeglič.
Za predsednika nadzornega odbora so delegati izvolili Romana Robasa iz PD Šmarna gora, člani pa so postali Jože Kumer iz PD Mozirje, Ivana Martine iz PD Blagajana iz Polhovega Gradca, Lojze Motore iz PD Lisca in Pavel Stropnik Iz PD Prevalje. Člani In namestniki častnega sodišča so Ivko Bergant iz PD Tržič, Damjan Gantar iz PD Polje, France Jamnik iz PO Kranj, Albin Kobentar Iz PD Jesenice, Aleš Maček iz PD Zagorje, Dragica Onlč iz PD Prevalje, Janez Pečar iz PD Vrhnika, Slavko Rajh iz PD Kamnik, Slavica Tovšak iz PD Jakob Aljaž in Marija Vetole iz PD Brežice. Tožilec pri častnem sodišču je Aleksander Čičerov iz PD Onger, njegov namestnik pa Pavle Dolenc Iz PO Viharnik.
Naposled so delegati glasovali še 2a pet podpredsednikov PZS in s štirimi vzdržanimi glasovi in enim glasom proti izvolili predlagano peterico. Predsednik delovnega predsedstva, ki je suvereno in brez vsakršnih zapletov vodil skupščinsko zasedanje, je ob koncu svojega dela objavil voljo delegatov, da Vodila pri delu PZS in PD dajo prihodnje leto na skupščini ..v tretje branje«, vsaj do takrat pa na vseh ravneh podaljšajo razpravo o tem dokumentu. Po izvolitvi se je novi predsednik Andrej Brvar v svojem imenu in v imenu drugih izvoljenih kolegov zahvalil delegatom za zaupanje, se zavzel za strpen dialog, dejal, da »bomo šli tudi s kompromisom naprej- in povedal, da je to zanesljivo njegov zadnji predsedniški mandat. 197