■




SPET SMO MED VAMI
»Domišljija je pomembnejša od znanja.
Znanje je omejeno, domišljija pa vlada svetu.«
(Albert Einstein)
Tako pravi znanstvenilc.
Kaj pa mi?
V letošnjem šolskem letu smo odpotovali po poti k uspehu na krilih domišljije. Naša pot se zaključuje, vi pa presodite, kakšno je bilo naše potovanje.
SOLSKA KRONIKA V SLIKI IN BESEDI
1. september - prvi šolski dan za najmlajše.
Vesel začetek nekega tedna s plesno skupino Flip iz Pirana.
Po obisku maskote Geronima Stiltona je težko najti knjigo v knjižnici.
V svet pravljic s plesno šolo Mambo.
Bodoči smučarski Šampioni v šoli v naravi na Rogli.
Pust v stilu letnih časov.
Pogovor o Šturmovcih in gerpi na Kongresnem trgu v Ljubljani ob dnevih knjige.

Nekdanja ravnateljica Marija Černila na srečanju s »prpreki« ob zaključku bralne značke.
NAŠI MALI UČENJAKI, UMETNIKI, ŠPORTNIKI...
NA KRILIH DOMIŠLJIJE
V letošnjem šolskem letu smo veliko energije vložili v projekt Na krilih domišljije.
Idejo zanj je dala učiteljica likovne vzgoje, ga.
Metka Amon Beber. Ona je bila tudi mentorica učiteljem in učencem na potovanju v svet domišljije. V projekt smo bili vključeni vsi učenci in učitelji na šoli. Pri posameznih predmetih smo spodbujali otroško ustvarjalnost in domišljijo z namenom, da bi bogatili učenčeve emocionalne, socialne in osebnostne kvalitete. Dela, ki so nastajala med letom, smo objavljali na posebni internetni strani. Kratko poročilo o tem, kar se je med letom dogajalo pri posameznih predmetih, smo razstavili na panoju v avli šole. S projektom smo se predstavili ob dnevu šole, nato pa smo del izdelkov razstavili še v slavnostni dvorani Knjižnice Ivana Potrča v Ptuju. Med ustvarjanjem smo se ponovno prepričali, da domišljija nikjer ni bolj živa, čista in neomadeževana kot v otroškem svetu. Ob koncu smo ugotovili, da je bilo čarobno živeti v deželi domišljije, saj živimo danes v odčaranem svetu, v času znanosti in tehnike, ki je hiter, nima pa nobenega čara.
Po zloženki povzela: Tanja Potočnik
TEKMOVANJA
Komaj smo zakorakali v novo šolsko leto, že so se pred nami pojavila prva tekmovanja. Letos je bilo to spet tekmovanje iz logike.
Na šolsko tekmovanje se je prijavilo 51 učencev. Bronasto priznanje je osvojilo 15 učencev, na področnem tekmovanju so si Luka Skvorc, Aleksandra Rožman, Mojca Vitičnjak, Nina Perger, Adrijana Narat priborili srebrno priznanje, na državnem tekmovanju pa je Mojca Vitičnjak osvojila zlato priznanje.
Vedno bolj spoznavamo, da bomo z vstopom v Evropo morali obvladati tudi tuje jezike. Na tekmovanjih iz angleškega jezika si gotovo pridobimo veliko izkušenj in znanja. Nina Perger in David Križanič sta se uvrstila na državno tekmovanje. David je dosegel srebrno priznanje.
Kljub nujnosti znanja tujih jezikov pa materinščine ne smemo zanemarjati. Letos je na šolskem tekmovanju za Cankarjevo priznanje ustvarjalo 9 učencev. 6 jih je osvojilo bronasta priznanja. Adrijana Narat, Anja Mohorko in Patricija Šprah so na vseslovenskem tekmovanju dosegle srebrno priznanje.
Najbolj množično tekmovanje na šoli je tekmovanje iz matematike. Letos se je za šolsko tekmovanje odločilo 67 učencev. Bronasta priznanja je osvojilo 22 učencev. Na področnem tekmovanju sta si Luka Škvorc in Mojca Viličnjak pridobila srebrno priznanje.
Tudi kemija nas pritegne. Na šolskem tekmovanju za Preglovo priznanje se je pomerilo 20 učencev. Devet učencev sije zaslužilo bron, Gregor Bedrač in Mojca Viličnjak sta na državnem tekmovanju dosegla srebrno priznanje.
NAŠI MALI UČENJAKI, UMETNIH, ŠPORTNIKI;
**
asa
Učenci, ki jih zanima zgodovina, so v letošnjem šolskem letu tekmovali na različnih področjih. Na tekmovanju o iznajdbah in izumih je Luka Skvorc dosegel zlato priznanje, Sara Trafela in Tanja Murko pa srebrno. Na tekmovanju o mitoloških junakih stare Grčije so Luka Skvorc, Sara Trafela in Tanja Murko predstavljali ekipo šole in dosegli zlato priznanje. Na šolskem tekmovanju Slovenci v vrtincu zgodovine 1914—1939 je sodelovalo 18 učencev. Trije učenci so dosegli bronasto priznanje in se uvrstili na državno tekmovanje.
V nas je bilo tudi v letošnjem šolskem letu nekaj raziskovalne žilice. Odločili smo se, da raziščemo,^ ali radi beremo. Prišli smo do zanimivih rezultatov. Nalogo so predstavili Nina Vindiš, Lea Simenko in Simon Božičko in dosegli srebrno priznanje.
Na tekmovanje iz vesele šole seje prijavilo 17 učencev. 9 tekmovalcev seje uvrstilo na drugostopenjsko tekmovanje, 7 učencev se je udeležilo državnega tekmovanja. Luka Skvorc je dosegel zlato priznanje in naziv državni prvak, ostalih 6 učencev pa je osvojilo srebrno priznanje.
Prometni varnosti posvečamo na šoli veliko pozornosti že v okviru rednega učnega programa, učenci pa imajo možnost sodelovati tudi v prometnem krožku. Najbolj marljivi člani krožka so se udeležili medobčinskega tekmovanja, ki je zajemalo reševanje testov, vožnjo po poligonu in ulično vožnjo. Pristali so na 7. mestu.
Po napornem umskem delu je sprostitev na športnem področju dobrodošla. Ampak to ni bila le sprostitev, saj smo tudi tekmovali na medobčinski in državni ravni. Uspešno smo se kosali z vrstniki na področju odbojke in malega nogometa, največje uspehe pa smo dosegli na atletskih tekmovanjih, predvsem na krosih. Tako smo na spomladanskem medobčinskem krosu osvojili vseekipno drugo mesto, dekleta so bila vseekipno prva, fantje pa drugi. Da našim učencem ni pomemben samo rezultat, ampak tudi športno druženje in skrb za zdrav način življenja, so dokazali, ko so se množično udeležili šolske lige v malem nogometu. Kljub temu da je bil rezultat drugotnega pomena, moramo imenovati zmagovalce. To so bili člani ekipe LA TUNKA iz osmega razreda.
Letošnja tema Ekokviza z naslovom raziskovanje okolja Evrope je zajemala tematski sklop »Obale in morja.« Ker sodelovanje na Ekokvizu spada med kriterije za potrditev Ekozastave 2005, smo se odločili, da se na razpis prijavimo. Šolskega tekmovanja se je udeležilo 14 učencev iz 8. r/9 in 8. r/8. Učenci so pokazali visok nivo znanja, šolska prvakinja pa je postala Rebeka Ostroško, ki seje 21. aprila udeležila državnega tekmovanja v Murski Soboti, kjer je dostojno zastopala našo šolo.
Čeprav smo računalniška generacija, za branje lepe knjige najdemo čas. Letos smo podelili 208 bralnih značk, devetim učencem smo izročilo spominsko priznanje za zvestobo bralni znački vseh osem let ter naziv zlati bralec.
Vsako leto sodelujemo na različnih literarnih natečajih. Letos smo bili najuspešnejši na literarnem natečaju Evropa v šoli, kjer je bil spis Barbare Trafela ocenjen z najvišjo oceno in poslan tudi na državni izbor.
Na natečaju za likovna in literarna dela na temo »Naravne in druge nesreče -POTRES« so bili nagrajeni naslednji učenci: Barbara Krošel, Jernej Jelen, Petra Sedlašek, Rok Trafela, Mateja Gojkošek, Vida Božičko, Rebeka Ostroško in Barbara Trafela.
Tudi likovniki smo v tem šolskem letu sodelovali na več likovnih natečajih. Najuspešnejši smo bili na natečaju ekošol Prednovoletni čas.	,
Učenka Tea Horvat se je uvrstila v finale, saj so po njeni grafični predlogi	—Lfl)
natisnili novoletno voščilnico. Mladi likovniki so bili uspešni tudi na	.
drugih natečajih. Priznanja so prejeli: Anja Kozel, Kaja Štelcer, Jože Emeršič, Martina Flajs, Patricija Emeršič, Martina Pšeničnik, Rok Trafela, Gabrijela Blažič in Nataša Ferk.
GLEDALIŠKI KROŽEK
Gledališki krožek na OŠ Videm obiskuje 41 učencev. Razdelili smo se v dve skupini. V prvo so vključeni učenci 2. in 3. razreda, drugi pa sestavljajo četrto- in petošolci, mnogi med njimi že stari igralski »mački«. Letos pripravljamo dve predstavi. »Igre imajo radi otroci« bomo premierno predstavili na interesnem kulturnem dnevu, odlomek iz dela Svetlane Makarovič »Smradek« pa so si nekateri lahko ogledali na šolskem EKO-dnevu. Celotno predstavo želimo postaviti na oder še v tem šolskem letu. Upam, da nam bo uspelo.
Delo v krožku usmerjava mentorici Olga Zelenik in Biserka Selak. Želiva, da učenci »uživajo« v igri, samostojno oblikujejo like, ki jih predstavljajo, poskrbijo za scenografijo in kostume, izbirajo glasbo.
Sodelovanje v gledališkem krožku ni samo igranje na odru. Je tudi prijetno druženje, sklepanje novih prijateljstev ter ustvaijaino preživljanje prostega časa.
Pridružite se tudi vi!
Mentorica Biserka Selak
PLESNI KROŽEK
V plesni krožek na razredni stopnji je bilo vključenih 33 učencev razredne stopnje. Dobivali smo se vsak četrtek zjutraj. Učenci so redno prihajali na vaje. Kljub številčni skupini je med njimi vladalo prijateljstvo in sproščeno
vzdušje.
V	tem šolskem letu smo se naučili štiri koreografije. Plesali smo na glasbo, ki jo izvajajo slovenske skupine Game Over, B.B.T. in Idoli 2004 ter na pesem tujega izvajalca Haiducci.
V	mesecu marcu smo sodelovali s plesnima točkama na proslavah v Vidmu in Pobrežju, v aprilu, ob dnevu Zemlje, pa na Ptuju. Svoje plesno znanje smo prikazali tudi na interesnem kulturnem dnevu v mesecu maju. S tem smo zaključili »plesno sezono«.
Mentorica Stanka Vogrinec
LOGIKA
Za ljubitelje matematičnih ugank in miselnih nalog je bil organiziran krožek logika tudi na razredni stopnji. Zaradi lažjega dela so bili učenci razdeljeni v dve starostni skupini. V eni skupini so bili učenci tretjega razreda devetletke, v drugi pa tretjega in četrtega razreda osemletke. Pri krožku smo reševali naloge s tabelami, magične like, rebuse, miselne naloge in gobeline, občasno pa smo delo popestrili tudi s sestavljanjem Nikitinih kock.
Mentorica Dragica Majhen
LUTKOVNI KROŽEK
Lutkovni krožek je obiskovalo 7 deklic iz razredne stopnje. Med šolskim letom smo pripravile dve lutkovni igrici: Sovico Oko in Pujska imamo za soseda. Za obe igrici smo izdelale lutke in sceno same. Lutko smo kaširale, rezale iz lepenke in poslikale. Dve lutkovni predstavici smo si ogledali po TV. S Sovico Oko smo pred novoletnimi prazniki razveselile predšolske otroke v dvorani na Vidmu. Drugo smo predstavile na interesnem kulturnem dnevu razredne stopnje. Srečevale smo se vsak petek.
Mentorica Anica Topolovec
OPB - 1. in 2. r
V oddelku podaljšanega bivanja so učenci 1. in 2. razreda devetletke z vzgojiteljico Darjo Glazer ustvarjali pri uricah pravljičnega krožka slikanico KNJIGOBUBO. Učenci so posebej doživeto spremljali pravljico Mali pošastek.
Pri likovnem ustvarjanju so iz papitja zgibali navihane prašiče in kužke.
Darja Glazer
COMENIUS
Slovenci smo že leto dni člani EU. Tudi v šoli spoznavamo evropske države, njihovo kulturo, življenje v teh državah, nove prijatelje ... V tem šolskem letu smo se vključili v mednarodni projekt Comenius, v katerem sodelujejo države EU. Delo v njem bo oživelo v naslednjem šolskem letu, kljub temu pa bomo že 20. junija odpotovali na Poljsko. Tja bo odpotovalo 13 osmošolcev naše šole. Domov se bomo vrnili 24. junija. Želimo si, da bi bilo v prihodnje še več takih obiskov. Veselimo pa se tudi obiskov in srečanj z vrstniki evropskih držav pri nas.
Mentorica Tina Čeh
OPOMBA: Poleg opisanih smo izvajali Še Številne druge interesne dejavnosti.
PRI KRALJU MATJAŽU
Pred kratkim smo se sedmošolci udeležili šole naravoslovja pod Peco. Upali smo, da bomo zbudili kralja Matjaža, ki naj bi že stoletja spal pod goro. To nam sicer ni uspelo, kljub temu pa smo se zelo zabavali in se veliko naučili.
Spoznali smo gozdni bonton, osnove gibanja v gorskem svetu, ogenj in ognjišča, lokostrelstvo, orientacijo, gozdno druščino. Koroško - mojo deželo, ogledali smo si rudnik Mežica in stopili po stopinjah povodnega moža.
In tu je Še nekaj naših utrinkov:
SMS
Oj! Danes je bilo zelo naporno. Polno hoje, rudnik - zanimivo učenje o planetih in priprava ognja. Zvečer igre z žogo-zmagali v košarki. Če potegnem črto, »še kar zanimivo«. Se vidimo. BORUT
DRAGI DNEVNIK!
Danes sem preživela spet nov dan na Peci. Končno sem dočakala svoj 13. rojstni dan. Ko sem se zjutraj zbudila, so mi prijateljice najprej voščile za rojstni dan. Po zajtrku smo se učili o lokostrelstvu. Bilo je zelo zanimivo in to bi ponovila še enkrat. Potem smo se učili o živalih. Po kosilu pa nas je čakalo presenečenje. Ker smo Luka, Miha in jaz imeli rojstne dneve v tem tednu, smo po kosilu dobili torto. Bila je okusna. Po večeiji smo se tako najedli sladkarij, da nam je bilo slabo. Tako sem preživela svoj 13. rojstni dan.
Čao!
Mateja Go j košek, 7. b
DRAGI DNEVNIK!
Ko smo vstali, je bila ura že pol osem. Zbudili so nas pozneje, ker je zunaj deževalo. Imeli smo tri različne vrste pouka. Lokostrelstvo z Juretom, preučevanje živali z Branetom in orientacijo z Matjažem. Najbolj mi je bilo všeč lokostrelstvo, kljub temu da je lilo kot iz škafa. Bilo je zelo zanimivo in še čakam na takšne dni!
Saša Kamenšek, 7. b
PESEM OB KONCU DNEVA
Imeli smo nekaj postankov, da ni bilo praznih tankov.
Z avtobusa smo kufre spakirali in se v domu nastanili.
Šli smo tudi na pohod in naredili velik obhod.
Predavanje poslušali smo o pravilih in se ravnali po navodilih.
Videli smo sol za sme, jedo ga, ko ni krme.
Preizkusili smo sobe, zunaj videli golobe.
Ko pojedli smo kosilo, se nam je že mudilo na naslednje potovanje, ki te popelje v sanje.
Mežica je lep, miren kotiček prav nalašč za počitek.
Gore so grde zaradi kolesarjev, motociklistov in avtomobilarjev. Nastanejo velike jame, lahko se zgodi, da padeš vanje.
Luka Škvorc, 7. a
2 je v hiški doma
in se z metuljčki igral
Uroš, 1. r
5 ima zalet in skoči na led.
Po skakalnici se spusti in v grmu obtiči.
Anej
1 je rumena,
v hiški sedi in ribe lovi, se z njimi masti.
Anej, Rok
ŠTIRI
Nekoč je živela številka 4, ki je imela zelo rada banane. Odpravila se je v Afriko. Tam je bilo zelo veliko živali, ki so se spoprijateljile. Opica je nosila banane.
Gaja, 1. r
PIKAPOLONICA PIKA
Sem majhna pikapolonica. Ime mi je Pika. Rada se igram s prijateljem metuljčkom. Včasih se nama pridruži še moja sestrična. Nekega dne smo se spet skupaj igrali. Čez nekaj časa, smo odleteli na sprehod. Naenkrat smo zagledali mojo mamico. Mamica je jokala, ker jo je prestrašila ptica selivka. Mamico smo potolažili in skupaj odleteli domov.
Aleš Rojs, 2. b
PRI ZDRAVNIKU
Nekega dne sem tekal in padel po betonskih stopnicah. Prijel sem se za glavo in opazil, da mi močno teče kri. Hitro sem odšel k mamici.
Mamica je ugotovila, da morava takoj k zdravniku. Sedla sva v avto in se odpeljala. Zdravnik me je napotil v operacijsko sobo, kjer so mi rano očistili in zašili. Z zašito rano sem se pogumno vrnil domov. Tam sta naju vsa prestrašena čakala ati in brat Matej. Šel sem spat, ker je bil že večer.
Čez nekaj dni mi je zdravnik odvil glavo in odstranil šive. Zdaj spet veselo tekam po stopnicah.
Matej Jazbec, 3. a/8
PUHEK
Puhek je hrček moje sestre Barbare.
Star je štiri mesece. Barbara ga je dobila od prijateljice iz glasbene šole. Ima sivorjavo dlako, na glavi pa temno sive proge. Rep ima kratek. Hrček Puhek podnevi spi, ponoči pa teka po kletki. V kletki ni rad. Ne mara tudi, da ga prijemajo ljudje, ki jih ne pozna. Zelo rad se vozi s kolesom. To je kovinsko kolo, v katerega se spravi in ga poganja tako, da teka po njem. Je zrnje in pije vodo. Hrano dobi zvečer, ker ponoči je. Nekega dne nam je ušel v kavč in pregriznil blago. Iskali smo ga, in ko smo ga končno odkrili, smo ga hoteli ujeti. Najprej si je Rok na roko nasul malo hrane, ker smo mislili, da ga bomo ujeli, ko je prišel jest. Resje prišel, ovohaval je Rokov prst, nato pa gaje ugriznil in pobegnil nazaj v kavč. Dolgo smo ga čakali in lovili. Ker je bila že pozna ura, sta nam mami in ati rekla, naj gremo spat. Kmalu za nami je šel v posteljo tudi ati, mama pa še je ostala. Nastavila je hrčku kletko in čakala. Dolgo ni hotel priti, nato pa se je le ujel. Mama je hitro zaprla kletko in jo odnesla Barbari. Hrček Puhek seje kmalu spet privadil na svojo kletko.
Tjaša Trafela, 3. b/8

OBLAK PRIPOVEDUJE
Sem majhen, prijazen oblak. Ime mi je Tomaž in sem star devet let. Pozimi spustimo veliko snega. Imam dva prijatelja: Gregoija in Aljaža. Nekega dne smo odpotovali v Afriko. Tam so komaj čakali dež. Vsi trije smo spustili veliko dež potem smo vsi šli nazaj v Slovenijo. V Sloveniji je bila zima. Otroci so čakali sneg.
Potem smo spustili sneg. Snežilo je dva dni.
Otroci so bili zelo veseli.
Minevali so dnevi. Prišla j e pomlad. Jaz sem počival.
Samo sonce je grelo.
Včasih sem spustil dež. Otroci so me najbolj veseli pozimi.
Tomaž Rakuš, 3. b/8
OPIS NAHRBTNIKA
Moj nahrbtnik je srednje velik. Je oranžne in čme barve. Ima žepka, enega velikega in enega manjšega.
Nosim ga v šolo.
Ima naramnice, ki se dajo nastaviti na velikost, ki jo potrebujemo.
Vesela sem, ker ga imam in mi dobro služi.
Lina Skela, 3. f/9
OBISKAL ME JE TURIST
Obiskal me je Romun. Ime mu je Porta. Je črnec, ima rjave lase in zelo dobro igra nogomet. Star je 41 let. Je zelo prijazen. Tudi moj prijatelj je. Nekega dne sem ga srečal in mi je govoril po romunsko.
Uroš Gaiser, 3. f/9
1
iti
u
MALIM SO VŠEČ
Malim so všeč nenavadne reči, kot recimo packačačka, kot recimo kicamica, kot recimo kot recimo ...
Malim so všeč sladke reči, kot recimo sladoled, kot recimo čokolada, kot recimo kot recimo ...
Malim so smešne besede všeč, kot recimo Kretenčkovi, kot recimo Mimika, kot recimo kot recimo ...
Katja Repec, 3. g/9
MALIM NISO VSEC
Malim niso všeč nenavadne reči, kot recimo dinozavri, kot recimo krokodili, kot recimo kot recimo ...
Malim niso všeč stare reči, kot recimo pohištvo, kot recimo miza, kot recimo kot recimo ...
Malim niso všeč kisle reči, kot recimo limona, kot recimo pomaranča, kot recimo kot recimo ...
Tea Vindiš, 3. g/9
ČAROBNA PALICA (moderna pravljica)
Nekega dne je Mojca odšla v mesto. V trgovini je videla čarobno palico. Bila ji je všeč, zato jo je šla pogledat.
Ko je prišla do nje, je čarobna palica začela govoriti. Prosila jo je, naj jo vzame. Mojca jo je kupila in odšli sta domov. Zvečer je šla Mojca spat, čarobna palica pa seje spremenila v veliko žival. Žival je začela skakati po hiši, da se je cela tresla. Nato seje Mojca zbudila in videla veliko žival. Prijela jo je in vrgla ven. Žival je hodila po celem mestu in podirala za sabo vse bloke in hiše, ki so stale ob cesti. Postala je lačna in začela je iskati hrano. Ni ji bilo treba dolgo iskati, saj je imela okrog sebe veliko hrane. Najprej je pohrustala avto. Zdel se ji je zelo slasten, zato je pojedla kar celo parkirišče avtomobilov. Ko se je najedla, je bila utrujena. Legla je na sredino ceste in široko zazehala, da se je stresla zemlja. Nato so se zbudili ljudje in se prestrašili, ko so videli, kaj se je zgodilo. Ko je prišla Mojca, je videla, kakšno je mesto. Pogledala je v sobo in videla, da ni bilo več čarobne palice. Zagledala jo je na cesti. Pobrala jo je in odšla domov. Ko seje palica zbudila, je bilo mesto takšno, kot je bilo prej.
Vsi ljudje so nato ponovno srečno živeli. Čarobna palica pa je ubogala le Mojco.
Tamara Kelc, 4. a
MLADI UMETNIKI
ČUDEŽNI SVINČNIK
V šoli smo pisali kontrolno nalogo. Vsi smo nestrpno čakali, da nam učiteljica razdeli teste. V razredu je zavladala popolna tišina, saj smo mislili samo še na naloge. Odprl sem peresnico in svinčnik je kar poskočil na mizo. Naenkrat je kar sam začel pisati po mojem testu. Hotel sem ga umiriti, pa se ni dal. Kot bi mignil, je bil moj test rešen. Učiteljica je od začudenja samo strmela vame. Nekaj časa sem samo sedel in gledal predse. Svinčnik sem posodil še sošolcu in tudi njemu je rešil test, kot bi mignil. Svinčnik je romal po razredu. Skakal je z mize na mizo in vsem rešil naloge. S pomočjo čudežnega svinčnika smo vsi dobili petice.
Blaž Zemljak, 4. b
ORFEJEVO POTOVANJE V PODZEMLJE
Orfej seje poročil z Evridiko. Kmalu po poroki je Evridika umrla. Orfej jo je šel iskat. Zgodilo seje ...
Orfej je ves obupan razmišljal, kje bi našel Evridiko. Čez čas se je spomnil na Had. Ampak v Had ni mogel, kajti vhod v podzemlje je stražil triglavi pes, ki je imel gade namesto dlak. Zevs, bog vseh bogov, je po tragičnem dogodku Orfeju poslal liro. Nanjo seje naučil igrati tako lepo, daje omamil vse živo in neživo. Tako je ves vesel odšel proti Hadu. Ko je prišel do vhoda, je začel igrati. Pes gaje brez problema spustil mimo. Ko je šel skozi temen rov, so ga strašile duše umrlih. Pa kaj. Orfej je igral tako milo, da je zlahka prišel mimo njih. Kmalu je prišel do jezera. Na njem je v čolnu sedel starec, kije prevažal preko jezera. Orfej gaje poklical. «Hej!«je vzkliknil. Starec je hitro pobegnil, saj je vedel, da bo moral umreti, če Orfej a prepelje čez. Orfej pa se ni mogel zadržati. Stopil je v jezero in začel plavati. Kmalu gaje zgrabil vrtinec in ga ubil. Liro je voda odnesla na gornji svet. Atena, boginja modrosti, jo je shranila.
Upam, da bo Orfej kot duh našel Evridiko.
Alen Krajnc, 4, h
Ples je super, ples je kul, ni skrbi, da dobil boš žulj.
To je dobra odločitev, enim le za okrepitev.
Migaš levo, migaš desno, srce udarja bum, bum, bum. Če pri tem si res uspešen, to ti daje nov pogum.
Ko pa pride čas nastopa, živčen si, da kar znoriš. Toda ko zaslišiš glasbo, nov zalet takoj dobiš.
V ritmu hitro poplesuješ, tu in tam se zavrtiš.
Ko občinstvo ti zaploska, od ponosa kar žariš!
Patricija Bračič, 5. a
NAROBE PRAVLJICA
Nekoč so živeli princ in trije palčki.
Ko seje princ odpravil na delo, je palčke obiskala Rdeča kapica. Palčkom je podarila tri rožice. Ko je princ prišel domov, je videl tri porcelanaste palčke, ki so bili podobni
njegovim palčkom. Enemu je iz je popravil obleko, tretjemu pa je iz so vsi palčki spet oživeli. Princ je od ni povabil samo ene vile. Ta je bila sto let spanca. Palčki so ob njem Naenkrat je princ oživel. Spet so povabili nikogar. Vendar se je tri palčke obiskali Rdeča kapica, drugih oseb. Princ se je po zabavi spet vsi zaspali.

f v
sage:
i 1 t i
Teu
dolgih las vzel glavniček, drugemu grla odstranil košček jabolka. Tako veselja priredil zabavo, na katero tako jezna, da je princa začarala na jokali in mu niso mogli pomagati, priredili zabavo in nanjo niso novica razširila, tako so princa in Sneguljčica, Trnuljčica ter veliko poročil s Sneguljčico, nato pa so
Spali bodo še mnogo let. Rešili jih bodo otroci, ki bodo začeli brati knjige. Tako bodo imeli pravljični junaki priložnost, da se vrnejo v svoje pravljice.
Janja Tramšek, 5. b
PRI POLITEMU ...
Miška sem in živim v Polifemovi votlini. Ko kdo pride v votlino, ga Polifem požre ali ga raztrga na kose. Nekega dne pa so prišli v votlino Odisej in njegovi vojaki.
Niso vedeli, kakšna nevarnost jih čaka. Čudili so se, kakšni veliki stoli so v njej. Naenkrat pride v votlino velikan Polifem, nos mu je bil kot lopata. Polifem je zagledal Odiseja in njegove vojake. Bil je začuden, da si kdo upa v njegovo votlino. Naenkrat pa je pograbil nekaj Odisejevih vojačkov in jih je pohrustal. Kri je bila povsod in tudi na meni. Bala sem se, da me bo Polifem pohodil ali me zagledal, ker sem tako umazana.
Odisej si je domislil zvijačo. Polifemu je ponudil njihovo vino. Polifem je spil vso zalogo vina in nato je zadremal. Potem so Odisej in njegovi vojaki vzeli velik kol in pičili Polifema v oko. Polifem je oslepel. Rekel je, da bo čredo ovac spustil na prosto, njih pa bo pojedel, Odisej pa seje takrat domislil nove zvijače. Njegovi vojaki so se privezali na ovce. Enako je storil Odisej. Skočila sem mu pod majco, ker le tako sem lahko ušla iz votline. Pet ovac in vojakov je bilo že zunaj, le Odisej in jaz sva bila še v votlini. Polifem je hotel pobožati ovna po trebuhu, vendar ga ni.
Tako so bili vsi rešeni. Polifem seje odločil iskati Odiseja in njegove vojake po votlini.
Vem, da jih ni nikdar našel.
Maruša Topolovec, 7. b
OBLAK NAD POLIFEMOVO VOTLINO
Naj se vam najprej predstavim. Sem sivi oblak, ki ga je južni veter pripihal ravno pred grozno Polifemovo votlino na otoku kiklopov. Tukaj sem že ves dan in sem morala gledati to grozno enooko pošast. A kaj morem, ko pa je bil veter tako močan. Naj letim kakor ptica nazaj, od koder sem prišla? Saj bi, a nimam kril.
Nenadoma pa nekaj opazim. Navadni ljudje na otoku kiklopov? Saj to ne more biti res. Le kako so lahko tako neumni, da pridejo sem?In to ravno pred votlino požrešnega Polifema. O ne! Kaj vidim!? V votlino gredo. Saj gredo naravnost v osje gnezdo. Le kaj se jim bo zgodilo? Ko bi imela glas, bi jih opozorila, sedaj pa sem ostala brez moči. Vstopili so. Mislim, da Polifema ni doma, saj je skala pri vhodu v votlino odmaknjena. Le kaj počnejo tako dolgo tam notri? Ali ne vedo, da je to Polifemova votlina?
Nekaj se dogaja. Zemlja se je začela tresti. Izza hriba se dviguje velika postava.Kdo drug kot Polifem, grozno velik in močan kiklop. V votlino je stopil. Sedaj jim ni več rešitve.
Do jutra se ni nič zgodilo. Slišati je bilo le odmev nekih glasov. Zjutraj je Polifem odrinil skalo izpred vhoda, iz votline spustil ovce in nato spet zaprl vhod z velikansko skalo. Na Polifemovi obleki je bilo videti kri. Torej je nekaj ljudi že pohrustal. Naslednji dan je bilo spet isto. Se jih bo sploh kaj rešilo ali bodo vsi umrli? Lahko sem le čakala tam zgoraj na sinje modrem nebu in opazovala, kaj se dogaja.
Prišlo je naslednje jutro, ki je prineslo velik preobrat. Ne vem, kaj se je dogajalo zvečer, saj nikakor nisem mogla zatisniti oči zaradi prevelikega hrupa. Zjutraj, ko je Polifem spuščal ovce iz votline, so pod njimi bili skriti ljudje. Čudno se mi je zdelo, da jih Polifem ni opazil. Kmalu sem ugotovila, da so ga oslepili, saj je imel obvezano oko.
Tako so bili ljudje rešeni. Proti meni pa je začel spet pihati južni veter, ki me je ponesel novim dogodivščinam naproti. Le kam me bo ponesel tokrat?
Blanka Kozel, 7. b
PRI POLITEMU ...
Bilo je jutro. V Polifemovo votlino so prišli Odisej in njegovi vojaki. Pričakovali so prijaznega stanovalca votline, vendar to ni bilo res.
Tam je živel grd in hudoben velikan po imenu Polifem. Ko je prišel v votlino, je zagledal Odiseja in vojake. Zelo se je razburil, ker še do takrat noben človek ni stopil v njegovo v votlino. Postalo me je strah. Skočila sem v žep enemu izmed vojakov. Zelo sem se ustrašila, ko je Polifem vojaka z mano vred požrl. Ostala sem živa. Padla sem v Polifemov trebuh. V njem je bilo nekakšno mesto, kjer so prebivali ljudje. Bilo je polno krvi in hiše so bile iz velikanovega črevesja. Naenkrat se je začelo mesto tresti. Polifem je kašljal. Mene je izkašljal. Padla sem ravno na eno ovco, ki me je nesla ven. Ko sem bila zunaj, sem videla, da so pod ovcami tudi Odisej in tovariši.
Z njimi sem šla na ladjo in odpluli smo na otok Itaka. Odiseju sem hvaležna, da sem ostala pri življenju.
Saša Kamenšek, 7. b
NAIVNA ŠTORKLJA
Majhna sirota štorklja je postala lačna in iskala je nekaj za lačen trebušček. Srečala je žabo in ji dejala: »Tako sem lačna, da te bom pojedla.« Žaba pa se brani: »Če me boš pojedla, bom skakala v tebi!« In odskakljala je v mlako. Štorklja je iskala dalje. Zagleda deževnika in že se oblizuje. Deževnik pa ji reče: »Jaz nisem zate, poišči si kaj boljšega.« Štorklja stopi še naprej. Zagleda polža in ga hoče pojesti. Polž se skrije v hiško in štorkljo zaboli kljun. Tedaj je štorklja spoznala, da stajo žaba in deževnik ogoljufala.
Vida Božičko, 7. a
KDOR DRUGEMU JAMO KOPLJE ...
Pričela se je zima. Medved je iskal hrano pred svojim zimskim spanjem. Ravno takrat pride mimo zajec. Pogleda medveda in mu reče: »Zdravo, debelušček, kako si kaj?« Medved seje razjezil in se odločil, da si bo zajca privoščil za zadnji obrok pred zimskim spanjem. Hitro je skopal jamo in jo prikril z vejami. Poklical je zajca in mu rekel: »Pridi zajček, imam polno korenja!« Prepričan je bil, da bo zajec pritekel k njemu in tako padel v jamo. Zajček je predvidel njegov namen in mu rekel: »Kar sam ga pojej, ti požeruh požrešni!« Medved se je razjezil in planil proti njemu, da bi ga ulovil. Zajec je zbežal, medved pa je padel v jamo.
Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade.
Borut Novak, 7. a
MIS IN SLON




Nekega dne gre miš po hrano in pade v jamo. Takrat pa slon mimo prihiti, miš zagleda ter jo reši.
Miš se mu zahvali in mu reče: »Naslednjič ti bom jaz pomagala.« Slon se le zasmeji in dalje odhiti.
Čez dolgih sedem let se slon zaplete z vrvmi.
Takrat pa miš prihiti, na vrvi pogleda ter slona reši in reče: »Si videl, da tudi miš lahko slona reši.«
Čez sedem let vse prav pride.
Tamara Kmetec, 7. a
ŽELVA IN LEV
/:s


%%?M9 U r1)»

Nekega lepega poletnega popoldneva je lev v delovni obleki srečal želvo in njenih pet otročičkov.
»Kam pa kam, botra želva, s tako četico?«
»Nahranit jih grem. In kam ti racaš s tem vozom opeke?«
»To ni nobeno racanje, ampak garanje!« jo je pokaral lev. »S tem si bom zgradil veličastno palačo, da je ni take vzdolž cele obale. Zagotovo je to bolje kot ukvarjati se s terni želvaki.«
»Bomo že videli,« je odgovorila želva in odšla dalje proti morju.
Leta so minevala, levje pridno delal, privoščil si ni niti dneva počitka. Tudi ko je imel palačo že dokončano, je vedno iskal najmanjše malenkosti, da je kaj dodal, prebarval, popravil.
Želva in lev sta počasi ostarela. Želvi so pridno pomagali njeni sinovi in vnuki, lev pa je sameval in sameval.
Nekega vetrovnega jesenskega dne se je privlekel k želvi: »Botrica želvica, lepo te prosim, pošlji mi enega vnuka, da mi bo delal družbo, bogato te bom plačal.«
»Naj ti zdaj pomaga tvoja prelepa palača,« je rekla želva in zaloputnila z vrati.
Luka Škvorc, 7. a
*
SEM DRŽAVLJANKA V SPREMINJAJOČI SE EVROPI
Nekega dne sem šla iz šole. Že od daleč sem opazila avto nemške registracije, ki se je počasi premikal skozi našo vas. Bil je mercedez.
Sama pri sebi sem se spraševala, zakaj vozi tako počasi. Ali se drži _	„
omejitev ali pa ne ve, kam naj se pelje. Kmalu sem ugotovila, zakaj. PIPOPS 1 SOI Avto se je ustavil ob meni. Voznik je odprl okno in me po nemško nagovoril: »Guten tag!« No, to sem dobro razumela.
»Dober dan!« sem odzdravila. Bila sem ponosna sama nase. Toda to je bil šele začetek.
»Auf d er hauptstrasse was ein unfall. Wier cuchin eine umleitung.« (Na glavni cesti je bila nesreča. Iščemo obvoz.)
Nekaj je še govoril, jaz pa sem razločila samo še nekaj kot »vohin«, pa nisem vedela, ali misli Bohinj ali da mu bo avto »hin«. Ha, pa takšen mercedez! Ni mu bilo videti, da bo kar »hin«. Zato pa sem naprej poslušala, kaj bo še rekel. Rada bi razvozlala, kaj bi ta človek sploh od mene rad.
Naenkrat omeni »ampel«. Danes vem, da to pomeni semafor. Takrat pa sem mislila, da misli »empar«, kar pomeni vedro.
No, s tem pa res ne bo problema, saj jih imamo doma kar nekaj.
On pa ni nehal govoriti in razločila sem še eno besedo, ki se mi je zdela vsaj malo znana: »rihtung« .
»Morda misli, da bi si avto kje očedil, »zrihtal« in zato potrebuje »empar«, sem mozgala.
Kasneje so mi povedali, daje spraševal, v kateri smeri naj se pelje.
Ker sem samo buljila vanj, je najbrž mislil, da bom besedo Gmškovje pa vendarle razumela. Seveda sem jo! Ta je bila zares domača mojim ušesom, po napornem poslušanju nemščine, za katero sem do nedavnega mislila, da je pač ni ne vem kako potrebno znati. Morda je enako razmišljal tudi tisti voznik o slovenščini. Tega najbrž ne bom nikoli izvedela. Torej! Nasmehnila sem se mu in mu bolj z rokami kot z jezikom uspela dopovedati, kam naj se pelje, da pride do tega mejnega prehoda.
Vidno si je oddahnil tudi on in njegovi sopotniki, ko so videli, da smo se končno razumeli.
»Hvala!« je rekel z nekoliko tujim prizvokom.
»Ni za kaj!« sem mu odvrnila. Kdo ve, kaj je razumel on. Zmedeno seje še nasmehnil in pozdravil: »Auf wiedersehen!«
»Srečno!« sem mu zaželela in mu vrnila nasmešek.
Nato sem zamišljena odšla proti domu. Razmišljala sem, ali bi moral on, ker je pač prišel v Slovenijo, govoriti slovensko, ali naj bi jaz znala toliko nemško, ker se slovenščine pač skoraj nikjer izven naših meja ne učijo tako masovno kot nemščino. Mislim, da bi bilo prav, da bi se tujci, preden gredo v Slovenijo, naučili vsaj osnovne slovenske izraze za stvari. jg|	To velja tudi za nas, ko gremo v Nemčijo ali v katero drugo državo. Znak
našega gostoljubja je, da se naučimo tudi nekaj njihovega jezika. Tako jim bo pri nas prijetneje, sem sklenila svoje razmišljanje. Kaj pa mislite o tem vi?
eurotta e šili
Barbara Trafela, 8. g /9
ČE BI BILA ...
Če bi bila učiteljica, bi v šoli učila.
Če bi bila zdravnica, bi otroke zdravila.
Če bi bila politik, bi politično stranko vodila.
Če bi bila sonce, bi na nebu sijala.
Če bi bila sreča, bi druge osrečevala.
A če bila bi oblak, bi po nebu potovala.
Če bila bi avto, bi po cesti drvela.
Če bila bi pločnik, bi ob cesti sedela.
A če bila bi prometni znak, bi smer kazala.
Če bila bi policaj, bi kazni delila.
Če bila bi natakar, bi pijačo nosila.
A če bila bi vse to, bila bi zemlja in nebo.
Adrijana Vindiš, S. a
HIMNA NAŠIH OSMOŠOLCEV
(Če jo želiš zapeti, se spomni na melodijo pesmi HOP, AMR1N1L4!)
Mi smo ena taka generacija, ki je norčije uganjala, učitelji na nas jezili so se, taka pač njihova služba je.
Včasih pa smo se tudi učili, znali smo biti presenetljivi, stežka nas boste vi pozabili, zato učitelji in starši z nami si zapojte vsi.
Hop, sošolci, konec je učenja zdaj, hop, sošolke, zavrtimo se sedaj, da pozabimo na vse skrbi, naj nas pesem naša vse razveseli, naj nas pesem naša vse razveseli.
Radi plešemo in tudi pojemo, med sabo nič se ne kregamo, prepire take vsi pozabimo in se dalje zabcmimo, dnevnika se vsi bojimo,
ko uro etike zamudimo, včasih pouk skoraj cel prespimo, saj vsak od nas odšel bo v srednjo šolo svojo pot izbrat.
Hop, učitli, konec je ocen sedaj, hop, učitli, zavrtimo se sedaj, da pozabimo na vse skrbi, naj nas pesem naša vse razveseli, naj nas pesem naša vse razveseli.
Hop, ravnatlca, hop, ravnatlca, koga boste kregali zdaj vi, ko osmičari glasni bomo s šole šli, ko osmičari glasiti bomo s šole šli.
Zdaj pa v srednje šole že hitimo in tega se prav nič ne bojimo, vemo pa, da pridemo še kaj, ko bomo se zcmedli - tukaj bil je RAJ in bomo si želeli priti še nazaj!
(Besedilo sta sestavili Nuša Polajžer in Monika Skela!)
:: l
'W
1.	Srečaš ga na ulici! Kaj narediš?
a)	Stopiš do njega, ga objameš in poljubiš. 2
b)	Greš mimo in se ne nasmehneš.	0
c)	Prosiš ga za telefonsko številko.	1
č) Povabiš ga na zmenek.	3
2.	Na šolskem hodniku se zaletiš vanj! Zakaj?
a)	Ker ti je všeč.	3
b)	Nisi ga videla.	0
c)	Nekdo te je porinil vanj.	1
č) Hotela si se ga dotakniti.	2
3.	Na avtobusu sede zraven tebe! Kaj pa zdaj?
a)	Pozdraviš ga.	2
b)	Postaneš rdeča, zato se rajši obrneš vstran. 1
c)	Začneš se pogovaijati z njim.	3
č) Ignoriraš ga.	0
4. Povabiš ga na zmenek. Kako to narediš?
a)	Pošlješ prijateljico, naj mu to pove.	0
b)	Pošlješ mu SMS.	2
c)	Sama greš do njega in ga povabiš.	3
č) Iz strahu, da bo rekel NE, si premisliš. 1
5.	Bližajo se počitnice. Želiš si, da bi jih lahko preživela z njim. Ne veš pa, kako naj mu to poveš.
a)	Vprašaš ga, kakšne načrte ima za počitnice. 2
b)	Prepustiš se sanjarjenju.	0
c)	Povabiš ga v toplice.	3
č) Za pomoč prosiš prijateljico.	1
6.	Zvečer greš s prijatelji ven. Po naključju ga srečaš v družbi in opaziš, da kadi, čeprav še ni nikoli kadil. Kaj narediš?
a)	Trudiš se, da ga pozabiš.	0
b)	Ignoriraš ga.	1
c)	Stopiš do njega in ga odvlečeš vstran.	3
č) Pridružiš se jim.	2
Seštej dobljene točke in preberi, kakšen je t\>oj uspeh pri osvajanju sanjskega fanta,
14 - 18 TOČK
Punca, zakaj sploh rešuješ ta kviz, tvoja osvajalska žilica je odlična. Osvojiš lahko vsakega fanta, četudi ni sanjski.
9-13 TOČK
Nimaš vedno sreče, ampak navadno ti uspeva. Le tako naprej!
0-9 TOČK
Tvoje osvajanje fantov je na nuli. Si sramežljiva? Ali si vase zaprt tip? Gremo na delo! Začni osvajati fante, ki so ti všeč, in opazila boš razliko.
Anja Vidovič & Špela Kirbiš
MALO ZA ZABAVO
fceJB
■:Uv

sil
KAKO OSVOJITI SANJSKO DEKLE
(TEST ZA FANTE)
1,	Totalno si zaljubljen vanjo. Po enem tednu izveš, da ima fanta. Kaj narediš?
a)	To zvezo poskusiš razdreti. 3
b)	Pustiš jo pri miru.	0
c)	Ne oziraš se na to in jo še naprej
osvajaš.	1
č) Čeprav težko, priznaš svoj poraz. 2
2.	Povabiš jo na zmenek in ona te pusti na cedilu.
a)	Pokličeš jo in jo vprašaš, kje je. 2
b)	Rajši odideš, kot da bi jo še čakal. 1
c)	Pošlješ ji nesramen SMS.	0
č) Čakaš jo, ker meniš, da jo je kaj
zadržalo.	3
3.	Ves čas misliš le na njo. Njen lep obraz ti prihaja pred oči. Ne veš, kaj bi naredil.
a)	Pošlješ ji SMS.	1
b)	Zaposliš se z nečim	drugim.	0
c)	Pokličeš jo, da bi jo	slišal.	2
č) Sanjariš naprej.	3
4.	Pošlješ ji SMS, če bi hodila s teboj. Ne odpiše. Ti si ves nestrpen in razmišljaš o tem, zakaj ne odpiše.
a)	Misliš, da nima denarja na telefonu.
1
b)	Pokličeš jo in zahtevaš od nje odgovor.
2
c)	Počakaš še deset minut, potem ji pošlješ SMS z vprašanjem, zakaj ne odpiše. 3
č) Predvidevaš, daje njen odgovor NE.
5.	Med počitnicami imaš veliko prostega časa. Te trenutke želiš deliti z njo.
a)	Povabiš jo v toplice.	3
b)	Pošlješ ji SMS z vprašanjem, ali ima kaj
časa zate.	2
c)	Zaposliš se z nečim drugim, da bi
pozabil nanjo.	0
č) Za pomoč prosiš prijatelja.	1
Seštej dobljene točke in preberi, kakšen je tvoj uspeh pri osvajanju sanjskega fanta,
5-11 TOČK:	Rojen si pod srečno zvezdo. Punce kar norijo za teboj. Živiš v
sanjah vsake punce.
7-10 TOČK:	Nisi preveč nadarjen za osvajanje punc, vendar ne skrbi. So punce,
ki si te želijo. Poglej malo naokoli.
0-6 TOČK:	Joj joj joj! Kaj se dogaja s teboj?! Nimaš pojma, kako osvojiti
dekle. Dekleta so srečna, če te ne vidijo. Takoj na delo! Izboljšaj svoje osvajalske sposobnosti s pomočjo uspešnejših kolegov. Boš videl, da boš postal velika želja punc.
Špela Kirbiš & Anja Vidovič
Taja Sovec 8. g
Tatjana Zavec 8. f