ObzorZdrN 1999; 33: 41-7
41
VPLIV DEJAVNIKOV NA VPIS UČENCEV V SREDNJO ZDRAVSTVENO ŠOLO V MARIBORU
THE INFLUENCE OF DIFFERENT FACTORS ON THE ENROLLMENT OF STUDENTS TO THE HIGH SCHOOL OF NURSING IN MARIBOR
Silva Unterlechner UDK/UDC 614.253.5:373.5
DESKRIPTOTJI: šole zdravstven;; odločanje; izobraževanee sestrsko
Izvleček - Raziskava temelji na anket,, ki zajema 20 vprašanj. Ankeiiranhh je bilo 134 dijakov Srednje zdravstvene šole fuge Polak v Mariboru. Rezultati so podrobneje predstavljeni v diskusiji vprašalnika. Prikazana je relativna pomembnost motivov za skupnos,, korelacija s starostjo, statusna porazdelitev, izobrazba staršev, učni uspeh in spol. Nakazane so dimenzije motivov neodvisnosti, sodelovanja in pripadnosti.
Uvod
»Izobraževanje na srednjih zdravstvenih šolah oziroma poklicni razvoj vključuje razvijanje strokovne samorefleksije, to.je refleksije, ki se razvija znotraj stroke o njej sami. To pomeni razvijanje spoznanj o tistih pogojih dela, ki pomenijo ovire, težave in izziv v strokovnem razvoju, pa tudi o načinu strokovnega ravnanja, ki lahko v zvezi z določenimi pogoji pomenijo preprečevanje tistih pogojev in njihovih posledic« (Dekleva, 1993).
Namen dela oziroma raziskave je ugotoviti in analizirati dejavnike, ki vplivajo na vpis učencev v srednjo zdravstveno šolo v Mariboru. Zanimalo me je, v kolikšni meri so prisotni morebitni vzroki in kje jih je moč iskati. Nadalje raziskujem, kako vpliva sprememba šole na njihovo počutje.
Menjava šole, zlasti prehod iz osnovne šole (v našem primeru v srednjo zdravstveno šolo) je za mladostnike velika sprememba, povezana tudi z doživljanjem stisk. V zadnjih letih so sicer začeli intenzivneje preučevati odzive tistih, ki delajo v službi pomoči, potem ko so bile odkrite nekatere skupne značilnosti v teh odzivih in bi jih lahko pripisali delovnim okoliščinam oziroma posebnim obremenitvam v tem poklicu. Gotovo pa so pomembni dejavniki dom, družina, okolje, medsebojni odnosi, tako v šoli kot doma ter med vrstniki. Nenazadnje so lastnosti in sposob-
DESCRIPTOR:: schools, health occupaiion;; decision making; education nursing
Abstract - The present research study is based on a questionnaire consisting oj 20 questions. Dne hundred and thirty-Jour students oj the High School oj Nursing fuga Polak in Maribor were investigated. The results are exhausiiveyy presented in the discussion oj the questionnaire. Relative importance oj the motivaiion towards the collective, age correlaiion, status distribuiion, education oj parents, school grades and gender is shown. Dimensions oj motives Jor independence, cooperation and belonging are indicated.
nosti mladostnika odvisne od genetskih dejavnikov, od energetske opremljenosti in od pozitivne samo-podobe, vse to so pomembni dejavniki za obvladovanje stresa v času izobraževanja.
Srednja zdravstvena šola je štiri leta delovno mesto mladostnika. Delovne obveznosti v šoli in praktične vaje, kijih morajo opraviti v zdravstvenih ustanovah, so obveznosti, ki se jim učenci ne morejo izogniti. Niso omejene samo na delovni čas. Šolske obveznosti določa učni program, učitelj z svojim načinom dela in zahtevami ter dnevni in tedenski urnik.
Za izobraževanje na srednji zdravstveni šoli in kasneje za izvajanje poklica se mladi odločajo iz zavestnih in podzavestnih motivov. Na zavestne motive za delo (poklic) z ljudmi vplivajo splošne družbene vrednote, saj ljudje tem poklicem pripisujejo poseben pomen in od delavca na tem področju pričakujejo v osebnostnem in etičnem področju vedno več. Osebna odločitev za delo z ljudmi naj bi bila že sama po sebi več vredna odločitev (Dolgan, 1993). Sprejel naj bi jo le osebnostno zrel človek. To pa na žalost ni vedno tako.
Vsi ti dejavniki se med seboj trdno prepletajo.
Običajno so individualne predstave o humanem poklicu (medicinska sestra, zdravstveni tehnik - v nadaljevanju MS, ZT) in tiste, ki jih ponuja družba, v razkoraku, kar se izraža tako, da eno poučujemo, drogo
Silva Unterlechner, prof. zdrav, vzgoje, Zdravstveni dom »dr. Adolfa Drolca« Maribor, OE zobozdravstveno varstvo
42
Obzor Zdr N 1999; 33
pa izvajam.. lzobraževanje tega ne more razreši,i, ker mladega človeka ne opremlja za konkretno delo, ampak ga najprej oblikuje v nekakšnega »splošnega« strokovnjaka.
Cilj pričujočega prispevka ,e, da na osnovi raziskave, domače in tuje literature, zbranih podatkov in opažanj ugotovim dejavnike, ki ugodno oziroma moteče vplivajo na vpis učencev v srednjo zdravstveno šolo, in nakažem možnosti za odstranitev motečih dejavnkov.
Analiza vprašalnika
Raziskava temelji na rezultatih, dobljenih s pomočjo ankete, ki je bila izdelana na Srednji zdravstveni šoli Juge Polak v Mariboru, in izvedena na skupini naključno izbranih učencev dveh oddelkov 1. in dveh oddelkov 4. letnika. Nedvomoo je to ocenjevanje subjektivn,, tako kot ee subjektivno doživljanee vsake situacije.
Vprašalnik je bil sestavjjen iz 20 vprašanj odprtega in zaprtega tipa, razdeljenhh na osem sklopov, vsak sklop je lahko celota zase, vendar pa nam primeraava enega z drugim odpira in razjasnjuje vprašanja, kijih želim raziskati.
Starost, spol in bivališče anketirancev
Učenc,, ki so sodelovali v raziskav,, so bili stari od 14 do 19 let, in sicer v 1. letniku od 14 do 15 let in v 4. letniku od 17 do 19 let. Ustrezno razmejju v populaciji nasploh je v raziskavi sodelovalo več deklet kot fantov. Ce to povežem z vrstnim redom motivov, vidim, da se ti ujemajo z žensko populacijo, saj prvo mesto zavzemajo tipično ženski motiv.. Ni pa nobenih zadržkov, da se v ta poklic ne bi vključevali tudi fantje, posebno še na tehnično in fizično zahtevnejših mestih, kot so kirurgij,, reševalna služba, intenzivna nega...
Menim, da bo prevladovalo število deklet vse dotlej, dokler ne bo poklic bolje plačan in bolj priznan v družb.. Ugotavljam lahko, daje vpisanih v 1. in 4. letnik nekoiiko več učencev iz vasi kot iz mesta. V 1. letniku je 59,9 % učencev iz vasi in 43,1 % iz mesta, v 4. letniku je 52,9 % učencev iz vasi in 47,1 % iz mesta. Nadalje lahko ugotavljam podobno razmerje pri spolu. Tako je 58,8 % deklet iz vasi in 41,2 % iz mesta ter 44,7 % fantov iz vasi in 55,3 % iz mesta.
lz teh podatkov lahko ugotovim, da kraj bivanja ne igra pomembee vloge pri odločanju za ta poklic ne pri dekleiih ne pri fantih.
lzobrazba staršev
lz podatkov, ki sem jih dobila s pomočjo izvedene ankete, lahko ugotavljamo, da se izobrazbena struktura staršev učencev v 1. in 4. letniku le malo razlikujeta. Matere so nekoiiko manj izobražene kot očetje.
To je bolj očitno pri učencih 1. letnika. Tu je najpogostejša izobrazba matere poklicna šola, sledi srednja šola. Pri učencih 4. letnika je najpogostejša izobrazba pri materah srednja šola, nato sledita višja in visoka izobrazb.. Pri izobrazbi očetov prav tako ugotavljam, da je le-ta pri učencih 1. letnikov nižja kot pri očetih učencev 4. letnika. Pri učencih 1. letnika je najpogostejša izobrazba očetov srednja šola, nato sledi poklicna šola. Tudi očetje učencev 4. letnikov imajo v največeem številu srednjo šolo, nato sledita višja ali visoka izobrazb..
lzobrazba staršev učencev 1. letnika je nižja kot izobrazba staršev učencev 4. letnika.
Nadalje ugotavljam, daje izobrazba mater v mestu višja kot izobrazba mater na vasi. Pri izobrazbi očetov lahko prav tako trdim, daje le-ta na vasi nižja kot v mestu.
Učni uspeh učencev
Zanimaoo meje, kakšen učni uspeh so imeli učenci ob zaključku osnovne šole, pri učencih 4. letnikov pa, kakšen je bil uspeh ob zaključku prejšnjeaa letnika. Odgovoii so bili dokaj podobn.. 60,9 % učencev 1. letnika je končalo osnovno šolo sprav dobrim uspehom, 25 % z odličnim in le 14 % z dobrim uspehom. Podobna slika se pojavi pri učencih 4. letnika, 60 % jih je končalo sprav dobrim uspehom, 17 % z odličnim in 22,9 % z dobrim uspehom. Tu lahko ugotavljam nekoiiko nižje kriterjje ob vpisu, vendar pa vseeno lahko trdim, da je uspeh učencev zadostovll zahtevam, ki jih je postavll Zavod za šolstvo.
Nadalje me je zanimalo, kakšen je bil učni uspeh učencev ob zaključku prejšnjega letnika. Ugotovila sem, daje učni uspeh padel za eno stopnjo, tako kot smo pričakovali. Tako je končalo 3. letnik 51,4 % učencev z dobrim uspehom, 14,3 % sprav dobrim in 24,3 % z zadostnim uspehom.
Ugotavljala sem tudi, ali so učenci ponavljali razred na tej šoli. Dobila sem zelo ugoden rezultat, saj je le 10 % učencev odgovorilo z DA, se pravi, daje le 10 % učencev ponavljalo razred na tej šoli. Nedvomno lahko trdim, daje to rezultat pravilnih kriterijev že ob vpisu na to šolo.
Razlogi za vpis na Srednjo zdravstveno šolo
Vodilni razlogi za vpis na to šolo so bili: ker rad(a) pomagam ljudem; ker rad(a) delam z ljudmi... To so notranji motiv,, lahko bi rekli tipično ženski motiv,, kar potrjuje tudi ženski značaj tega poklica. Vidi se, da ženske še vedno ne izražajo bolj ambicioznih motivov.
Če podrobneje pogledamo te podatke, lahko ugotovimo, da se odgovoii med učenci 1. in 4. letnikov nekoiiko razlikueejo. Ker rad(a) pomagam ljudem -so odgovorili učenci 1. letnikov v 93,7 % in učenci 4. letnikov v 91,4 %. Razlog - ker rad(a) delam z ljud-
Unterlechner S. Vpliv dejavnikov na vpis učencev v srednjo zdravstveno šolo v Mariboru
43
mi -je bil pomembnn za 92,2 % učencev I. letnika in za 78,4 % učencev 4. letnika. Tu ugotavljam odstopanja, ki si ga lahko razlagam z načinom prakse. Menim, da učenci v takšni obliki in v tako nizkem številu ur ne morejo vzpostaviti stikov z varovanci, zato se jih »bojijo«. Torej je delo z njimi za učence naporno. Vendar pa je to že področe,, na katerega v tej raziskavi ne bi posegla.
Na trditev - ker me delo zanima -je pozitivno odgovorllo 92,2 % učencev 1. letnika in 85,7 % učencev 4. letnika. Odstopanja so tukaj majhna, vendar pa kljub temu lahko rečem, da so se učenci 4. letnikov nekoiiko naveličali opravljati to delo, kar je lahko zaskrbljujoče.
Možnott nadaljnjega študija je bil eden izmed razlogov za učence 1. letnikov v 78,12 % in pri učencih 4. letnika v 64,28 %. Zanimivo je, da pri pregledovanju podatkov lahko ugotovim, da je z odgovooom -ne vem - odgovorilo na to vprašanee v 1. letniku le 9,5 % učencev, v 4. letniku pa 13,4 % učencev. Da sploh ne želijo nadaljevati šolanja, je odgovorilo 8,5 % učencev 1. letnika in 17,9 % učencev 4. letnika. Razliko v odgovorih na to vprašanee lahko iščem v vedno večji nezaposlenosti staršev. Učenci 1. letnika o teh problemhh ne razmišljajo toliko kot učenci 4. letnika. Želja staršev in omejen vpis na druge srednje šole nista pomemboo vplivala niti na učence 1. !etnika niti na učence 4. letnika pri njihovih odločitvah. Iz tega sklepam, da so se učenci odločili sami, iz svojih notraniih motivov.
Razlog - zagotovljena zaposlitev - so učenci 1. letnika v 65,6 % ovrednotili kot pomemben. Prav tako učenci 4. letnika, saj jih je pozitivno odgovorilo 60 %. Tudi izbira te trditve potrjuje problem zaposlitve staršev, ki je iz dneva v dan bolj prisoten. Čeprav je želja po možnosti nadaljnjega izobraževanja močno prisotna, pa je socialna negotovott tako velika, da si učenci želijo zaposlitev že takoj po končanem šolanju v srednji šoli.
Z vprašaneem - če bi se vpisal(a) še enkrat v srednjo šolo, na katero bi se želel(a) vpisaii - so učenci 1. letnika postavili na prvo mesto srednjo zdravstveno šolo z 28,12 %, nato sledi srednja ekonomska šola s 23,43 %, na tretjem mestu je gimnazija z 21,87 %. Sledijo še turističn,, zobotehnična... Učenci 4. letnika so postavili na prvo mesto - v 44,28 % gimnazij,, nato sledi srednja zdravstvena šola z 28,12 %, ekonomska šola z 11,42 %...
Iz naslednjih podatkov in iz podatko,, ki sem o njih že razpravljala (v diskusiji) v poglavju 3.2 - lzobrazba staršev - lahko sk!epam, da je izobrazbena struktuaa staršev učencev 1. letnika nižja kot pri učencih 4. !etnika. Iz tega lahko sledi, da je v povprečuu večja verjetnott nezaposlenosti pri starših učencev 1. letnika kot pri učencih 4. letnika, saj imajo njihovi starši v povprečuu višjo izobrazbeno strukturo. Nadalje starši z nižjo stopnjo izobrazbe ne spodbuaajo otrok v toliki meri k nadaljnjemu izobraževanju in v glav-
nem izobrazbe tudi ne vrednotijo. Zadovoljujejo se s srednjo izobrazbo svojih otrok. Njihov socialni položaj je praviloma nizek, zato morajo otroci čim prej priti do lastnega zaslužk..
Način seznanjanja s poklicem zdravstveni tehnik
Učenci so bih v največii meri seznanjeni s poklcem zdravstveni tehnik v osnovni šoli, in sicer učenci 1. letnikov v 59,37 %, učenci 4. letnikov pa kar v 82,8 %. Poklic ZT je v osnovni šoli najpogosteje predstavll socialni delavec, pri učencih 1. letnika v 25 % in pri učencih 4. letnika v 27,14 %. Socialnemu delavcu sledi pedagog, v 1. letniku v 21,3 % in pri učencih 4. letnika v 28,5 %. Zanimivo je, da so sorodniki predstavili ta poklic učencem 1. letnikav 10%. Iz tega lahko sklepam, da pri tem poklicu ni družinske tradicije.
Na informativnem dnevu je bilo s poklicem seznanjenih 29,68 % učencev 1. letnika in 10 % 4. !etnika. Ta podatek dokazuje, da postajajo informativni dnevi vse kvalitetnejši in da predstavljajo poklic zdravstvenega tehnika pravilno. To je potrdllo tudi naslednee vprašanee v anketi, ko sem vprašaaa anketirance, ali so doživeii več pozitivnhh ali več negativnhh izkušen.. Zanimivo je, da so učenci 1. in 4. letnikov odgovorili na to vprašanee presenetljivo podobn.. Da so doživeli več pozitivnhh izkušenj v zvezi z zdravstvenim poklicem, je odgovorilo 47,7 % učencev 1. letnika in 48,6 % učencev 4. letnika. Za odgovor - enako - se je v 1. letniku odločilo 33,3 % učencev in 24,3 % učencev v 4. letniku. Lahko bi rekli, da je velika večina učencev dobila dobre informacije pred vpisom v srednjo zdravstveno šolo. Prisotni pa so bili tudi notranii motiv..
Mnenje o lastnosiih in sposobnostih zdravstvenega tehnika se ne razlikueejo bistveno med odgovoii učencev 1. in 4. letnika. Če rangiram odgovore, postavim na prvo mesto lastnott - prijazen - za katero se je odločllo kar 56,3 % učencev 1. letnika in 65,7 % učencev 4. letnika. Sledi - rad pomagam ljudem, rad delam z ljudm.. Pomembna je jim tudi poštenost, delavnost, urejenost, zanimivo delo, izobraženost, iznajdljivost, razumevanje...
Iz našteiih lastnosii lahko sklepam, da je njihova ocena lastnosii in sposobnosti zelo stroga in visoka. Istočasno sem s tem vprašaneem in odgovoii ugotovla iskrenott odgovorov v anket.. Učence sem v anketi tudi pozvala, naj sami opišejo značilnosti zdravstvenega tehnika. Odgovoii so se dokaj ujemaii z odgovori iz prejšnjega vprašanja, razlikovali so se le po številu odgovorov v odstotku, nikakor pa ne po ran-gu. To velja zlasti za odgovore, da so zdravstveni tehniki prijazn.. Za ta odgovor se je odločllo v 1. !etniku 15,6 % učencev, v 4. letniku pa 38,6 %.
Human odnos do ljudi je pomemben za 15,6 % učencev 1. letnika in 34,2 % učencev 4. letnika. To pove, da učenci niso imeli veliko stikov z ljudm,, ki
44
ObzorZdrN1999;33
opravljajo ta poklic; govorijo tako, kot slišijo od drugih. Učenci 4. letnika, ki so v času izobraževanja opravili že določeno števil0 ur prakse, so imeli več stikov z zdravstvenim osebjem, zlasti z negovalnim osebjem, so ocenili to značilnost zdravstvenega tehnika v mnogo večjem odstotku. Prav nasprotne ocene učencev so glede značilnosti, ki sledijo. Učenci 1. letnikov menijo, da mora biti ZT samozavesten (17,2 %), v 4. letniku meni tako le 2,8 % učencev. Tu lahko ocenjujem razočaranje učencev 4. letnika, kajti njihova ocena je bila postavljena previsoko, prav tako vsi ideali, ki so bili postavljeni v začetku šolanja in jih učenci zaradi kateregakoli vzroka ne morejo dosegati. Zanimivo je, da se pri opisu značilnosti zdravstvenega tehnika močno razhajajo mnenja med letnikoma pri lastnosti - natančen. Za to lastnost seje odločilo 15,6 % učencev 1. letnika in le 2,8 % učencev 4. letnika. Pozornost kot lastnost ZT je pomembna za 12,5 % učencev 1. letnikain le za2,8 % učencev 4. letnika. Tu so se pojavile velike razlike, kar vzbuja pozornost, saj učenci 4. letnikov že poznajo delo ZT in ti dve lastnosti sta zelo velikega pomena pri opravljanju poklica zdravstvenega tehnika.
Pogledf in pričakovanja v zvezi s poklicem bodočega zdravstvenega tehnika
Pričakovanja, ki jih imajo učenci na šoli, kjer sem opravljala anketo, se med učenci 1. in 4. letnika razlikujejo. Učenci 1. letnika so v največji meri (32,8 %) odgovorili, da pričakujejo, da bodo pomagali !judem. Učenci 4. letnikov so se zato odločili le v 14,3 %. Učenci 4. letnika so se v največjem številu odločili, da si želijo zadovoljstvo pri delu (27,1 %), medtem ko se učencem 1. letnika to ne zdi tako pomembno (10,5 %), kar je bilo tudi pričakovano, saj še dela samega in okolja, v katerem bodo delali, ne poznajo dobro. Učenci 4. letnika si želijo dobiti službo v 20 %, učenci 1. letnikov pa le v 7,1 %. Odločitev slednjihje dokaj logična, saj učenci v 1. letniku ne razmišljajo tako intenzivno o problemih socialnega stanja svojih staršev in o svoji samostojnosti kot učenci 4. letnikov.
Zanimivo je, da učenci 1. letnika kar v 20,3 % ne vedo, kaj pričakujejo od svojega poklica. Kar 22,91 % deklet seje odločilo za ta odgovor in 13,3 %fantov. Mnenja deklet so torej bolj neodločna kot mnenja fantov. Očitno fantje v večji meri vedo, kaj bi radio Za isti odgovor so se odločili učenci 4. letnikov v 14,3 %, in sicer od tega je deklet, ki ne vedo, kaj pričakujejo od tega poklica, 10 %, fantov pa 30 %. Sedaj pa se pokaže nasprotna slika. V 4. letniku so fantje tisti, ki so bolj neodločni. Morda so v času šolanja izgubili svoj ideal in sedaj tavajo in iščejo tisto, kar bi radio
Dober zaslužek pričakujejo učenci 1. letnikov v 7,1 %. Za to so se odločili le fantje. Od vseh fantov v 1. letniku, se je za ta odgovor odločilo 31,25 %. V 4. letniku seje za ta odgovor odločilo 8,5 % učencev, od tega 12 % deklet in nobeden od fantov.
V tem sklopu vprašanj meje zanimalo, kako vidijo ljudje ZT izven zdravstva. Odgovori učencev 1. in 4. letnika so dali naslednje rezultate, in sicer so se učenci v zelo veliki meri vpisali v to šolo iz socialne potrebe »biti spoštovan in cenjen«. Sicer so učenci mnenja, da ljudje ne vidijo tega poklica kot nekaj posebnega, ampak ga sprejemajo kot vse ostale poklice. Pri tem pa pričakujejo, da so dovolj izobraženi, da lahko pomagajo ljudem. Ugotavljam tudi, da ljudje ne cenijo dela zdravstvenega tehnika. Ta ugotovitev je bolj prisotna pri učencih 4. letnika kot pri učencih 1. letnika, kar pa je popolnoma logično.
Da bi preverila iskrenost odgovorov, sem vprašala učence, ali bi se še enkrat vpisali v srednjo zdravstveno šolo. Z DA je odgovorilo 61 % učencev 1. letnika in 62,75 % učencev 4. letnika, kar je ugoden rezultat. Potrjuje nam odgovore v izvedeni anketi in hkrati s tem tudi test iskrenosti, ki je pozitiven.
Ocenitev lastnosti in sposobnosii anketirancev
Zanimalo meje tudi, kako učenci ocenjujejo svoje lastnosti in sposobnosti, kako ocenjujejo sami sebe. V anketi sem jih vprašala, v koliki meri menijo, da so inteligentni. Po pregledu ankete sem ugotovila, da se učenci 4.letnika ocenjujejo za inteligentne v zelo visokem odstotku, in sicer se ima za precej inteligentne 42,9 % učencev, za zelo inteligentne pa kar 44,3 %. Učenci 1. letnika so se odločili v največji meri za odgovor »malo« v 46,8 %, kar 17, 7 % učencev pa seje odločilo za odgovor - neinteligenten.
lz teh podatkov lahko razberem, da so učenci 4. letnikov počutijo varne, vedo, da so že nekaj dosegli, prav tako vedo, kaj zmorejo in kaj hočejo. Učenci 1. letnika so zbegani, vse jimje novo, okolje, sošolci, način poučevanja, način učenja, morebitna oddaljenost od šole... Prehod iz osnovne šole v srednjo šolo je težaven, pa čeprav so imeli učenci ob zaključku osnovne šole prav dober uspeh v 63,1 % in odličen v 20 %. Učenci 4. letnikov so bili nekoliko slabši ob zaključku osnovne šole, in sicer jihje končalo osnovno šolo sprav dobrim uspehom 55,7 % in 14,3 % z odličnim uspehom. Torej so učenci v času izobraževanja dozoreli in ocena o njih samih se je dvignila.
Pokažejo se tudi razlike med fanti in dekleti. Dekleta se v večji meri odločajo za nižjo oceno kot fantje. 34 % vseh anketiranih deklet se je zadovoljilo z oceno - malo. lz tega je razvidno, da so dekleta tista, ki se postavljajo bolj zadaj, pa čeprav jim, sodeč po učnem uspehu, to ne bi bilo potrebno. Fantje so postavili oceno o svoji inteligenci zelo visoko. Z odgovorom »precej« je odgovorilo 50 % fantov in z odgovorom »zelo« kar 36,8 %.
Glede razumnosti so si odgovori zelo podobni. Vsi so namreč mnenja, da so razumni.
Prav tako učenci menijo, da so praktični in tudi kritični. Nekoliko izstopajo fantje, 26 % vseh anketira-
Unterlechner S. Vpliv dejavnikov na vpis učencev v srednjo zdravstveno šolo v Mariboru                                    45
nih fantov 1. in 4. letnika je odgovorilo, da niso preveč kritičn,, in le 13,7 % dekle.. Kot sem pričakovala, so učenci bolj kritični v 4. kot v 1. letniku.
Povprašala sem jih tudi, ali menijo, da so samostojni. Ocena, ki sem jo lahko postavila po pregledu ankete, je bila dokaj podobna med anketiranii 1. in 4. letnika. Učenci 1. letnikov so se za odgovor »precej« odločili v 46 %, za odgovor »zelo« pa v 31,7 %. V 4. letniku seje za odgovor »precej« odločllo 58,6 %, za odgovor »zelo« pa le 18,6 %. Ugotavljajo torej, da jim manjka še znanja in izkušen..
Na vprašanje, ali mislijo, da so zanesljivi, so odgovorili vsi pozitivno, tako učenci 1. letnika kot učenci
4. letnika. Enako velja za fante in dekleta.
Po njihovi oceni jim ne manjka družabnosti, čeprav so dekleta ocenila same sebe za bolj družabne kot fantje.
Naslednee vprašanje, ki sem ga zastavila anketirancem, je bilo, ali menijo, da so prilagodlji.i. Odgovoii učencev 1. letnika so bili v večji meri pozitivn,, kot odgovoii učencev 4. letnika, vendar pa med odgovoii ni bistvenih razlik. Z analizo ankete sem ugotovila, da so dekleta bolj prilagodljiva kot fantje. Zanimaoo me je tudi, ali morda na prilagodljivost vpliva kraj bivanj..
Ugotovlla sem, da tu ni nobenih bistvenih razlik, da so učenci iz mesta enako prilagodljivi kot učenci z vasi.
Na vprašanje, ali menijo, da so marljivi, so imela dekleta mnogo višje mnenje o sebi kot fantje, saj so se v 54,7 % odločlle za oceno 4 in v 13,4 % za oceno
5. Fantje so se oceniii v največii meri z oceno 3, in to v 36,8 %, za oceno 4 v 31,6 % in za oceno 5 v 13,2 %. Očitno je, da so dekleta bolj marljiva kot fantje. Prav tako imajo dekleta večji čut odgovornosti kot fantje. Dekleta so se v največii meri ocenila z oceno 4, in sicer v 47,4 %, in z oceno 5 v 21,1 %. Fantje pa so se oceniii z oceno 3 v 35,1 %, z oceno 4 v 40,5 % in z oceno 5 v 10,8 %.
Na vprašanje, ali menijo, da so plahi, so fantje v veliki večini odgovori,i, da niso. Dekleta so se ocenila z - delno - ali - precej. Te trditve se ne razlikueejo med učenci Lin 4. letnika.
Ugotovlla sem, da so učenci obeh letnikov precej samostojni, tako dekleta kot fantje.
V anketi sem napisaaa nekaj stališč, pozvala sem anketirance, naj označjjo tista stališča, ki jim najbojj ustrezao,, s križcem, in sicer so kriterij:: se strinjam, delno se strinjam, se ne strinjam in ne vem. S tem sem izvedla tudi test iskrenosti in ugotovila verodostojnost odgovorov.
Vprašaaa sem jih, ali bi se še enkrat vpisaii v isto šolo. Učenci 1. letnika so na to vprašanee odgovorili ugodno, v 64,6 % se strinjajo z ponovnim vpisom v isto šolo. V 4. letniku pa so pozitivno odgovorili le v 38,6 %, z odgovorom »delno se strinjam« pa so odgovorili v 27,1 %. Za odgovor »se ne strinjam« se je odločllo 27,3 % učencev. Ti podatki prav gotovo niso
ugodn.. To bi lahko povezaii s tem, da so učenci premlad,, ko se vpisujejo v to šolo. Menim, da bi bilo potrebno spremeniti način osnovnošolskega izobraževanja, pri tem mislim na uvedbo devetletke v osnovnošolskem izobraževanju.
Naslednii primer je prezgodnn kontakt z varovanci, ko učenci na to še niso pripravljeni niti psihično, ker so še premlad,, prav tako tudi ne teoreiičn.. Prvi kontakt z varovanii naj bi bil pri 17-ih in 18-ih letih starosti.
Zanimalo me je tudi, kakšno predstavo so imeli učenci o poklicu ZT ob vpisu v srednjo zdravstveno šolo.
Ugotovlla sem, da so imeli učenci dokaj pravllno predstavo o tem poklicu. lz tega sklepam, da je bila predstavitev poklica zdravstvenega tehnika dobra. To pa so v največii meri opravili socialni delavci na šolah, pedagoški delavci in dan odprtih vrat na zdravstveni šoli, ki je bil pravilno in kvalitetno pripravljen, da so lahko dobili kandidati pravilne in zadovoljive informacije.
Pomagaii ljudem v težavah in stiskah -je bilo naslednje vprašanje, na katerega je odgovorilo kar 72,2 % učencev 1. letnika z odgovooom - se strinjam in 65,8 % učencev 4. letnika.
Možnott takojšnee zaposlitve - je bilo naslednee vprašanje. Ugotovila sem, da igra pomemboo vlogo pri fantih in pri dekletih. Dekleta so se odločaaa za pozitiven odgovor v 53,3 % in fantje v 50 %. Vsi pa vemo, da učenci tu naletijo na velike probleme že pri opravjjanuu pripravništva, težko gaje namreč dobit.. Vendar pa brez tega ne morejo opraviti strokovnega izpita, brez strokovnega izpita pa ni zaključeno njihovo izobraževanje. Menim, da bi bila potrebna na tem področju večja usklajenost med Ministrstvom za šolstvo in šport in Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve. Anketirance sem tudi spraševala, ali je bil motiv za vpis na srednjo zdravstveno šolo morda zanimanee za medicinska znanja. Na to vprašanee je pozitivno odgovorilo 63,1 % učencev 1. letnika in 58,6 % učencev 4. letnika, in sicer 58,8 % sprav dobrim in 69,9 % učencev z odličnim uspehom.
Želja, da bi ob zaposlitvi srečali veliko zanimivih ljudi, je bila prisotna tako pri dekleiih kot pri fantih. Dekleta so se odločaaa za ta odgovor v 64,6 % in fantje v 63,2 %.
Želja, da bi jih ljudje spoštovaii in potrebovali, je zelo močno prisotna pri učencih 1. letnika, in to v 69,2 %, pri učencih 4.letnika pa v 43,5 %. lz tega lahko sklepam, da so ideali pri učencih postavljeni zelo visoko, čeprav lahko ugotavljam po pregledu rezultatov, da je slika v 4. letniku drugačn.. Ti dijaki ugotavljajo, daje težko doseči te ideale. Zanimivo je, da si želijo dekleta več potrditve kot fantje. Dekleta so se odločaaa za pozitiven odgovor kar v 60,4 %, fantje pa v 44,7 %. To so notranii motiv..
Občutek zadovoljstva pri delu si želijo učenci 1. letnika v 67,7 %, učenci 4. letnika v 34,3 %. Pokaže se
46
ObzorZdrN1999;33
podobna slika, in sicer, da je predstav,, ki jo imajo učenci o delu z varovanci, zelo visoko postavljena. Ponovila bi lahko trditev, ki sem jo že omenila, da so učenci premladi ob vpisu v šolo, da so prvi stiki z varovanii prezgodjj in da so za učence lahko celo travmatični. Razlika med mnenji fantov in deklet ni velika.
Usmeritev učencev po končanem šolanju na Srednji zdravstveni šoli
Učence sem vprašala, ali se želijo zaposliti po končanem šolanju v zdravstveni ustanovi kot zdravstveni tehnik. Njihovi odgovoii so bili najštevilnejši v rubriki - ne vem. Učenci 1. letnika so tako odgovorili kar v 45,9 % in učenci 4. letnika v 48,5 %. To je potrdttev dejstev, daje po končanem šolanju v mariborski regiji zelo težko dobiti pripravništvo, prav tako tudi zaposlitev. Tu pa naletimo na zelo nelogično in izredno kratkoročno politiko. Po eni strani si prizadevamo za kvalitetno zdravstveno nego varovancev, da bi lahko to opravljali, je potrebno zadostno število negovalnega kadra, po drugi strani pa to onemogočajo kadrovski normativi, kijih moramo upoštevati.
Z odprtjem Visoke zdravstvene šole v Mariboru je odločitev za nadaljevanje šolanja na Visoki zdravstveni šoli porasla, kar je povsem logično, stroški šolanja so namreč mnogo nižji, saj se je možno šolati v domačem kraju ali blizu njega.
Razveseljivo je, da učenci ne želijo nadaljevati šolanje na drugih fakultetah. Za ta odgovor seje odlOčilo kar 46,7 % učencev 1. letnika in 50,7 % učencev 4. letnika. Zanimaoo meje, ali se mnenja deklet razlikujejo od mnenja fantov. Tudi tu lahko ugotovim podobno stanje, dekleta so se odločila za ta odgovor v 51,6%, fantje pa v 41,7%.
Ugotavljala sem tudi, ali ima morda kraj bivanja vpliv na njihovo odločttev. Ugotovila sem, da so se učenc,, ki živijo na vasi, odločili za odgovo,, da ne želijo nadaljevati študija na drugi fakulteti, v 54,3 %, učenc,, ki živijo v mestu, pa prav tako v visokem odstotku v 42,4 %.
Da bi potrdila verodostojnost odgovorov, sem učence povprašala, ali bi zapustili stroko. Odgovorov učencev 1. letnika - da ne želijo zapustiti stroke - je bilo kar 77,2 %, odgovorov učencev 4. letnika pa 54,5 %. Za odgovor »ne vem« seje odločllo 21,1 % učencev 1. letnika in 29,4 % učencev 4. letnika. Zelo podobni so bili podatki pri prejšnjem vprašanju, ko sem spraševala, ali bi morda nadaljevali študij na drugi fakulteti. Zanimalo meje, kaj mislijo dekleta in fantje. Ugotovila sem, da dekleta ne želijo zapustiti stroke v 66,7 % in fantje v 60 %. Na njihovo odločttev pa ni vplival kraj bivanja. Učenci z vasi so se odločili, da ne želijo zapustiti stroke v 69,6 % in učenci iz mesta v 58,9 %. Ugotavljam tudi, da je število tistih, ki se ne morejo odločiti, skoraj enako, tako se učenci iz vasi ne morejo odločiti v 23,2 % in učenci iz mesta v 28,6 %.
Na koncu vprašalnika sem povprašala učence, kakšen poklic si želijo v svojem življenju doseč.. Na prvo mesto so postavili višjo medicinsko sestro, nato sledi zdravstveni tehnik, fizioterapevt, zdravnik...
Ob zaključku ankete sem lahko ugotovila iskrenott in verodostojnost odgovorov učencev obeh letnikov.
Sklepi
Zdravstveni tehnik je poklic, ki je zelo zahteven, zato naj se v program vključjjo učenc,, ki imajo nagnjenje za delo z ljudmi in za ljudi, visoko stopnjo etične in moralne zavesti, imajo smisel za odgovornost, točnost, etičnos,, natančnost, urejenost, red in disciplino (Srednješolski programi in poklic,, 1992).
To so zahteve, ki jih postavlja Zavod R Slovenije za šolstvo in šport. Svetovna zdravstvena organizacija pa je ugotovila, da bo možno doseči cilje »Zdravee za vse do leta 2000« le z maksimalnim angažiranjem, zato bi bilo dobro upoštevati naslednaa priporočila:
-  pripraviti organizacijsko in vsebinsko izobraževalne programe za zmanjšanee stresa za vse mladostnike srednjih šol;
-  vzporedoo naj tečejo programi za učence, v šolskih dispanzerjih ob sistematskih pregledih, cepljenjih in ob posebnih akcijah;
-  programi naj potekajo tudi prek sredstev javnega obveščanja;
-  programi naj bodo zasnovani tako, da mladostnika informirajo in tudi praktično pripravijo za poklic;
-  prehod iz osnovne šole v srednjo naj bo bolj postopen, zlasti glede obremenitev;
-  organizirati je potrebno vse več poklicnih posvetovalnic in svetovalnic, v okviru katerih bi delovaee skupine za samopomoč. Svetovalnice naj bodo čimbolj sprejemljive za mladostniško okolje;
-  zagotoviti je potrebno pogoje, da bi se izobraževalni programi izvajali. Ob tem pa je pomembnn dinamičen odnos med šolo, zdravstvenimi organzacijami, zdravstveno službo, domom - družino mladostnika, lokalno skupnostjo in nevladnimi organizacijami;
-  organizacijsko naj potekajo na šolah programi za učence, profesorje in starše;
-  na šolah naj se ustanovijo delavnice za humaniza-cijo odnosov;
-  starši, zdravstveni delavci in šolski pedagogi bi si moraii bolj prizadevati za razvoj pozitivne samo-podobe mladostnika;
-  organizirajo naj se relaksacijski odmori ob glasbi.
Literatura
1.   Arko D, Jurčič M. Zdravstveii vidik šole za učence. Zdrav Var 1993; 32: 285-9.
2.  Bohinc M,Cibic D. Teorija zdravstvene nege. Ljubljan:: Visoka šola za zdravstvo, 1993.
Unterlechner S. Vpliv dejavnikov na vpis učencev v srednjo zdravstveno šolo v Mariboru                                        47
3.   Banič E. Vrednotenje v procesu zdravstvene nege. Zdrav Obzor 1988; 22: 303-7.
4.  Donahue MP. Nursing the finest ort an ilustrated history. St. Luis: The C. V. Mosby company, 1985.
5.  Domajnko N. Izobraževanje študentov višje šole za zdravstvene delavce za zdravstveno vzgojo. Zdrav Obzor 1986, 20: 139-42.
6.   Domajnko N. Zdravstvena vzgoja v procesu zdravstvene nege. Zdrav Obzor1989; 21: 89-96.
7.  Dekleva B. Pogoji dela (klima) - psihohigiena - suprevizija. Referati s seminarja. Psihohigiena. Zavod Republike Slovenjje za šolstvo in šport Ljubljan.. 1993: 41-56.
8.  Dougan K. Psihosocialne obremenitve strokovnjakov v poklicih pomoč.. Referaii s seminarja. Psihohigiena. Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport Ljubljana 1993: 57-65.
9.   Dougan K. Nekateii zavestni in podzavestni motivi in poklic medicinske sestre. Zdrav Obzor 1985; 19: 363-9.
10.  ElIis IR, Hartley CL. Nursing in todays world. Chollenges, issues and trends. Philadelphia: I:B: Lippincot company, 1988.
11.  Filej B. Zdravstveaa nega v dispanzerski dejavnosti. Obzor Zdr N 1991; 25:297-16.
12.  Filej B. Management v zdravstveni negi. Obzor ZdrN 1992; 291-7.
13.   Gradešek A. Petdeset let zdravstvenega strokovnega šolstva na slovenskem. Zdrav Obzor 1974; 8: 145-55.
14.  Grbec V. Sistem delitve dela v zdravstveni negi. Zdrav Obzor 1988; 22: 3-9.
15.  Grbec V. Razvojni trendi v zdravstveni negi. Zdrav Obzor 1990; 24: 251-4.
16.  Hojan T. Šola za sestre. Zdravstveoo šolstvo na slovenskem. Ljubljana: Sodobna pedagogika 1992; 7/8: 445-6.
17.  Hoyer S. Motivacija za vključitev v študij ob delu na visoki šoli za zdravstvene delavce v Ljubljan.. Sodobna pedagogika 1987; 3/4: 191-8.
18.  Jerovšek J. Pa naj gredo... Inovatorstvo 1988; RR 4: 3-4.
19.   Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenhh tehnikov Slovenije. Zbornica ZN Slovenije, 1994.
20.  Klajnšček C. Zdravstvena vzgoja v (srednjih) šolah - elemenii kritike. Zdrav Var 1991; 30: 239-44.
21.  Kobolt A. Faktorji stresa v pedagoškhh in socialnih poklicih. Referati s seminarja. Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport. Ljubljana 1993; 25-40.
22.  Meljak N. Petdeset let šo!e za medicinske sestre na slovenskem. Zdrav Obzor 1974; 8: 158-61.
23.  Molan-Škff M. Predstavitev izrednih poklicev s posebnimi psihičnimi zahtevam.. Zdrav Var 1995; 34: 29-34.
24.  Možina S. Motivrranee kadrov za njihov in splošni razvoj. Organizacija in kadri. 1986; 7/8: 437^48.
25.  Meglič R. Cilj kot osnova za pripravo zdravstvene nege. Zdrav Obzor 1986;20: 265-9.
26.  Nutheam D. Health promoiion glossery. Health Promoiion International 1986; 1: 6.
27.  Pogačnik V. Lestvica delovnih motivov. Ljubljana: Psihološka obzorja 1993; 3/4: 143-57.
28.   Pogačnik V. Položaj vrednot v odnosu do strukturnih in dinamičnih lastnosii osebnosti. Ljubljana, Anthropos 1988; 20: 58-70.
29.  Pahor M. Odnosi med zdravstvenimi delavc,, kot dejavnik razvoja zdravstva. Zdrav Obzor 1989; 23: 43-64.
30.  PIan zdravstvenega varstva Republike Slovenije do leta 2000. Ministrstvo za zdravstvo. Ljubljana 1993: 1-83.
31.   Srednješolski programi in poklic.. Republiški zavod za zaposlovanje. Ljubljan,, 1992.
32.   Salvage J. Ocena položaja zdravstvene nege: izziv za medicinske sestre v 21. Stoletju. Zdrav Obzor 1993; 27: 45-52.
33.   Šeparovič Z. Novo o položaju in odgovornosti medicinske sestre v zdravstvu. Zdrav Obzor 1989; 23: 31-42.
34.  Urbančič D. Ob 150-letnici Florence Nightigale. Zdrav Obzor 1970; 4: 189-203.
35.  Urbančič K. Zgodovinski razvoj zdravstvene nege. Obzor Zdr N 1996; 30: 31-8.
36.  Zupanič-Slavec Z. Pionirka sesterstva in organizirane nege. Vita 1995; 5: 2-4.
37.  Zajec-Cizerl I. Šola za sestre - zdravstveno šolstvo na slovenskem. Krajevna zgodovina. Ljubljana, 1993: 28-9.
38.  Zakotnik E. Timsko delo, kaj je to? Delavska univerza Maribo- -1989.