49. štev. V Kranju, dne 6. decembra 1913. Leto I. Ihaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). - Naročnina za celo leto K 4—, za pol leta K 2'—. za četrt leta K 1—. Za vse druge države in Ameriko K 5'60. — Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. — Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin. za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi.: „Sava", Kranj. Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775. Obračun. Minoli pondeljek je bil nekak zgodovinski dan za razvoj slovenskega naroda. Prvič, odkar vlada tako neomejeno klerikalna ošabnost na Slovenskem, prvič odkar so klerikalci zanesli nemoralo in koruptnost v deželo, odkar so zamorili z vsemi sredstvi vsak napredni pojav, so dobili od ljudstva samega odgovor, kateri jim bo zvenel po ušesih, dokler jih naraščajoča nevolja naroda ne odnese v morje pozabljivosti. Za 5000 glasov so nazadovali klerikalci pri volitvah v splošni kuriji minoli pondeljek in za 7000 so narasli protiklerikalni glasovi. In ta impozantni prirastek glasov se je doseglo skoro brez vsake agitacije, brez posebnega dela. Saj protiklerikalno gibanje -nima na razpolago niti duhovnega aparata, niti neštetih tisočakov, da bi jih vrgli v volilno agitacijo. Mirno in tiho se je delalo, in uspeh je bil naravnost presenetljiv. Vse, kar je bilo sploh mogoče, so storili klerikalci, da dosežejo večino za svoje kandidate. Prižnica in spovednica, hudič iti pekel, terorizem in pritisk, kjer imajo oblast ter razveljavljenje glasov, kjer so bile volilne komisije klerikalne, vse je funkcijoniralo brezhibno. Celo dozdaj najmir-nejši duhovniki .so po prižnicah razsajali, tolkli ob lečo in grozili z večnim pogubljenjem. V klerikalnih listin pa'je pod zaščito imunih urednikov kar mrgolelo najpodlejših osebnih napadov. Na tisoče je šlo brezplačnih izvodov teh klerikalnih pamfletov v svet. In vse to je imelo le edini namen: premotiti ljudstvo, paralizirati naraščajočo nevoljo proti klerikalnemu gospodarstvu, ter pomagali svojim kandidatom do zmage. Ni bilo dvoma o zmagi teh „kandidatov". Naše ljudstvo je še premalo izobraženo, premalo je še prodrla kultura v naše sloje in mnogo premalo še samostojno misli in razsoja naš priprosti narod. In vzlic vsemu temu je naraslo število pro-fiklerikalnih glasov za 7000. To je tako vesel pojav, da bi moral slehernega spodbuditi, da po možnosti v svojem krogu ljudstvo poučuje in razbistruje. 7000 glasov napredka in 5000 glasov nazadovanja, to je vspeh večletnega neomejenega klerikalnega gospodarstva v deželi. Stotisočake in milijone so raztrosili med svoje pristaše, hoteč jih s tem denarjem privezati nase za večne čase. Deželne podpore, premovanje telet, odpis posojil, 25% dra-ginjska dok[ada, mastno plačane službe na i eni strani, nesramni in podel terorizem na drugi I strani, vse to naj bi dalo klerikalni stranki na i Kranjskem nekak fundament, da bi bila zgradba i kljubovala vsakemu viharju. A ni se posrečilo docela demoralizirati slovenskega naroda. Se je ta narod v jedru zdrav in v kolikor se zaveda, si tudi ne da plačati in vzeti svojega prepričanja s I svetlimi kronicami. Se se ni zajedla sistematično I vzgojena nemorala in korupnost v srca našega I priprostega ljudstva. Nasprotno, kakor kaže izid j zadnjih volitev v splošni kuriji, se je znatno pomnožilo število onih, ki obsojajo klerikalno gospod-' stvo in strahovlado. 5000 je bilo onih, ki so še pravočasno spoz-| nali pogubnost klerikalnih namenov in ki so se odločno, z glasovnico v roki postavili po robu svoji dosedanji stranki. Lahko jih je bilo svoj čas j pridobiti z lažjo in obljubami, z obrekovanjem in i sramotenjem nasprotnika. A kakor hitro so izpre-videli moralno kvaliteto teh svojih laži-prijateljev, so jim možato obrnili hrbet. 5000 dosedanjih kle-j rikalnih volilcev je javno obsodilo klerikalizem in i vse, kar se skriva pod to firmo. Veseli smo lahko tega pojava med našim priprostim narodom. A podvojenega dela treba, da izve tudi kmet v zadnji gorski vasi o pogubnih j nakanah vladajoče klike. Volitve v kmetski in I mestni kuriji so pred durmi. Poučujmo še v tem kratkem času volilce o propalosti klerikalne stranke. I Razjasnimo jim, da vodi sedanji sistem v propad — tako gospodarski kot duševni. In ni dvoma, da bota naš pošten kmet ter meščan, ko izvesta za i skrbno prikrite nakane vladajoče klike, s studom obrnila hrbet tej klerikalni oligarhiji ter se s pro-tiklerikalnim glasovanjem dostojno maščevala nad svojimi dosedanjimi zapeljiva. Veselo na delo. Za 7000 glasov smo napredovali pri prvih volitvah. V tem razmerju naj ra-| stejo glasovi tudi še v ostalih kurijah, v kmetski ] in mestni, in potem bomo lahko zrli v prihodnjost J z opravičeno nado: da vremena Kranjcem bodo j se zjasnila! I -,- Volilni shod v Škofji Loki. Kandidat narodno-napredne stranke za mestno volilno skupino Kranj -Skofja Loka g. dr. Kari Triller je sklical za nedeljo, 30. m. m. ob 5. uri popoldne na Štemarjih javni volilni shod. Tako j mnogobrojno obiskanega shoda že zdavnaj ni bilo I v Škofji Loki. To nam dovolj jasno dokazuje, kako i priljubljen je nam Skofjeločanom naš ožji rojak g. dr K. Triller in kako srečna je bila misel, da i smo se odločili naprositi njega, da prevzame kandidaturo. Stemarje so bili isti večer takorekoč nabasane občinstva. S posebnim veseljem moramo omenjati, da so se tega shoda udeležili tudi volilci i iz Kranja, 63 po številu, njim na čelu g. župan ; Polak in dosedanji deželni poslanec g. Ciril Pire. Tudi smo opazili nekaj naših političnih nasprotnikov; I pogrešali pa smo žal nekaj naših boljših meščanov, ki se ob vsaki priliki ponašajo s svojim naprednim j političnim prepričanjem, sedaj pa so smatrali za potrebno, izogniti se tej naši,manifestaciji napredne j misli v Škofji Loki. Upamo, da bo v bodoče bolje, i Saj je splošna volitev dne 1. t. m. pokazala, da I Skofja Loka ni v večini klerikalna in da se bliža J čas, ko bo Sinkovčevcem odklenkalo njihovo gospodstvo. Zatorej veselo v boj proti njim! G. notarski substitut Suša je otvoril shod, pozdravil navzoče volilce in jih pozval, da naj si ' izvolijo predsednika. Na predlog posojilniškega taj-! nika Nadila je bil soglasno izvoljen za predsednika shodu J. Suša, ki se je, živahno pozdravljen, zahvalil za izkazano mu čast. Predstavil je zbranim : volilcem g. d r. Karla T rili er j a. Nato je omenjal razna mnenja o vzrokih razpusta deželnega zbora, I poglavitno o tem, da v dež. zboru ne more biti vse v redu, ker se je predčasno razpustil. Našteval je v svojem nagovoru krivice, ki se gode napred-i njakom v deželi, pojasnil določbe volilnega reda \ v kolikor se tičejo onih kmetskih volilcev, ki so , jih klerikalci vtihotapili med mestne volilce in kon-j štatiral, da klerikalci ne bodo zboljšali razmer v ! naši deželi. Nato je predsednik podelil besedo kandidatu gospodu dr. Karlu Trillerju, ki je burno aklamiran v daljšem, tričetrt ure trajajočem krasnem govoru podal jasno sliko o delo-vanju S. L. S. V začetku svojega govora se je g. dr. Triller I spominjal svojih otroških let, ko je še bival med nami in se mu je dozdevalo, da je Skofja Loka i središče sveta. Se sedaj, dasi vedno ne biva med I nami, mu je rojstno mesto Skofja Loka vedno pri j srcu in rad obišče svoje znance in prijatelje, kadar-I koli mu je le mogoče. Pred leti so bili volilci iz \ Kranja in Škofje Loke sklenili, da si bodo izbi-j rali poslance za dež..odbor po vrsti, to je, da bo DLISTI Izlet v Egipt. K, Popotni in zgodovinsko-kulturni utisi. Dalje. Ob vsem obrežju se vrste skladišča za skladišči. Med hruščem in vpitjem izlagajo in nalagajo hamali, ne samo moški, tudi mnogo nezakritih Arabkinj, včasi prav čednih, samo nesnažnih, opaziš tam, zlasti v magacinih, kjer spravljajo in zbirajo bombaž. Vsemogoči gospodar kapital je usužnjil tudi te, pred kratkim morda še daleč kje doli v Sudanu na očetovih grudah živeče ljudi in jih iz-sesuje, kakor v krščanski, ljudomili Evropi. Orjaškega dela bo treba, predno se tudi tem prostim ljudem vcepi ideja organizacije proletarijata in nazori velikega Karola Marxa. Dovolj utisov za danes. Že zahaja solnce, ki ne greje več s tropično vročino in rnrak se vlega na ulice, kojih vrvenje in življenje ne preneha tudi o pozni uri. Res, pomorsko trgovsko mesto. Kako čudno se odražajo v svitu pouličnih modernih svetilk zagoreli in črni obrazi pod pisanim turbanom in rdečimi fesi, pokriti v raznobojne, cel život pokrivajoče obleke ali široke hlače, ženske z dojenčki na hrbtu, z zastrtim obličjem, lepimi podolgastimi žarečimi očmi, revnejše bose, zavite v umazane cunje, bogatejše v svilenih haljicah, ki jih obdaja črn plašč, v lakastih čeveljčkih. Ali okras ljubijo vse in če ne drugega, krasi priprosto žensko srebrn ali vsaj posrebren obroček na „roži" nogi! Evine hčere tu in tam! Truden se vsedem pred neko kavarno in naročim arabske kave. Jedva začnem počivati, že se vsuje okoli mene vse polno revnih arabskih dečkov s pripravo za snaženje čevljev in mi ne dajo miru, dokler se ne pustim „civilizirati". Dasi so se po izvršenem delu čevlji svetili kakor srebro, le ni bilo miru, vedno novi prihajači so me hoteli še zlepšati, da sem jih naposled, reveže, s katerim moraš imeti usmiljenje, moral z grda napoditi. V hotelu je bila večerja že pripravljena. Moj opoldanski sosed je odšel in njegovo mesto je zasedel zastopnik neke hamburške veletvrdke, mlad, simpatičen fant, ki se je tudi pripeljal na „Helouanu", s katerim pa se preje nisem seznanil. Govoril je perfektno angleški in francoski, nemški pa, dasi rojen pristen severni Nemec, po domačem narečju, tako, da sem se trudil in mučil, da sem razumel njegov Plattdeutsch, pri čemer mi ni pomagal niti ponemčujoči sistem naših gimnazij, niti parletni študij na čisto nemški gimnaziji in dvoletno vse- učiliško posvečanje pragermanskega Gradca in Dunaja. Mnogokrat se s svojo slovniško „visoko" nemščino pri najboljši volji nisem mogel pomagati in prisiljen belil svoj govor s francoskimi ocvirki, nakar sva se hitro razumela. Pauvre lingue alle-mande! Rekel sem mu, da bi rad poletel ponoči malo okoli, spoznavat veliko trgovsko mesto in orijen-talsko življenje tudi v tem času. Bil je ravno tega mnenja in vesel, da je dobil tovariša za izlet. Za vodnika je preskrbljeno, ker ima trgovskega odjemalca, ki bo tako prijazen, da naju bo spremil in pride celo po večerji v hotel ponj. Bil sem zelo vesel prijazne ponudbe. Po večerji, ki je prinesla razun izbornih jedij tudi še posebno fin sladoled, se je oglasil pri naju znanec hamburškega zastopnika in mi z važnim obrazom podal posetnico, na katero je pod arabskimi črkami zapisal v boljše razumevanje A. M. (Ahmed Mohamed) Fowad. Tip ni bil čist, preobilica zamorske krvi, pomešane z nekaj arabske, tako, da se je takoj na zunaj kazal mulat, prebrisan, zgovoren in izobražen Orijentalec. Pri tej priliki je bilo možno opazovati nenavadno inteligenco domačinov v kulturnih evropskih jezikih. Z mojim znancem sta govorila angleško n francosko, midva pa italijansko. Razven tega te mesti zastopal eno dobo Ločan, drugo pa Kranjčan, zadnje dve dobi pa ju je zastopal zaporedoma g. C. Pire na zahtevo Skofjeločanov. Ker je sedaj g. Pire nadaljno kandidaturo odklonil, se je govornik odzval pozivu svojih rojakov, kateremu so se pridružili tudi volilci iz Kranja, držeč se pesnikovih besed, da ni dolžan samo kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan. In kakor je moral pri starih Rimljanih vsak kandidat nastopiti v beli togi- tako stoji tudi govornik pred zbranimi volilci. Ako je komu vedoma ali hotoma storil kako krivico, naj se oglasi. Morda J mu bo kdo očital kot napako to, da je naprednjak, toda govornik slovesno izjavi, da je naprednjak in tak tudi ostane dokler ga ne polože v grob. [ Obljubil je svoji stranki zvestobo in se ji noče iz- i neveriti. Vsakdo pa mu lahko poveri svoje zaupanje tudi kot naprednjaku, kajti pošteno voljo j ima koristiti svojim volilcem. Nadaljevaje, je govornik dokazoval, kako je S- L. S. s svojo enostransko in strankarsko agrarno j politiko spravila v umetno navskrižje gospodarske [ interese meščanskega in kmečkega prebivalstva. Danes je položaj v deželi tak, da zamore braniti | mestnega davkoplačevalca, trgovca, obrtnika, hišnega posestnika in tudi delavca pred deželnim odiranjem le močna deželnozborska opozicija, ki jo zamore tvoriti v danih razmerah le narodno-napredna stranka. Lastna korist mora torej velevati tudi meščanu, ki še ni politični pristaš te i stranke, da pomaga v mestni skupini do zmage narodno-napredni kot prepotrebni kontrolni stranki. ; Cili konjiči S. L. S. so vlekli v zadnjih letih de-želni voz v prehudem diru po klancu navzgor: sedaj pa stoje vpehani pod vrhom in voz je preobložen! Pričela se bo vožnja navzdol in gorje, ako pri vozu ne bo zanesljive zavore in močne coklje! Prevrniti se bo moral brez pardona v pre- j pad. — Očita se narodno-napredni stranki rado tudi, da je na Dunaju brez moči in da vsled tega za svoje volilce ne more ničesar doseči. Ampak tudi moč klerikalne stranke tiči le v kravjih kupčijah z vlado, ki niso vsikdar na korist sloven-skemu narodu. Cim bodo nastopile v Avstriji normalne razmere, tedaj tudi na Dunaju ne bo odločevala več politična korupcija, temveč resnične j potrebe posameznih dežela in narodov. In takrat bo mogoče tudi za kranjskega meščana doseči kar mu gre in to če treba tudi preko glave klerikalne stranke. Stranka, ki nosi pri vsaki priliki na prodaj svojo kožo, tudi na Dunaju ne bo dolgo imponirala. — Govornik se na to dotika v daljših iz- 1 vajanjih tudi sleparske volilne geometrije klerikalne stranke, ki je po krivici oslabila moč in veljavo vsega pravega meščanskega volilstva, tedaj tudi klerikalnih trgovcev, obrtnikov in posestnikov, zlasti i pa tudi uradnikov, katerim se ob volitvah tako j tada prilizuje. Prehajajoč k specijalnim škofjeloškim razmeram,. dokazuje kandidat, da je klerikalna j stranka osfhla tudi našemu mestu vse lepe obljube | na dolgu. Elektriko in vodovod so si morali Ločani j sami oskrbeti, zakaj klerikalna deželnozborska ve-čina rabi melijoracijski zaklad v prvi vrsti za — melijoracijo svoje stranke. Gradi se sicer nova cesta na kolodvor, za Katero se je dosedanji poslanec g. Pire leta in leta neumorno potegoval, a tudi ta cesta je izpadla tako, da je deželni odbor ; prav gotovo ne bo poslal v razstavo! Vrhutega paralizuje dobroto te ceste v preobilni meri nova deželna cesta 2iri-Rovte-Logatec, ki bo odtegnila Škofji Loki velik del dosedanjega prometa in isto-tako bo kvarna za mesto cesta Železniki-Podbrdo. Obljuba novih železniških zvez je tudi pesek v oči, je govoril kakor se je pohvalil, tudi grški in turški skupno pet jezikov ne vštevši domače arabščine. In kako perfektno! Z eno besedo, pošteno naju je blamiral, pripovedujoč, da pošilja v Trst neko blago „ciapole",'o katerem niti jaz kot netrgovec, niti i Hamburžan kot trgovec ni vedel, kaj pomeni, če- j prav se mu je pojasnila beseda i v angleščini i v francocšini. Ni čuda, da se je nama prisrčno smejal Orijentalec, kazoč svoje bele zobe izpod širokih, prav orijentalsko debelih ustnic. Med pogovarjanjem v vseh možnih velejezikih je hitro minul čas, ko se ustavimo pred leseno barako, na kateri je ponosno plapolala egiptovska državna zastava. Vstopimo. Velika, napol zasedena dvorana s pletenimi stoli po sredi, v ospredju oder z domačim orkestrom, obstoječim menda iz pet moških in dvoje žensk, pred katerimi je stala plesalka odpočivajoča se od truda. Še je grmelo ploskanje zbrane množice domačinov, med katerimi sva bila edina dva Evropejca. Na levi strani je bil poseben prostor, menda nekaki chambres se-parees, kakor sem opazil po mnogobrojnih „usmi- j Ijenih sestrah", katerih več črnih, rujavih in belih je sedelo tudi v ozadju, čakajočih na svoj plen. Sedemo, zaploskamo (znamenje za natakarja), prikličemo s tem tri čašice kave in čakamo arabske predstave. _____ Dalje. I dokler se ne zanima za te zveze vojaška uprava, j j Za obrambo nekdaj sloveče domače industrije se j ni ničesar storilo, čeprav bi bila Skofja Loka kot i nalašč za kako strokovno šolo. Glede na važno in ugodno lego mesta ob izustju dveh dolin, vodečih I v smeri proti italijanski meji, bi morda ne bilo brezupno prizadevanje za kako vojaško garnizijo. Vča- | sih je bil v Loki dokaj živahen tujski promet, sedaj se pa, mesto da bi se ga skušalo zopet oživeti, seje le seme najstrupenejšega sovraštva zoper j bližnjika in ubija vsak poskus resničnega napredka, i To dokazuje zlasti gonja zoper zaslužno gasilsko j društvo, ki se mu odreka vsako podporo, ker je doslej požrtvovalno vzdrževalo — godbo! In vendar to društvo ni poznalo nikdar politike ter tudi ' sedaj ni v naprednih rokah. Hujska se stan zoper ' stan, društvo zoper društvo, soseda zoper soseda ' in celo tako daleč sega pri nas zelena politična strast, da pusti župnik nalašč razpadati lastno župno cerkev, samo iz togote, ker meščani nečejo pritrditi njegovim potratnim gradbenim načrtom. Tako ne sme in ne more dalje in ako se klerikalna stranka ne bode sama pravočasno spomnila zlatega nauka svojega sv. Tomaža Akvinskega, bo prišel čas, ko jo bodo vsi dobromisleči ljudje v deželi v to prisilili. — Govornik se nikomur ne vsiljuje, apeluje pa na zaupanje vseh, ki jim je na srcu blagor in boljša bodočnost našega rojstnega mesta. Živela Skofja Loka! Zborovalci so sprejeli mirna, brezstrastna in vseskozi stvarna izvajanja svojega rojaka z velikim navdušenjem in odobravanjem, na kar je tajnik Nadilo prečital obširno resolucijo volilcev mesta Škofje Loke, v kateri zavzemajo ti svoje stališče glede delovanja klerikalne stranke v deželi ter je predlagal, da se sprejme kandidatura g. dr. Karla Trillerja ter izreče tudi zahvala dosedanjemu poslancu v deželni zbornici g. Cirilu Pircu iz Kranja za njegovo delovanje. Ta predlog so volilci soglasno sprejeli. Predsednik g. Suša je opozarjal o pomenu volitev dne 1. dec. in 16. dec. t. t., posebno o slednji volitvi. Pokazati moramo največji odpor proti dosedanji strahovladi in ne smemo pozabiti na to, da bodo nasprotniki porabili za to volitev vsa mogoča sredstva, da nam ugrabijo ta mandat. Toda kdor hoče, ta tudi zmaga. Vse svoje moči napnimo in podajmo se v boj zoper koritarstvo in klerikalno strahovlado. Nato je g. Dolenc ob burnem odobravanju v navdušenih besedah poživljal volilce k vztrajnosti. Končno se je oglasil k besedi še dosedanji poslanec g. Ciril Pire ter se toplo zahvalil škofjeloškim volilcem za mu izkazano zaupanje. Ako pa ni mogel vsega doseči, ni temu kriv on, ampak razmere v deželnem«zboru. Omenjal je shod, ki se je vršil v isti dvorani na Štemarjih, ko sta si stala nasproti takratna kandidata pokojni notar Globočnik in dr. Sušteršič, ki je bil pri volitvah prav grdo pogorel. Borimo se tudi sedaj ramo ob rami. Ločan, vaš rojak, naj sedaj zastopa tudi nas in bodite uverjeni, da je njegova kandidatura našla glasen odmev v Kranju. Škofji Loki se že leta in leta gode krivice, zato je prav, da se temu zlu od-pomore. Kranjski volilci bodo šli navdušeno v- boj za dr. Trillerja, kajti v Kranju bo dobil lepo večino. Predsednik je nato zaključil shod, izrekši zahvalo vsem govornikom in udeležnikom shoda. Južna železnica. (Dalje.) Ako so tudi ta izvajanja nedvomno v marsičem pretirana in na to preračuna, da vzbude sočutje vlade, tiči pa vendar v njih tudi mnogo resnice, in prav gotovo nosi državna uprava in politika del krivde na slabih razmerah južne železnice. Nastaja vprašanje, po kakšni poti se naj izvrši saniranje južne žnleznice in se more izvršiti. S tem vprašanjem se javnost peča že več let prav živo, kar je lahko umljivo pri ogromnosti podjetja in mednarodni razširjenosti papirjev južne železnice. Ker je kompliciranost vprašanj, ki se tu pojavljajo, prerazlična, umevamo, da je število predlogov saniranja legijon in da doslej nobeden še ni dovedel do cilja. Najradikalnejši predlog meri na to, da se južna železnica požene v konkurz, kar bi upnike napotilo v primerno poravnavo in k odpisu enega dela njih nominelnih terjatev. Ta predlog je neiz-vršljiv ker pomenja izročitev podjetja posestnikom triodstotnih in deloma petodstotnih prioritet, ki so s prvim stavkom intabulirani, in ker bi poznejši posestniki obligacij odšli praznih rok, — kar bi bilo v toliko jako krivično, ko so baš prioritete na prvem stavku povzročile enormno dobičkarsko izkoriščanje podjetja in se najbolj obogatile pri tem, dočim so se one z zadnjih stavkov mnogo bolj približale nominalnemu znesku. Pa neglede na to so miljoni v zvezi s takim ogromnim prometnim zavodom zasebnih interesov — narodno gospodarstvo vse južne Avstrije je najtesneje zvezano stem — pomislite na promet s tujci, od katerega žive ne le mnogobrojni hoteli, ampak cele doline; na ogromni promet z živili iz Italije itd. — in pasivna rezistenca je poučila, kakšne velikanske ekonomske učinke ima zavlačevanje železniškega ob- rata tudi le v enem dnevu kaj šele če ta obrat obstane popolnoma. Kakšne komplicirane pravne posledice pa bi rodila sekvestracija, se pa niti misliti ne da. Sedaj pa pride še vprašanje avstrijskega državnega kredita. Pretežna večina prioritarjev južne železnice je na Francoskem, velik del je na Nemškem in Angleškem placiran. Pri državnih in velikih zasebnih posojilih od bank in podružnic se upošteva poglavitno Francoska, upnica vsega sveta. Najsi bodo finančne pravice upravnikov južne železnice še tako dvomljivega izvira, ne moremo iti kar na dnevni red preko njih, ker gre za poltretjo miljardo in za pravno stanje, ki je bilo osnovano pred 50 leti; to bi spravilo v nered vse naše denarno in. kreditno življenje in potem nam pač ne bi izlepa nihče nič več posodil. POLITIČNI PREGLED. Steber naše balkanske politike. Vsa naša zunanja politika na Balkanu se je že od nekdaj opirala na Bolgarijo, to se pravi na bolgarskega Ferdinanda, ki je postal kot avstrijski nadporočnik car. Sedaj je pa francoski časnik I „Matin" razkril pogodbo, ki jo je sklenil ta naš I prijatelj Ferdinand s srbskim kraljem Petrom. Po j tej pogodbi bi se morala Bolgarija v slučaju, da i prestopi avstrijska armada mejo proti Sandžaku I priskočiti Srbiji z armado 200.000 mož na pomoč i ter jih postaviti proti Avstriji. To je torej tisti naš I zvesti prijatelj, katerega so povzdigovali na Dunaju j v sveta nebesa. A pretkanost in zvijača sta bili i že od nekdaj lastnosti Koburžana. Sedaj, ko mu i je Rusija zamerila, da je svojevoljno pričel bratomorni boj s Srbijo, se je zatekel zopet k Avstriji toliko časa, dokler mu ne bo kazalo rusko prijateljstvo večjih dobičkov. Saj so bili edini cilj vse njegove politike lastni interesi. Za narod pa se ni brigal ali zopet le v-toliko, kolikor je bilo neobhodno potrebno iz dinastičnih interesov. A ta pogodba nam kaže tudi v strašni luči, kaj vse bi se bilo zgodilo, ko bi začela Avstrija vojno proti Srbiji, h kateri so jo osobito klerikalni glasovi j v državi naravnost silili. Nedvomno bi bila posegla I Rusija, kot zaščitnica balkanskih Slovanov vmes, kar bi imelo za posledico, da se gane tudi Nemčija I v prid Avstrije. Ta korak pa bi bila morala para-j lizirati Francija in ž njo Anglija in svetovna vojna i bi bila v polnem plamenu. To niso zgolj besede, j ampak gotova stvar. In vse to bi se bilo godilo radi par albanskih gnezdov, ki niso vredni kosti I enega pruskega vojaka, kakor je Bismark to po-! vedal že 1. 1878. Delegacije. V delegacijah se je razpravljalo o dispozi-cijskerh fondu zunanjega ministra ter je bila predloga sprejeta z dvanajstimi proti šestimi glasovi. To je bil torej edini protest proti vsem kozlarijam ki jih je streljal naš zunanji urad tekom pretečenega leta. Vsi govorniki so sicer obsojali to politiko, i vsi se zgražali nad nepotrebno mobilizacijo, ki je provzročala toliko gorja in ki nam je docela uničila naše narodno gospodarstvo. Se na leta bomo čutili posledice brezumne sedanje politike grofa Berchtolda, a vendar so mu poslanci z dvanajstimi glasovi izrekli zaupanje ter glasovali za njegov dispozicijski fond, ki iznaša letos dva milijona kron in ki se porabi večinoma v podkupovanje vladnega časopisja. Da je klerikalni kranjski vojvoda dr. Sušteršič tudi glasoval za ta dva milijona je samoobsebi umevno. Državni zbor. ' Državni zbor je končal predlogo o davku na žganje ter prešel na predlogo o povišanju osebno-dohodninskega davka. Med Poljaki in Rusini se je dosegel nekak sporazum, glede gališke volilne reforme tako, da so slednji opustili obstrukcijo in lahko državni zbor nemoteno zboruje. Ustavne razmere na Hrvaškem. Dne 20. novembra je preklical hrvaški komisar Skerlecz izjemne odredbe na Hrvaškem in 30. novembra ga je imenoval ogrski kralj hrvaškim banom. S tem so zopet vpeljane ustavne razmere na Hrvatskem. Zanimivo je pri tem, da se je ogrska vlada, na čelu ji zloglasn: Tisza, morala udati brez vsake protiusiuge hrvatsko-srbski koaliciji. Volitve v hrvaški sabor se bodo vršile dne 16. decembra. Francosko posojilo. Francoski vladi je zbornica dovolila najeti posojilo 1500 milijonov frankov v svrho narodne obrambe. Finančni minister Dumont je pri tem omenil, da se je Francija, le prisiljena po drugih državah, odločila storiti ta korak. Izza balkanske krize je nastala v vseh državah strašna finančna mobilizacija. Evropski dolg je znašal 1. aprila 1912 štiri milijarde, danes iznaša osem milijard. Prebivalstvo se sili, da kupuje državne vrednostne papirje po visoki obrestni meri. Francija lahko emitira krajše obligacije le po 4 do 4'/» odstotka. Treba torej, da se apelira na kredit Francije, da se bo dobil denar po 3'/2 odstotka. Francija je ona država, na katero se bodo vsi obračali v slučaju potrebe denarja. Sami sebi moramo najprej ustreči, da imamo koristi od obrestne mere, do katere ima Francija popolno pravico. Vojna med Zedinjenimi državami in Mehiko. Poslanik Zedinjenih držav je izročil me-hikanskemu predsedniku Huerti ultimatum v katerem zahtevajo Zedinjene države, da Huerta odloži predsedništvo in ne zapusti niti vojnega ministra Blanqueta, niti kakega drugega člana kabineta za svojega naslednika. Huerta na ta ultimatum še ni odgovoril. (Blanquet je eden izmed onih 6 vojakov, ki so tvorili detachement, ki je ustrelil bivšega mehikanskega cesarja Maksimiljana.) Predsednik vojaške komisije v senatu je izjavil: Severoameriška vlada in severoameriški narod ne nameravata podvreči si Mehiko ali pa jo anektirati. Sedaj ni prišel čas, da bi se o tem diskutiralo; zgoditi za se bo moraio to kmalu. V Mehiki pa manjka denarja in vlada ni mogla izplačati niti svoje uradnike. — Kakor se torej vidi, je predsednik VVilson trdno odločen, demonstrirati proti Mehiki z vojaštvom in vojno mornarico, da prisili Huerto, da odstopi. Predsednik Huerta pa izjavlja, da se na noben način ne umakne s svojega mesta. Skrbel bo slej kot prej, da ohrani v deželi mir. Pač se lahko zgodi, da pridejo inozemci v nevarnost, v tem slučaju pa bo storil vse, da jih ščiti. Res je, da se utegnejo najnižji sloji spuntati, uporabil bo skrajna sredstva, da napravi zopet red in mir in da kaznuje krivce. Medtem pa so Mehikanski vstaši zavojevali cel sever Mehike. Za provizorično glavno mesto so proglasili mesto Culiacan. Za sedaj je predsednik provizorično vstaški general Caranza. Počasi se bližajo vstaši mestu Mehiki. Predsednik Huerta je sklical kongres za četrtek ter prebral svoj sklep. To bi pomenilo definitivni razkol z Zedinjenimi državami. A tudi vladni generali so nevoljni radi postopanja Huerte napram Zedinjenim državam. General Blanquet je v sporazumu z vsemi voditelji armade sklen 1 Huerto aretirati, kjer je to edina možnost sporazumeti se z Zedinjenimi državami. Narodno-gospodarstvo. Tržne cene na letni semenj v Kranju, dne 1. dec. 1913 Pšenica \00 kg.........K 21 •— Rž „„...'......„ 18 — Ječmen „ „........'. „ 17"— Oves „ „.........„ 16 — Koruza rdeča „ „ ..........„ 20 — Koruza rumena „ „.........„ 18"— Koruza nova „ „.........„ 14"— ' Ajda . „„...."..._....„ 22 — Proso „ » .......... 18-— Deteljno seme „ ,........170*— Fižol ribničan „ „■....'.....„ 28'— Fižol koks „ „.........„ 30'— Fižol mandolan „ „.........„ 26'— Leča „ „..... . „ 20 — Pšeno , '„„.,.:.....„ 30 — Ješprenj „ „..........„ 28 — Krompir „ „.........„ 4'— Mleko 1 /......-........„ —'20 Surovo maslo \ kg.....-....„ 3'50 Maslo 1* , ..........* 3 — Govedina I. 1 „ . ........„ l-68 Govedina II. 1 „ ...... . . „ 1'60 Teletna I. 1 „ .........„ 2'— Teletna II. 1 „ .........„ L80 Svinjina I. 1 „ .........„ 2"— Svinjina II. 1 „ ..........„ 1'80 Prekajena svinjina I. 1 kg......„ 2'20 Prekajena svinjina II. 1 „......„ 2'— Slanina I. 1 „......„ 2.— Slanina II. 1 „...•... „ 170 Jajca 9 kom............., —-80 Na lelni semenj v Kranju, dne 1. decembra 1913 se je prignalo: 163 glav domače govedi, 0 glav bosanske govedi, 0 glav hrvaške govedi, 3 teleta, 67 prešičev, 1 ovca. — Od prignane živine je bilo za mesarja: 90 glav domače govedi, 0 glav bosanske govedi, 5 prešičev. — Cena od 1 kg žive teže 84 v za pitane vole, 78—80 v za srednje pitane vole, 70—72 v za nič pitane vole, 0 v za bosansko (hrvaško) goved, K 0-96 za teleta, K 140 za prešiče pitane, K l-20 za prešiče za rejo. Prihodnji tečaj podkovske šole v Ljubljani. Novi tečaj na podkovski šoli c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani se prične dne 1. prosinca 1914. Poleg podkovstva se učenci podkovske šole uče tudi ogledovanja klavne živine in mesa. Kdor želi priti v podkovsko šolo, naj vloži prošnjo za sprejem ter naj ji priloži: 1.) krstni list; 2.) domovinski list; 3.) šolsko spričevalo; 4.) učno spričevalo v dokaz, da se je podkovstva izučil pri kakem kovaškem mojstru ; 5.) naravstveno spričevalo. Ubožni prosilci, ki se ne morejo šolati ob svojih stroških, niti ne morejo pričakovati podpore od svojcev, morejo dobiti po 100 K podpore pri kmetijski družbi. Prosilec za podporo pa mora svoji prošnji poleg navedenih prilog priložiti še: 6.) ubožni list in 7.) potrdilo, da je že najmaj dve leti bil za kovaškega pomočnika. Prošnje za sprejem v podkovsko šolo naj se do 15. decembra t. 1. pošljejo ravnateljstvu podkovske šole v Ljubljani. Šola bo trajala do konca junija 1914. Kdor dobro prestane skušnjo, more po postavi iz 1. 1873. dobiti patent podkovskega mojstra; brez skušnje pa ne more nihče postati podkovski mojster. Pouk v šoli je brezplačen, učenci morajo skrbeti le za hrano ter za potrebne učne knjige. Stanovanje imajo učenci v zavodu. Učenci naj' se zglase en dan pred šolskim pričetkom v podkovski šoli na Poljanski, cesti. Ker je v slovenskih deželah še vedno premalo v podkovu izučenih kovačev, ki bi mogli zdraviti tudi kopitne bolezni, pa tudi premalo izurjenih oglednikov živine in mesa, naj bi skrbela županstva, da dobi vsaka občina vsaj enega do- j brega kovača ter živinskega in mesovnega ogle- I dnika. Skušnje na podkovski šoli se bodo vršile dne 30. in 31. decembra, t. 1., in sicer 30. skušnja iz podkovstva za kovače, ki niso obiskovali pod- j kovske šole, 31. pa za učence podkovske šole iz podkovstva in ogledovanja klavne živine in mesa. j Kovači, ki hočejo delati to skušnjo, naj vlože pri j ravnateljstvu podkovske šole do 15. decembra t. 1. prošnjo za sprejem k skušnji, ki naj ji prilože: 1.) učno spričevalo in 2.) potrdilo o najmanj triletni . službi kot kovaški pomočnik. DOPISI. Iz Škofje Loke. Volitvezasplošnokurijo, l.t. m. so se pri nas mirno vršile. Lahko smo loški naprednjaki ponosni na to, da je število naših volilcev poskočilo za celih 5 odstotkov, dočim so za ravno toliko odstotkov klerikalci nazadovali. Ako bi bila volitev res svobodna in bi duhovščina ne nastopala s takim terorizmom, potem bi videl naš Šinkovec koliko ljudi ima za seboj. Skoro vsi volilci so se na dan volitve pritoževali, ker je predsednik volilne I komisije Sinkovee odvijal glasovnice predno jih i je vrgel v lonec. Glasovnice so bile iz tako sla-| bega papirja, da se je skozi njega lahko bralo ime napisanega kandidata. Opozarjamo na to c. kr. glavarstvo, kajti če kdo izmed komisije brska po zvitih glasovnicah in jih ogleduje, potem volitve niso tajne, kakor zapoveduje zakon. Še več drugih krivic nam je znanih, katere bodemo že še spravili na dan. Takoj po volitvah se je v Loki prikazal novoizvoljeni poslanec Jare, a ne za to, da bi se svojim volilcem zahvalil, temveč zato, ker bi rad snubil kakega kandidata zoper našega dr. Trillerja. Videli bomo, kdo se mu bo na limance vsedel. I Naš velemožni župan Pepe je zadnje dni skoro i vedno črno napravljen, ker mora letati v Ljubljano na klerikalne shode in stranke. Pa ne da bi to j nekaj pomenilo! Skoro gotovo nam bo letošnji Miklavž privedel kmalu kakega klerikalnega kandidata, kajne Pepe! Jeseniške novice. Sijajna zmaga. Mogočno se je razkoračil katol. YŠlovenec" pri zadnjih volitvah in zaklical, da Jesenice so in ostanejo katoliško-slovenske, to se pravi, da se je klerikalizem tako zajedel, da ga je nemogoče izpodbiti. V pondeljek pa je odmevalo po Jesenicah, da črnega pogubonosnega in sleparskega klerikalizma ni več. Nad 600 mož je obsodilo klerikalno politiko in samo borih 300 glasov so spravili skupaj in še teh 300 tako sleparsko, da se poštenemu človeku gabi. Ako pomislimo, da je bilo na delu za župnika Pibra cela armada koritarjev, namreč 30 občinskih svetovalcev, župan, štirje občinski uslužbenci in cela jata duhovnikov, tedaj pač lahko računamo: Jesenice so bile včasih klerikalne, danes pa so se otresle črnega terorizma. Liberalcevni, tako je že večkrat pisal in oz-nanjeval „Slovenec". V pondeljek pa je kar naenkrat stopilo nad 200 mož in z glasovnicami v roki dokazalo, da so bile vse pobožne sanje fa-rovških gospodov prazne, ker faktično je Vsak liberalec, kdor hoče s svojo glavo misliti. Ko so klerikalni kimavci z župnikom in kaplanom Koge-jem na čelu videli v razgrnjenih glasovaicah, strahoviti poraz črne garde, so bili vsi iz sebe, v groznem obupu so potem z hinavsko jezuitskimi obrazi razveljavi nad 400 glasovnic glasečih se na ime samostojnega kandidata, češ, da je sin g. Kržišnika tudi Anton kakor oče, in da se piše tudi po očetu, seveda črnim polžem to ne gre v glavo ker se navadno otroci farovških očetov pišejo po materi. Sleparstvo potrjeno. Ko so klerikalci na tako hudoben način razveljavili toliko glasovnic, je vstal vladni komisar, ki je vodil volitve in je v ostrih besedah protestiral proti klerikalnemu nasilstvu. Sam vladni komisar je torej obsodil in grajal ne- poštenost naših duhovnikov, kar pa ves terorizem, vse sleparstvo na stvari nič ne izpremeni. Fak-tum je, da je S. L. S. dobila tako zaušnico na Jesenicah, da jo nikdar več ne preboli. V tem nas potrjuje tudi velika Demonstracija, ki se je vršila v pondeljek zvečer po volitvah na Jesenicah, ko se je zaznalo za klerikalne sleparije, zbralo se je nebroj zavednih volilcev, ki so dali z mirno in dostojno demonstracijo na znanje klerikalnim mogotcem, da so na Jesenicah dogospodarili razni Moriči, Čebuli, Sku-bici in Kogeji. Iz Križev pri Tržiču. Po ljudeh in tudi po časopisnih brzojavih sem izvedel, da se je dup-Ijanski župnik Peter Bohinjec pred kakimi desetimi dnevi zgubil in da so Dupljančani ponudili primerno nagrado tistemu, kateri ga najde in do Honza na cesti nazaj pripelje. Ker bi bil tudi jaz rad razpisano nagrado dobil, sem se podal na pot iskati Bohinjca. In kaj kmalu sem mu prišel na sled. Zvedel sem namreč, da je šel za potnika k deželnemu poslancu Pibru, da -je krošnjaril z nje-i govimi štampiljami. Po dnevu je šel v daljne kraje I in se vozil po železnici, in po noči pa je opravljal I to službo po Zgornjih in Spodnjih Duplah od hiše do hiše ter pritiskal Pibrove štampilije na glasovnice, ne da bi katerega vprašal, koga bo. volil. Nekateri ljudje so mu rekli, da ni treba pritiskati, j da bodo že ljudje sami napisali, pa jim je Bohi-i njec rekel, da morajo ravno tega voliti, dovršil svojo službo in odšel. V Zadrago pa Bohinjec ni hotel.sam priti in je rajši pooblastil s tem delom gospoda Pušla in mu izročil Pibrove štampilije. Pušel je pa zavrnil, če mu je kdo rekel, da bo Trebušnika volil, da bo zapisal Trebušnika. Enako se je godilo tudi v kriški župniji. Kriški župnik Janez Zabukovec je tudi imel v vsaki vasi svojega namestnika s Pibrovo štampi-lijo, in ljudi nadlegoval, da naj volijo Pibra ter jim pritiskal njegovo ime na glasovnice. Smemo li reči dandanes, da so volitve proste? Gotovo ne, ker se vrše pod veliko večjim pritiskom, kakor poprej. Ko bi kak kmet tako delal, kakor delajo duhovni pastirji, bi mu ne bilo polovico posestva dosti za kazen. Ker so pa ravno duhovni s tem zaposleni, jih roka pravige pusti brez zasledovanja v miru živeti. Enaka krivica se je že godila pri volitvi krajnega šolskega sveta v Dupljah. Katoliška politika je dandanes na vrhuncu. Velikokrat se jo sliši s prižnice in tudi pri adventnem izpraševanju v Duplah je bilo pri dekletih več govora o volitvah, kakor o krščanskem nauku. Torej se je moral sedaj krščanski nauk politiki ogniti. Iz Selc. Kdaj so že merili inženerji cesto iz Selc čez Jamnik na Podnart. Polno rdeče pobarvanih kamnov in nebroj količkov so postavili, toda ceste še ni. Gospod Čočov France, ki ste zopet kandidat, kaj pa spite? Sicer vam pa povemo, da je splošno znano, da je cesta po selški dolini zato v tako slabem stanu, ker se vozi po njej državni in deželni poslanec Franc Demšar iz Cešenjc, ki samo trasira in zida, ne napravi pa niti tega, kar bi bilo celo njemu v prid, ko se vozi v Ljubljano ali na cesarski Dunaj. Vas imajo pač samo za peto kolo. Volilci! Kmetje! Kmečki kandidati za kmečko volilno skupino, ki voli dne 9. decembra 1.1. so za sodne okraje: Kranj — Skofja Loka — Tržič: Jože Novak posestnik na Jami. Matej Barle posestnik na Lužah. Za sodna okraja: Radovljica — Kranjska gora: Jože Gogala posestnik v Novi vasi. Za sodna okraja: Kamnik — Brdo: Matevž Sršen posestnik v Skaručni. Pregled izida volitev v splošni kuriji dne 1. decembra 1913. v volilnem okraju Kranj — Skofja Loka. 10 O c os O O > "<0 o > */5 1 2 5 4 5 6 7 8 9 10 11 12 15 1 2 5 4 o 6 7 8 9 10 11 24 Občina Cerklje . . Hrastje . . Sv. Jošt . . Kranj . . . Mavčiče . . Naklo . . . Predoslje Predvor . . Smlednik Stražišče Šenčur . . Velesovo Voglje . . . Javorje . . Oslica . . . Poljane . . Selce . . . Sora . . Sorica . . . Stara Loka Skofja Loka Trata . . . Zminec . . Železniki o? > 2 551 106 130 436 206 281 389 580 256 522 552 111 112 522 106 150 416 193 276 582 577 250 508 348 109 104 c 11 > s > O tO jO Se c w o Q u c (O o (O •-^ c bo > 159 407 355 752 101 252 562 517 554 521 170 157 599 519 739 101 248 558 508 544 517 164 20 15 5 5 5 6 6 4 73 27 47 309 45 65 102 '26 4 74 124 55 11 444 79 82 105 141 209 266 550 241 229 222 75 95 4 1 1 1 9 1 10 12 5 5 9 4 6 20 146 144 156 12 45 202 155 75 118 57 156 248 174 598 87 205 547 155 270 198 104 c «0 c < 2 8 c si _E g. 60 c -a o sz _a o CM 'to (T> O (O - I &c "ČL o 10 7540 7175 55 I 150 2044 5052 17 Pregled izida volitev v splošni kuriji dne 11. decembra 1913 v volilnem okr. Radovljica—Kranjska gora—Tržič. O > o T3 tO cc (O "c O O b c i n a Begunje . . . . Bled...... Breznica Bohinjska Bistica Zgornje Gorje . . Kamna Gorica Kropa Lancovo . . . Lesce — Predtrg Mošnje..... Olšiše . . . . . Radovljica ... . Ribno ..... Srednja vas . . . Bela peč Dovje .... Jesenice . . . , Koroška Bela Kranjska gora Radeče . . . Sv. Ana ... 4 43 — Sv. Katarina . . . 65 150 6 Kovor ..... 85 26 105 14 Križe...... 20 16 245 — Tržič...... 52 126 332 86 1654 1164 3990 495 c — 2 S S 131 112 174 57 12 12 54 128 121 101 45 82 116 65 11 44 24 57 11 20 I 75 37 1110 j115 |465 ! 52 80 ! 75 i 59 142 I 70 ; 55 145 586 c N Si 2 75 4 10 45 84 ! 59 j 15 50 ! 47 160 ! — 68 j 229 204 ,256 25 556 409 i — 12 j 115 145 99 36 ! — 80 — Splošen pregled izida volitev v splošno kurijo dne 1. decembra 1913. t Samostojni in napredni kandidati Socijalistični l/on^liH'iti Klerikalni Proti- Klerikalec zma- Volilni okraj - kleri-kalnih glasov 1913 gal z ! absolut-no večino 1913 1907 1 ; 1911 1913 1907 1911 1913 1907 1911 1913 priznanih razcep-. ljenih razveljavljenih skupaj Ljubljana..... 2587 i 2664 2684 2684 641 730 842 1526 1642 1526 3526 _ Ljubljanska okolica . . 587 1317 1917 82 218 2217 991 1355 • 965 4216 4955 4626 3182 722 1 Kranj-Škofja Loka . . 415 2184 2044 79 157 2280 . i —i- :ž 45 — 4507 5103 5052 2280 1386 j Radovljica-Kranjska go- ■ -.. .. ra-Tržič...... 562 I 814 1654 47 548 2249 791 1510 1164 4112 4903 3990 3413 288 Kamnik-Brdo . . 721 1510 1529 96 179 1804 — 28 — 4800 4832 4846 1804 1521 1 ; Postojna-Senožeče-Ilir. Bistrica-Vipava-Lož . 2957 1 1383 3160 291 444 3895 169 737 5649 6559 5480 3895 792 Logatec-Idrija-Cerknica i Vrhnika...... 1400 ! 1857 1934 39 232 2205 1175 1355 1053 4729 4890 4958 3258 850 Ribnica - Kočevje - Velke i ■ ■ ■ Lašče . . . ... 212 1164 983 276 291 1550 -*— ■ ^~ — 4371 6979 5487 ' 1550 1968 Krško-Kostanjevica-Mo- kronog-Trebnje . . 2258 i 2809 3100 72 113 3285 — 65 — 4564 5722 4956 3285 835 "Litija-Višnja gora-Ra- 1007 deče ....... — i 1395 1425 157 159 1741 1302 870 887 4751 4895 4642 2628 Novo mesto-Črnomelj- - Metlika...... 1749 j 1561 1772 140 137 £049 — ' , — 5382 6139 5331 2049 1641 13448 18658 — 25959 5069 6695 4911 48607 56619 50894 30870 1010 Nezaslišana nesramnost. „Kmetska zveza za Kranj in okolico", ki ima menda namen pospeševati gospodarski napredek svojih članov, razpošilja kmetskim posestnikom v kranjski okolici, ki so se po najnovejši razlagi deželnozborskega volilnega reda sprejeli med deželnozborske volilce v mestni kuriji, sledečo tiskano okrožnico: Kmečka zveza za Kranj in okolico. Kranj, dne 24. novembra 1913. Cenjeni naš somišljenik! Pri sestavi volilnega imenika za volitev deželnega poslanca v Kranju v torek, dne 16. decembra 1913 je mestno županstvo v Kranju izpustilo protipostavno Vas in še približno 80 drugih volilcev iz okolice Kranja, zato ker niso liberalci. Proti temu se je pritožila „Krnečka zveza". Pritožba je imela vspeh. Glavarstvo je ukazalo vpisati Vas in še 80 drugih posestnikov okoličanov na veliko jezo liberalcev, ki so hoteli toliko naših mož opehariti za volilno pravico. To Vam damo vedeti s povabilom, da pridete ja zanesljivo v torek, dne 16. decembra v Kranj na volišče, da zadostite postavni volilni dolžnosti. Liberalci že ponujajo okoli dr. Trillerja za poslanca in bodo skušali tudi tega ali onega kmeta premotiti, da bi ga volil. Toda dosegli ne bodo nič, ker vsak kmet ve, da je dr. Triller liberalec in kot tak sovražnik kmečkega stanu. Noben kmečki mož, ki kaj drži nase, ne bo glasoval za dr. Trillerja. Naši kmečki možje bodo 16. decembra volili v Kranju vsi brez izjeme le tistega moža za poslanca, ki ga bo Slovenska Ljudska Stranka v dogovoru s „Kmečko zvezo" postavila za kandidata. To se bo orav v kratkem zgodi/o in javno razglasilo. Dotlej pa se ne zmenite za nobene liberalne agitatorje, če bi slučajno kdo upal Vas nadlegovati in jim pokažite hrbet. Zaupajte le „Kmečki. zveži" in ravnajte se po nasvetu njenega odbora, da bo dne 16. decembra v Kranju zmaga naša. S pozdravom Odbor »Kmečke zveze za Kranj in okolico"'. Morda je bil inspirator in pisec ponatisnjene okrožnice uverjen, da zadeva ne bo prišla v javnost, kajti sicer bi si pač ne bil drznil na tako podel in lažnjiv način uplivati na prizadete kmetske posestnike. Prepričani smo namreč, da se ta sleparski oklic ni porodil v kaki kmečki glavi in zato obžalujemo, da edinole pod oklicem podpisani odbor „Kmečke zveze za Kranj in okolico" nosi popolno odgovornost za vse v okrožnici nagro-madene neresnice in žalitve. Za danes naj pribijemo le. sledeče: 1. Nesramna laž je, da je mestno županstvo v Kranju protipostavno izpustilo iz volilnega imenika kmečke volilce in jih hotelo opehariti za volilno pravico, ker niso liberalci. Res je marveč, da se je županstvo držalo strogo določbe § 14. deželnozborskega volilnega reda, ki se glasi: Ako je volilec volilskih razredov mest in trgov ter kmečkih občin občan večobčin, tedaj izvršuje svojo volilno pravico samo vob-čini svojega rednega stanovišča. Od ustavne dobe sem se je vedno upoštevala ta še vedno veljavna določba in nikdar še niso volili v Kranju v deželni zbor okoliški kmetje, ki imajo svojo po zakonu zajamčeno volilno pravico v domačih občinah, na katere jih veže ves življenjski interes in v katerih plačujejo svoje glavne davke. 2. Nesramna laž je nadalje, da se je „Krnečka zveza" pritožila proti sestavi volilnih imenikov, kajti ona nima za to prav nobene pravice. Res pa je, da so se vsled reklamacije predsednika „Meščanske zveze v Kranju" vpisali okoliški kmetje med mestne volilce in se tako opeharili za deželno* zborsko volilno pravico v domači občini. 3. Prav navadna lumparija in nesramen volilni manever je poziv na kmetske posest-nike, da naj 16. decembra zadoste postavni volilni dolžnosti. Po § 1. zakona z dne 20. junija 1910 (o uvedbi volilne dolžnosti) za okoliške posestnike sploh ne obstoja volilna dolžnost. Volitve se jim tedaj ni treba udeležiti in v tem slučaju tudi ne zapadejo globi! 4. Nesramni napad na dr. Trillerja, da je sovražnik kmečkega stanu, je zasebna zadeva napadenca, ki si bo za to falotsko žalitev že umel preskrbeti primernega zadoščenja, ki bo odboru „Kmečke zveze" še dolgo zvenelo po ušesih. Konečno naše obžalovanje slavnemu odboru „Kmečke zveze za Kranj in okolico", ki bi storil mnogo bolje, ako bi se brigal za koristi svojih članov, kakor da se da vsakemu speljati na led in izrabljati v umazane volilne manevre. DNEVNE VESTI. Deželnozborska volitev iz splošnega volilnega razreda v Kranju in Škofji Loki. Na-rodno-napredna stranka v Kranju je minoli pondeljek dosegla vspeh, kakor ga je z ozirom na zavednost in discipliniranost volilstva opravičeno pričakovala. Vsi napredni volilci so kakor en mož glasovali za samostojnega kandidata Franca Dolenca, ki je dobil 309 glasov. Klerikalni kandidat Evgen Jarc je dobil 105 glasov, in 20 glasovnic je bilo praznih. Kranj je lahko ponosen na ta vspeh. Tudi to pot se je pomnožilo število naprednih glasov, dočim ono klerikalnih od volitve do volitve pada. Klerikalci so baje upali na 220 glasov, kar je le najboljši dokaz, da ne znajo računati in da še sedaj prav nič ne poznajo razmer v našem mestu. Upanje nasprotnikov, da bodo toliko glasov spravili skupaj, je naravnost žaljvo za naše volilce, ki pač klerikalcem še nikdar niso dali najmanjšega povoda, da bi mogli o njih tako slabo misliti. — Vsa čast tudi Škofji Loki, ki je od zadnjih splošnih volitev v državni zbor 1. 1911. napredovala nepričakovano. Pokazalo se je zopet, kaj zmore v kratkem času smotreno delo in premišljena agitacija od volilca do volilca. Dočim so pred tremi leti napredni glasovi v Škofji Loki daleč zaostali za klerikalnimi, je pri zadnji volitvi samostojni kandidat dosegel večino s 155 glasovi nad klerikalnjm, ki je dobil 153 glasov. — Izid splošnih volitev v obeh mestih je močno poparil klerikalce. Doseženo razmerje glasov je kolikortoliko merilo za volitev v mestni kuriji dne 16. t. m. Klerikalci uvidevajo, da je njih up, ugrabiti mestni mandat Kranj-Skofja Loka, splaval po vodi in da tudi z novimi, v volilne imenike vtihotapljenitni volilci ne bodo mogli spremeniti položaja v toliko, da bi se jeziček na tehtnici nagnil na njih stran. Odtod praznota v včerajšnjem „Gorenjcu" in umaknitev Jarčeve kandidature. Za klerikalnega kandidata v mestni skupini Kranj-okofja Loka je bil namreč spočetka določen profesor Evgen Jarc, ki bi za slučaj izvolitve vrgel kmetom pred noge mandat iz splošne kurije. Ali profesor Jarc je moder mož! Rezultat splošnih volitev v obeh mestih ga je' poučil, da bi si s kandidaturo v mestni skupini ne spletel posebnih la-vorik in zato je rajše velikodušno prepustil blamažo — drugemu! Klerikalni kandidat za mestno skupino Kranj-Škofja Loka. Kdor išče, ta najde! Tedne in tedne so ga iskali zaman in konečno so ga vendarle našli — kandidata namreč za deželni zbor. Nekam sramežljivo se je najprej ponujal za kandidata naš stari znanec Anton Koblar. A kaj, ko ga ne marajo v Kranju in še manj v Ljubljani! Ne glede na to „cesarsko" napako, mož tudi ni profesor, kateri stan menda edini vsposablja ^človeka za klerikalnega kandidata v Kranju in Škofji Loki. Ze celo rad bi bil nastopil kot kandidat Vinko Marinko, ki je v prostih urah tudi profesor v Kranju. Pa kaj mu to pomaga, če ga pa v Kranju nihče ne mara in ga celo lastni pristaši ne smatrajo resnim. Potem so prišli na ženijalno misel, da bi bil edini primerni kandidat profesor Evgenij Jarc, ki je tako hitro splezal kvišku in ki bo, če bo še dolgo živel, prav gotovo postal enkrat minister za uk in bogočastje. Toda, kakor so pokazale splošne volitve minoli pondeljek, tudi to v oblakih viseče dostojanstvo ne imponira trmastim Kranjcem ter Ločanom in, ker so konečno vendarle morali imeti kandidata, odločili so se v zadregi za profesorja — profesor pač mora biti — Antona Sušnika v Ljubljani. Kandidat zadrege je tedaj Anton Sušnik, c. kr. profesor v Ljubljani. O novem možu se dosedaj ni slišalo ničesar slabega, tudi nič dobrega. Le toliko se ve, da je nekaj let služboval na kranjski gimnaziji in da je rahlega zdravja. Okužena atmosfera v kranjskem deželnem parlamentu bi mu gotovo ne prijala in zato bodo volilci v Kranju in Škofji Loki poskrbeli, da bo v torek, 16. t. m. izvoljen poslancem dr. Kari Triller, ki je že vajen deželnozborskega vzduha. Samostojni kandidat za kmečko kurijo v sodnih okrajih Kranj — Skofja Loka — Tržič, gospod Matevž Barle z Luž, je poslal uredništvu „Gorenjca" neko izjavo, v kateri zatrjuje, da pod nobenim pogojem ne kandidira na liberalni program. Ta trditev gospoda Matevža Barleta je popolnoma pravilna. Res ji', njega v tej kuriji niso postavili liberalci, ampak po svoji lastni volji so ga izvolili za kandidata v omenjenih sodnih okrajih neodvisni kmetje. Samostojni volilci vidijo v posestniku Matevžu Barletu dobrega gospodarja in poštenega gorenjskega moža. Gospod Matevž Barle nikakor ne more braniti volilcem iz kmečke kurije, če poverijo prihodnji torek dne 9. decembra njemu svoje glasove. Izvršujoč samo svojo časnikarsko dolžnost, dostavljamo k tej izjavi naslednje: Neodvisni kmetje iz sodnih okrajev Kranj — Skofja Loka — Tržič, zapišite na svoje glasovnice: Jožef Novak, posestnik na Jami. Matevž Barle, posestnik na Lužah. „Gorenjčev" urednik misli, da je imel včeraj dan posebne vrste, ker je prinesel izjavo samostojnega kandidata M. Barleta. Ker zdaj tako kaže, je prirasel gospod M. Barle našim klerikalcem kar naenkrat silno k srcu. Mi pa se ob tej priložnosti živo spominjamo onih dni, ko so klerikalci strupeno preganjali gospoda Matevža Barleta. Kdo pa mu je izpodnesel pred nekaj leti županski stolec? Povejte raje, kaj vse ste počeli takrat proti temu častitemu možu! Od mnogih strani se nam pripoveduje, da so klerikalni prvaki na vso moč vplivali na gospoda Barleta in ga neznansko prosili, naj vendar odstopi od te kandidature za kmečko kurijo. Kadar izvemo za vse podrobnosti, takrat bomo poročali tudi mi o tem. Znani urednik „Gorenjca" govori v pripombi uredništva o nekih „svinjskih liberalnih listih". Imen listov iz previdnosti ne pove, ker bi moral sicer iskati v teku kratke „Go-renjčeve" uredniške dobe že četrtega odgovornega urednika; to se pravi, če bi potem sploh še katerega k e dobil. Občutljiv, strašno občutljiv je postal na stara leta naš tehant. Zaradi sicer nekoliko zlobne, pa nikakor surove opazke nekega našega volilca ob priliki zadnjih volitev, se je Koblar strašno razburil takoj na volišču, v včerajšnjem „Gorenjcu" pa do-tičnika obklada z — surovežem. Ne glede na to, da taka psovka utegne postati strašno draga, bi moral dekan pomisliti, da je on pač zadnji, ki bi bil opravičen komu očitati surovost. V tem pogledu je on že toliko zagrešil, zlasti v svojih glasilih, bodisi v nekdanjem „Slovenskem Listu", bodisi v sedanjem „Gorenjcu", da se ne bo nikdar opral, pa če bi živel še sto let in če bi se tudi umival s slovečim milom „Solnce", ki celo zamorca napravi belega. Kako neki sodi Koblar o včerajšnji prvi „Gorenjčevi" notici, v kateri se neopravičeno in na surov način napada ter denuncira ubogega i nastavljenca, da bi se mu odjedlo košček kruha? Koblar naj tedaj pometa pred svojim pragom in naj se vsled zbadanj od nasprotne strani ne jezi kakor miš v otročji postelji. Svoje dni je moral marsikaj hujšega vtakniti v žep, pa je vse voljno prenašal. Pa kaj hočemo? Wir vverden halt alt und--- Nad 30.000 protiklerikalnih glasov je bilo oddanih v splpšni kuriji pri deželnozborskih volitvah. 30.000 zavednih mož je protestiralo z glasovnico v roki proti dosedanjemu režimu v deželi. Klerikalci sicer trobijo o sijajni zmagi S. L. S., toda ta zmaga je vse prej kot sijajna. Ko bi bile volitve tes proste, ne ohranili bi klerikalci niti enega mandata. Duhovniškem terorizmu se je posrečilo še enkrat tirati nezavedne ljudske mase na volišče. Upajmo da zadnjič. Protiklerikalni glasovi so napredovali pri sedanjih volitvah za 7000. Pri državnozborskih volitvah leta 1911 so dobili protiklerikalni kandidati j okroglo 24.000 glasov pri sedanjih deželnozborskih volitvah pa že okrog 31.000 glasov, pri skoraj enakem številu oddanih glasov. Klerikalci si lahko na prstih zračunajo, kedaj bode konec njihove strahovlade. Kranjska mesta so pri sedanjih deželnozborskih volitvah dokumentirala svoj protiklerikalni značaj. Skoro v vseh mestih na Kranjskem so dosegli protiklerikalni kandidati znatne večine. Tako so oddali: Kranj 309 naprednih proti 105 klerikalnim glasovom, Postojna 537 naprednih, 181 klerikalnih, Novo mesto 216 naprednih, 74 klerikalnih, Radovljica 60 naprednih, 54 klerikalnih, Idrija 653 protiklerikalnih, 314 klerikalnih, Metlika 170 naprednih, 71 klerikalnih, Tržič 235 protiklerikalnih, 232 klerikalnih, Lož 67 naprednih, 55 klerikalnih. Iz teh izidov razvidno je, v čegavem taboru so kranjska mesta in kako bi izpadle volitve v mestni skupini ako bi volili samo upravičeni volilci. Fajmošter Piber klerikalni kandidat v radovljiškem okraju je zmagal s klavrno večino. Absolutna večina znaša le 287 glasov. Ako bi klerikalni župani ne izpustili iz volilnih imenikov polno naprednih volilcev, bi volilci ne imeli dvomljive časti, da jih bode zastopal v deželnem zboru fajmošter Piber. Klerikalci so se grozovito bali, da izgube mandat v radovljiškem okraju. Posluževali so se vseh dovoljenih in nedovoljenih sredstev, da omogočijo zmago fajmoštru Pibru. Klerikalne volilne komisije so razveljavile okrog 600 glasov neodvisnega kandidata Antona Kržišnika, rekoč, da sta v Žirovnici dva Kržišnika, oče in sin, dasiravno so dobro vedele, da Kržišnik ml. še ni star 30 let in "da torej sploh nima pasivne volilne pravice. Dobri računarji se nahajajo pač v uredništvu spreobrnenega „Gorenjca". Pri poročilu o izidu volitev v splošni kuriji v okrajih Radovljica-Kranjska gora-Tržič poroča to zmedeno glasilce, da je fajmošter Piber izvoljen z večino 2336 glasov. Piber je dobil v teh okrajih 3990 glasov, nasprotni glasovi pa so znašali 3413, torej znaša presežek klerikalnih glasov nad protiklerikalnim le 577 glasov, ako pa primerjamo, da znaša absolutna večina oddanih glasov 3703, je Piber dosegel le malenkostno večino. 287 glasov. Tako je, matematiki pri „Gorenjcu" in vse mrcvarenje številk nič ne pomaga. Ljudstvo se je naveličalo klerikalnega jarma in ga bode v kratkem odvrgla. Iz Poljan. Našo faro upravlja že dolgo let mož, poštenjak stare korenine, župnik Ramoveš. Na nesrečo mu je prideljen mlad, fanatičen ka-planček, ki ruje zoper njegov ugled. — V nedeljo smo čuli zanimivo pridigo. Zjutraj nastopi g. župnik: „Pravijo, da nisem veren, ker ne agitiram za klerikalce. Pa povem vam, politika ne spada v vero, v cerkev in priporočam vam, da volite domačina (Dolenca)!" To je kaplana razburilo. Pri drugi maši nam je povedal tole: „Kdo pravi, da ne spada politika k veri? Od politike je odvisno stanje svete cerkve. Glejte, da oddaste glasove za krščanskega kandidata!" — Na srečo ne vživa kaplanček prevelikega spoštovanja med ljudmi. Le kak hribovec se mu še vklanja. V dolini pa je že imel priliko poizkusiti krepke fantovske pesti, ki so padale po njegovem blagoslovljenem telesu. Predoslje. Splošno se je sodilo, da bo šel letos v zasluženi pokoj naš dosedanji zastopnik v deželnem zboru g. Zabret. Mož si je to sam želel. Toda zgodilo se je, da se je pri zaupnem shodu S. L. S., ko so postavljali kandidate, prijavilo toliko častihlepnežev,' da se je čutilo vodstvo prisiljeno obdržati še za prihodnjo dobo dosedanjega nezmož-neža. Zabreta pač nismo slišali nikdar odpirati usta, k večjim smo ga videli kje med brezeljni, kamor ga je pošiljal deželni odbor za štafažo kot deželnega poslanca ob priliki brezsmiselnih premovanj živine. In le ta nam še gospodaril bo? Gorenja vas pri Poljanah. Zgodilo pa se je nad vse pričakovanje, da kandidira v kmečki skupini zopet Čočov France iz Cešenjce. Merodajni krogi S. L. S. so že zdavnaj opazili nezadovoljstvo pri nas volilcih napram temu našenmu dosedanjemu zastopniku. Vendar pa se ga nam zopet vsiljuje. Naša Poljanska dolina ga mora vendar poznati kot popolnoma nezmožnega. Kar nas on zastopa v deželnem in celo v državnem zboru, se ni zgodilo nič drugega, kot da se je zgradila cesta od Gorenje vasi čez Lučine proti Vrhniki. To pa ne po njegovi zaslugi, temveč po zaslugi sicer prenapetega našega klerikalnega župana Uršiča, ki hoče veljati, da je nekaj velikega storil za našo dolino. Pameten in razmere poznajoč človek pa ve, .da nima ta cesta prav nobenega pomena v primeri s stroški, katere bomo morali slednjič mi kmetje v najkrajšem času pričeti plačevati. Bila je že prej vozna pot, ki je šla vsaj čez vasi, cesta pa se ogne vseh vasi, celo Zadobja in Prelesja, da celo v Lučinah gre pod vasjo. Naše — gospodarsko — mnenje je pač, naj bi se bilo staro cesto izboljšalo, vse drugo naj bi se pa obrnilo za izboljšanje deželne ceste po Poljanski dolini. Ta bi bilo res nekaj koristnega za našo dolino. Če bi bil Demšar res poslanec in ne samo kimovec, bi moral to vedeti in toliko upliva imeti, da bi se to tako izvršilo. Če tega ni storil, naj gre med staro šaro. Klobasa, kislo zelje in kos kruha je nova liberalna sv. Trojica — tako je pravil župnik Sa- I rec na nedeljskem shodu v stari,,šoli v Stražišču. I Nam nič mar, kaj hočejo ljudje Šarcu verjeti, — a v spominu mu kličemo le to, da je pozabil k liberalni trojici pristaviti še klerikalnega boga — denar! O volilnih goljufijah črnih gospodov v stra-žiški občini prinesemo prihodnjič par podatkov, ki jih danes vsled pomanjkanja prostora ne moremo priobčiti. Pospeševanje živinoreje na Kranjskem je stvar, o kateri bi morali klerikalci pravzaprav molčati kakor grob, zakaj polomili so jo tako, da se jim cela dežela smeje. Kako znajo klerikalci pospeševati živinorejo, kaže posebno podučno na-I slednji slučaj: Klerikalci so kupili neke krave, ki bi morale biti po pasmi črne; te črne krave so prišle, a ko jih je zmočil dež, so postale — bele. Ali se kdo čudi? Mi nič, saj je sploh vse sleparija, kar klerikalci delajo. Liberalci pozor! V Dupljah je Janez Jeglič, po domače Honza, odtvoril novo obrt. Izvršuje itak že tucat obrtov in sicer: je zidar, tesar, mi-oar, kolar, lesni trgovec, izdelavec cementne opeke i. t. d. in še je pričel novi obrt, namreč, kupčijo z liberalci. Vsakemu liberalcu in tudi drugemu brez stranke plača 20, reci dvajset kron na roko, če mu da častno besedo, da bo zanaprej klerikalec. V ta namen si je pustil sobo iztapeci-I rati iz samih bankovcev po 20 kron, v katero I pelje tiste ljudi, kateri se hočejo spreobrniti in I klerikalci postati. Pa cena liberalcev se bo v kratkem zvišala, tako, kakor pri detelji ter bo kmalu prišla na 100 kron. Torej, liberalci, počasi v to sobo, da vam ne bo potem žal, da ste se tako ceno prodali. Honza pa ima pri tem obrtu tudi družnika, takozvanoga Pibrovga potnika, to je Petra iz Dupljan. Ta mu stoji kot prvi na strani in skrbi za blagor blagajne. Naša „vrla" Marijina družba. V Podbrezjah je naš „sveti" župnik ustanovil poleg drugih političnih bojevnih društev tudi Marijino družbo. Poleg malega števila poštenih, a zaslepljenih deklet, je v nji tudi obilica takih, ki imajo kaj burno preteklost. Saj je pa našemu brumnemu fajmoštru vse dobro, samo da ima več agitatoric, kadar so kake. volitve. Omenjeno naj bo le, da je bila v Marijini družbi 22 let staro dekle, ki je bila že v Begunjah zaprta radi tatvine ter je vkljub svoji mladosti odsedela nič manj kot 22 mesecev. Tudi gospodinji, kjer je služila, je ukradla, čeprav je bila v Marijini družbi „svetega Venclja". Kakšne svetnice ima Vencelj še zbrane v svoji družbi, morda drugič. Za danes nam je potisnil pero v roke nek poseben slučaj. Neka nad vse brumna devičica, ki je kuhana in pečena v farovžu, ima ljubčka, ki je načelnik Čukov v neki bližnji vasi. Kje in kako sta se sestajala, nas sicer ne zanima, a menda vendar rti posebno lepo, kajne g. župnik, če nedolžna Marijina hčerka in farovška zaupnica gre naravnost od mize Gospodove v gozd na sestanek s svojim ljubčkom. Čudili smo se že večkrat, zakaj Marijine hčerke tako pridno hodijo k spovedi in sv. obhajilu, saj smo si mislili, da take nedolžne golobičice nimajo toliko grehov, a se temu več ne čudimo. Tako punče si pač misli: Pri spovedi me gospod odvežejo greha, potem pa zopet lahko malo grešim, saj drug teden dobim zopet odvezo. No pa tudi lepa prilika je: grem v cerkev pa mi ni treba doma delati ter imam še toliko časa, da malo poljubimkujem. g. Vencelj, kako lepo bi se dalo o tem pridigovati, bi vsaj ne bili vedno na vrsti ti preklicani liberalci! Pa nadaljujmo. Že omenjeni krščanski vojak in telesna straža škofova je k svoji devičici hodil tudi ponoči. Podbreški fanti, ki so sicer prav mirne duše, niso to prav radi gledali. Ko je nekega večera zastaven ljubček zopet obiskal svojo golobičico, so ga fantje, in med temi tudi trije njegovi bratje — čuki, napodili. Morda so mu čuki tudi par gorkih naložili, ker jih je g. nadčuk prav po ne-bratovski ovadil sodišču ter so bili oni trije bratje kaznovani. Ker pa vemo, da so obsojeni nagnali ponočnjaka v dobrem prepričanju, da tudi nadčuk ne sme obiskavati ponoči Marijinih hčera, upamo, da jih bo g. Vencelj odškodoval za dob1 jeno kazen, saj so se vendar potegnili za čast Marijine hčerke in cerkvene pevke! Sicer pa, fantje, pamet! Vrzite fajmoštru pred noge one cape, saj vas ni imel za drugega, kot za pajace, da ste hodili v njih škofa sprejemat. Če vas pa res veseli telovadba, pa ustanovite sokolsko društvo, pa pustite, naj fajmošter sam varuje svoje device, vs.aj ne bodete radi njih trpeli. Kdor Slovan, ta Sokol! Miklavžev večer za odrasle priredi tukajšnji Sokol v nedeljo, dne 7. t. m. v lastni dvorani. Stari svetec nič kaj rad ne hodi na Kranjsko, ker smo preveč znani, a to pot se je vendar pustil preprositi, toda samo pod pogojem, da sam ne bo nosil nobenih daril. Zato se obračamo do vseh obiskovalcev s prošnjo, naj vsak prinese vsaj eno darilo brez naslova seboj. Ker pa sv. Miklavž ne nasprotuje osebnim simpatijam, so poleg tega dovoljena darila z naslovi, ki se oddajo lahko že prej pri društvenemu slugi. Strah pred hudobci preganjal se bo z dobro jedjo in pijačo, za katero je skrbljeno, kdor bo pa hotel plesati, bo družbo tudi takoj dobil. Pridite vsi na Sokolov Miklavžev večer. Začetek ob 7. uri zvečer, vstopnina 40 vinarjev in eno darilo. Franc Novak, učitelj Glasbene Matice v Kranju, je ta mesec napravil v Pragi izpit v violini, petju, harmoniji, godbeni zgodovini, godbeni formi, pedagogiki in didaktiki ter je sedaj upravičen poučevati na vseh srednjih in visokih šolah. Razpisane učiteljske službe. V kranjskem šolskem okraju se v stalno nameščene razpisujejo naslednja učna mesta: 1. mesto nadučitelja na dvo-razredni ljudski šoli v Podbrezjah; 2. mesto učitelja in šolskega voditelja na enorazredni ljudski šoli na Olševku (ki se pričetkom šolskega leta 1914/15 razširi na dva razreda); 3. mesto učitelja in šolskega voditelja na enorazrednih ljudskih šolah na Bukovšici in v Retečah, in 4. učno mesto na trirazredni deški ljudski šoli v Cerkljah. Redno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom vložiti pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Kranju do dne 20. decembra 1913. Prosilci, ki v kranjski javni učiteljski službi še niso stalno nameščeni, morajo z zdravniškim izpričevalom dokazati, da so telesno popolnoma sposobni za šolsko službo. Godba prostovoljne požar, hrambe v Kranju priredi v nedeljo, dne 14. t. m. zvečer ob 7. uri koncert na lok v gostilniških prostorih gospe Marije Mayr pod vodstvom kapelnika g. Antona Poschla, na kar slavno občinstvo s tem opozarjamo. Natančni vspored priobčimo v prihodnji številki. Iz kranjskega deželnega šolskega sveta. Imenovani so: M. Salberger, nadučitelj, Jesenice; J. Vončina, Stari trg pri Ložu; A. Suhadolnik, Kranj; F. Tomšič, nadučitelj, Ribnica; Marija Stare, Želimlje; FI. Honigmann, Stalcarji; o. Arhangel Ape, veroučitelj na Vicu. — Upokoji se začasno Leopoldina Garbeis; stalno Al. Legat-Kranjc. — Razširi se ljudska šola v Ajdovcu na dva razreda, v Slavini na tri razrede. — Število učnih mest se je pomnožilo v tem letu za 32, tako, da je sedaj vseh skupaj 1034 učnih mest na Kranjskem. V I. razred pridejo: Jaklič Ivan, Pokljukar Mihael, Reich Josin, Raunaher E., Jankovič Frančiška, Demšar Kristina, Lunaček Aleksander, Zavrl Valentin. V II. razred: Schiller Rudolf, Bergant Jožef, Zupančič Ivan, Eisenhart Gizela, Pirkovič Roza, jug Matej, Kovačič Terezija, Bukovič Ljudmila, Račič Marija, Dovgan Marija, Petsche Ema, Barle K., Markovšek Edvard, Hladnik-Pehani Evgenija, Rus Vilibald, Klemenčič Karolina. V III. razred: Polanc Jožef, Zalokar Julija, Robljek Vinko, Bitenc Marija, Lavrič Pavel, Pezdir Ivana, Potočnik Uršula, Pogorelec Ada, Nagode Angela, Jurca Marija, Rauhekar Terezija, Grudnik Franc, Juvanec Terezija, Mihelčič Jožef, Lobe Henrik, Babnik-Rajer Marija, Merhar Ivana, Tomšič Emil, Zaletel Vinko, Schvvinger Justina, Modic Marija, Lampe Josip, Erker Jožef, Lamut Anton, Reil Severa, Kavčič Milena, Reven Adela, Marok-Sedej Marija, „Fink-Suflaj Ana, Fajdiga Ana, Rožič Viljem, Cenčič Angela, Dermelj Friderik, Rupnik Albina, Vizjak Ana, Grilc-Dostal Karolina, Gerčar Angela. Vrtnarska šola. Vsi prijatelji vrtnarstva in prijatelji smislene vzoge, se vabijo, da pristopijo k društvu „Vrtnarska šola". Društvena naloga je, dajati članom izredne koristi, istočasno pa bo društvo splošno budilo veselje do obdelovanja zemlje. „Vrtnarska šola" bo po svojih močeh skrbela, da se že v otrokih budi veselje do smislenega obdelovanja zemlje, ker se le na ta način vzgoji iz mladine najbolj koristne člane človeške družbe. Vsakdo, kdor bi bil voljan pristopiti V naše društvo naj se blagovoli zglasiti na naslov „Vrtnarska šola", Kranj. Klerikalno-verska vzgoja. V Zg. Tenetišah je minoli četrtek zabodel 11 letni šolar Anton Erzar svojega šolskega tovariša Franceta Mraka z nožem v trebuh, tako da mu je poškodoval čreva ter je Mrak moral iskati pomoči v deželni bolnici. Ogenj. Dne 18. t. ni. zvečer je zgorelo poslopje A. Robasa št. 15. v Sp. Pirničah. Da ni bila takoj na licu mesta požarna bramba iz Zg. Pirnič in pred kratkim ustanovljena ona iz Preske, bi se ogenj gotovo razširil na bližnje poslopje. Tako pa so gasilci pod spretnim vodstvom načelnikov kmalu preprečili, da se ni ogenj bolj razširil. • - Požar na Bledu. V noči dne 18. ob pol 2. zjutraj je pričelo goreti pri Francetu Maroltu h. št. 36 na Bledu. Ogenj se je čudovito hitro razširil ter je vpepelil v teku štirih ur hišo in skedenj. Le z največjim naporom so mogli na. pogorišče prihiteli sosedje rešiti živino in hišno opravo. Po- 1 žarna bramba, ki je s čudovito naglico prihitela j na pogorišče, ni mogla pričeti z gašenjem, ker ni v bližini nikake vode. K sreči za Bled in njegove prebivalce je pač to, da je požar nastal na kraju, ki je dokaj osamljen in od najbližnjega soseda i oddaljen do 500 korakov. — Pogorelec je bil zavarovan za 7600 K, a škode ima do 6000 K. — Kako je ogenj nastal, je še neznano. Pač pa se sme Blejčanom častitati, da so dosegli nekak re- I kord v požarih, kajti od zadnjega velikanskega požara, ki je uničil skoro pol Bleda, je gorelo na Bledu ravno — 26krat. Bela žena. V sredo ob 4. uri popoldne smo izročili materi zemlji zemske ostanke Danice Kaj-feževe, soproge tukajšnjega c. kr. sodnika g. Antona Kajfeža. Blaga pokojnica — hči dvornega I svetnika Kavčiča — je morala zapustiti v cvetu j svojih let ljubečega soproga in ljubljeno hčerko, I po dolgi in mučni bolezni. Mnogobrojni venci in veličasten pogreb naj bo hladeče lečilo žalujočemu soprogu in dokaz, da vsa Radovljica sočustvuje z zapuščenimi. — Lahka ji zemljica! Nogo si je zlomil. 21 letni bajtarce sin Anton Ahčin iz Lahovčev pri Kamniku je padel te dni pri nakladanju slame raz voz in si je zlomil levo nogo. Ahčina so morali prepeljati v deželno bolnico v Ljubljano. Hude ženske. V nedeljo popoldne sta se sprli v Št. Vidu nad Ljubljano dve ženski. Nazadnje sta si skočili v lase in je ena udarila svojo nasprotnico tako močno v obraz, da jej je zbila dva sprednja zoba. Tatinska ciganska dvojica. Te dni sta prišla h kafžarici Katarini Jerman iz Homca pri Kamniku cigan in ciganka. Rekla sta, da bi se rada malo pogrela, ker je zunaj mraz. Ciganski par pa se ; je presneto malo brigal za mraz. Dišala jima je de-\ narnica v nekem predalu. Brez gospodinjinega do-! voljenja sta si jo prilastila, na kar sta pobegnila. ■ V Jermančini hiši sta pustila le mraz. Ciganka j» I imela s seboj punkeljc in kodrasto mačko. Orož-| ništvo cigansko dvojico pridno zasleduje in če Bog ; da srečo, prideta cigana kmalu pravici v roke. Razveselite Vašo soprogo, Vašo hčer, Vašo ! nevesto z najlepšim božičnim darilom izvirnega 1 Singerjevega šivalnega stroja, s katerim se ne samo šiva, ampak tudi veže, perilo in noga-! vice krpa. Obenem opozorimo na današnjo prilogo ; tvrdke Singer Ko., deln. družba šivalnih strojev, Kranj, Glavni trg 119. Tovorni avtomobili. Vojna uprava je priprav-! Ijena pod gotovimi pogoji prispevati k nabavnim ' stroškom tovornih avtomobilov, ki stanejo približno 26.500 K in obstoje iz motorvoza in priklopljenega tovornega voza. Prispevek znaša 10.000 K, tako I da ima kupec plačati le 16.500 K za nabavo. Do-| tični posestnik avtomobila se mora zavezati, vzdr-I zevati ga skozi 6 leti in skrbeti za pripravno obratno osobje. Enkrat na leto bi ga moral k več-j jem za 14 dni dati vojni upravi na razpolago, za j kar pa plača ta odškodnine po 40 K na dan. Vsi tozadevni pogoji ter vsa potrebna natančna po-| drobna pojasnila so razvidna iz takozvanih „dolo-čil", ki so izšla v normalnem naredbenem listu za c. in kr. vojno. Zaradi subvencije pa se je obrniti Volilci! Zapišite vsi na glasovnice pri volitvah v kmetski kuriji, dne 9. decemkra Jože Novak posestnik na Jami. Matija Barle posestnik v Lužah. Največja slovenska hranilnica! Največja slovenska hranilnica! MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA ŠT. 3. 12-9 Vloge obrestuje, po 4 2 /0 Denarnega prometa do konca leta 1912 vlog............ rezervnega zaklada . i...... . . • 660 milijonov kron, 42 milijonov kron, 1 mil. 330 tisoč K. Vloge obrestuje po Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vfade 4 2 /0 i na: K. k. Automobil-Versuchsabteilung in Wien VI. Gumpendorferstrasse 1. Slovenke, ki bi želele iti služit v Belgrad, dobe tamkaj prav lahko službe za pestunje, hišine, kuharice, pa tudi za natakarice. Plača je mesečno 40—60 kron. Ker naša dekleta le prerada hodijo v take kraje, kjer se potem svojemu narodu odtujijo, priporočati je, da bi se začela obračati na slovanski jug. Skrb zanje in za njihovo nameščenje v službe je prevzel v Belgradu „Srpski narodni ženski savez", čigar predsednica je gospa Nilka Svt. Vulovičeva. Do nje se je torej obračati. • Prošnje za vojaške podpore. K c. kr. vojnemu ministrstvu prihajajo vedno prošnje od rezervistov in nadomestnih rezervistov, ki so bili izjemoma vpoklicani v aktivno službovanje. V vlogah za podpore je večinoma navedeno, da so le ti prišli zaradi vpoklica ob delo, službe, zaslužek, finančni krah itd. Po zakonu z dne 26. decembra 1911 št. 237 drž. zakona, ne pridejo nič v poštev, marveč se v smislu tega zamore dajati podpore le družinam onih rezervistov, ki so bili v aktivno službovanje izjemomoma vpoklicani, moštvu samemu pa, kadar je v aktivni službi, ali kadar pride domov in zaradi vpoklica v vojaško službovanje izgubi svoje prejšnje civilne dohodke, ne pripada nikaka podpora. Klanje živine in prodaja mesa. V zadnjem času se množijo slučaji, da koljejo kmetovalci in nekmetovalci doma. živino ter razprodajajo potem meso zaklane živine na drobno. To početje opravičujejo skoro vsi s tem, češ, da mesarji ponujajo prenizke cene ter se radi tega bolj izplača, če se živina doma zakolje. Proti temu se pa pritožujejo mesarji, ker trpi pri tem njih rokodelski obrt. Oči-vidno je, da spada klanje živine, če se vrši redno ter kot obrt, v delokrog mesarjev. Ker je pa kmetovalec semtertja vendar upravičen zaklati doma vzrejeno živino ter nje meso tudi razprodati, se sledeče pripomni: Oni, ki se ne pečajo izključno s poljedeljstvom in živinorejo, ki pa redijo pri svojem gospodarstvu domačo živino, smejo v pojedinih slučajih zaklati doma živino, če so v to po splošni stiski n. pr.: pomanjkanje klaje ali posledice njim prisiljeni. To se pa mora zgoditi popolnoma posamič takorekoč izjemoma. Pri tem se zlasti tudi opozarja, da je v tem, da se posestniki domenijo: danes boš ti klal, jutri ti itd. opaziti neko gotovo rednost, kar je znak obrti in tedaj izvrševanje v tem smislu neobrtnikom nedopustno. Zgodilo se je celo, da je neko županstvo dalo na razpolago neko šupo, kjer so potem kmetje klali kakor v klavnici. To je seveda nedopustno. Drugi slučaj je ta, da posestniki, ki se pečajo edinole s poljedeijstvom in živinorejo, zakoljejo doma živino,' ki so jo Izredili in takorekve pridelali v svojem gospodarstvu. V tem slučaju so ti v to upravičeni, ker je to smatrati kot kmetijski obrt, ki je po členu V. 1. a) obrtnega reda izvzet od določil istega. Seveda se mora pri tem varovati primerno razmerje, tako da se ne more govoriti v samostojnem podjetju. Ta zadnji slučaj se pri naših malih kmetovalcih ne bo često primeril, ker le ti ne izrejajo živine v tolikem obsegu. Zatorej pride za naše kraje v poštev le prvi slučaj. ZADNJE VESTI. Pri današnjih ožjih volitvah v Ljubljani zmagal napredni kandidat Turk. Oddanih jc bilo 5438 glasov, neveljavnih 678 glasov. Narodno-napredni kandidat Josip Turk je dobil 3080 glasov, klerikalni kandidat Ivan Kregar le 1680. Razno. Kako je nastal tobak. Turška legenda pripoveduje o tem: Mohamed je nekega dne pozimi našel gada, popolnoma premrazenega. Iz usmiljenja ga je vsel ter vtaknil v rokav, kjer ga je toplota svetega telesa kmalu zopet oživila. Komaj pa se je čutil gad zopet zdravega, je pomolil glavo iz rokava ter rekel: „Prorok božji, jaz te bom pičil!" — „Povej mi pameten vzrok, zakaj mi hočeš to storiti, in dam si to dopasti." — „Po koranu je boj med semenom mojim in tvojem." — „Toda jaz sem ti izkazal dobroto." — „Tota lahko bi mi napravil kaj zlega." — „Ne bodi nehvaležen, o gad, napram svojemu dobremu gostitelju."--„Sto- rim to, kajti prisegel sem to v imenu najvišjega." — „Torej me piči v imenu .božjem", je rekel prerok, ki vsled svoje pobožnosti ni mogel dopustiti, da bi gad postal krivoprisešnik. Gad ga je pičil v roko. Mohamed je otresel gada, izsesal strup s krvjo iz rane ter pljunil to na tla. In glej! Takoj je zrasla na tem prostoru rastlina, ki v svoji lastnosti spojuje grenkobo gadovega žela s sladkostjo prorokove krvi — tobak. Važno za vse one, ki pijejo čaj. V lasstnem interesu vsakega, kdor pije ter ljubi skodelico okusnega čaja je, da poizkusi enkrat slovito znamko „U. K." Teas, United Kingdom Tea Companv, London, kralj. angl. dvorna aoba-vitelja. dobavitelja princa waleškega ter neštetih hotalov. Po direktnem nakupu o Indiji, je United Kingdom Tea Com-paey v stanu izbrano blago dobaviti. Električne naprave te tvrdke v Londonu so največje te vrste v Evropi. Melanže se sestavljajo z največjo opreznostjo in strokovnem znanju ter odgovarjajo docela željam glede okusa in dišave. Kot specijaliteto se priporoča „Kingdom melanžo", ki je vpe-Ijdna pri angleškem vvoru v Birminghamu in Windzorju in pri najvišji aristokraciji. Glavna zastopnika za Avstro-Ogr-sko gg. Peter Majdič. „Merkur" in Franc Dolenz v Kranju sta pripravljena, na željo poslati poizkušnje gratis in franko. Vašo soprogo, Vašo hčer, Vašo nevesto z najlepšim božičnim darilom 1 Razveselite izvirnega Singerjevega šivalnega stroja dobivajo se vvsefj prodajalnah ki imajo poleg stoječe S-iftvesek ali po nasil) potnikih Singer Go. deln. družba Šivalnih strojev 75 19—16 Kranj, Glavni trg št 119. 1» ^^ŠŽS&^^B ^đ^ŽSSMbt ^fr^"^**^*^^ • ^Trf^"T"**^a* aV^"* Naznanilo in priporočilo. 16132 v Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem preselil svoj medni salon za dame in gospode iz Glavnega trga št. 117 (i) v Likozarjevo hišo št. I28 prvo nadstropje. IfJ ^ Zahvaljujoč se si. občinstvu za dosedaj mi izkazano zaupanje, priporočam se tudi v ^ • nadaljno naklonjenost in obilen poset slavnoistega. «-.-• A # Viljem Pfundtner. w II il II II V-I I 1 I I I Irl II II II II iz renomirane Naznanilo. Dovoljujem si slavnemu občinstvu uljudno naznaniti, da sem otvoril zalogo piva Pivovarne Gdss v Kranju 9 Kokriško predmestje (Zeballova vila). Svetovni sloves piva ter točna in kulantna postrežba dajeta mi upanje, da se gg. gostilničarji pridružijo v krog zadovoljnih odjemalcev in nudijo cenjenim gostom prvovrstno pijačo. Priporočujoč se za obila naročila z odličnim spoštovanjem Fran Sitar zastopnik Gossove pivovarne. t62 5-2 J II II II II Jl I I I I I I I -ll II II II II 9 si ba y 2806, t: ti t S Tovarniška znamka. Zobozdrauniški in zobotehnični atelje dr. Edv. Globoč ik okrožni zdravnik in zobozdravnik In Fr. Holzhacker konc. zobotehnik $ j* v Kranju v Hlebšovi hiši, nasproti rotovža, je stavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne in ob nedeljah od pol 8. ure zjutraj do 11. ure dopoldne, izven velikih praznikov na razpolago. Pisarna za urejevanje spošnih gospodarskih zdev J. Rozman :: Kranj !. Denarni promet: Izposlovanje posojil v vseh oblikah. — Prevzem kapitalij in njih pupilarno-varno nalaganje. — Ranžiranje insolvenc. — Eskont menic. — Nakup in prodaja državnih vrednostnih papirjev. — Izdaja uradnih borznih kurzov. II. Informacijske zadeve: izdaja trgovskih in obrtnih informacij ter naslovov dobaviteljev in odjemalcev za vse blagovne stroke. III. Izterjevanje terjatev: Izterjevanje trgovskih in obrtnih terjatev. — Inkaso menic. IV. Promet z nepremičninami in podjetji: Posredovanje pri nakupu, prodaji in zamenjavi nepremičnin, industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetij. V. Tehnično-komercijelne zadeve: Nakup in prodaja industrijskih, obrtnih, in poljedelskih strojev vseh sistemov. — Oprema celih delavnic. — Instalacije. — Načrti in proračuni. VI. Strokovni nasveti v vseh navedenih zadevah. Strogo stvarno poslovanje. — Prospekti na razpolago. 120 52—1(5 žarnice, najboljša kakovost, katere rabijo najmanj toka ter se dobijo za 10, 16, 25, 32. 50 sveč po K 146 pri tvrdki IVAN SAVN1K, Kranj, trgovina z manufakturnim in galanterijskim blagom na drobno in debelo. 16(5 U.K. čaji <^ London svetovnoslavni! Glavna zaloga pri Peter Majdiču Merkur, in Franc Dolenzu v Kranju. 157-5 Odda se obstoječe iz 3 sob, kuhinje in pritiklinami za 1« februar 1©14. Podatki pri upravnižtvu tega lista. Glavnem risperju), Kupovald! SSSSrtS Osvald Dobeicu « k kajti ondi se dobijo raznovrstne suhe in oljnate barve, firnež, terpentin, lake vseh vrst, čopiči, krtače, otepači, ročne torbice, sesalke za otroke, predvratne slame, pipe i. t. d. Velika zaloga stekla, kakor steklenic, vrčev za vino, vodo in pivo, žepnih steklenic, kozarcev, solnic, steklenih skled in krožnikov, križev brez in s pokrivalom, stoječih, visečih, stenskih in hlevskih svetilk, svečnikov, belih in zelenih senčnikov, krogelj, likerjev in vinskih servic, vpletenih steklenic vseh velikosti i. t. d. Nadalje različnega porcelana, kakor umivalne, jedilne, čajne in kavine oprave v vseh barvah, robatih in gladkih skled, belih, pisanih in stenskih krožnikov vse velikosti, šalic za kavo, mleko in juho, loncev za juho, skledice za omako, posodice za jajca, kavnih strojev, loncev, brez in z napisom, pljuvalnikov, vrčev za mleko, kavo ih čaj, vžigalnikov, ročnih svečnikov, vaz za cvetlice, posodice za zobotrebce, kropivnikov, vse vrst prstenih skled, krožnikov, etažer, šalic i. t. d. Velika izber kuhinjske posode, emajliranih skled, loncev, kastrolc, mlečnih ponev v modri in rujavi barvi, mlečnih in petrolejskih kangel, pekve, ponovk, zajemalk, belih in medenih korcev, počinjenih skled za mešanje vse velikosti, belih loncev za perilo, aluminium posode, vseh vrst tac, žehtarov, cedilnikov za mleko, juho in čaj, pokrovk, modlov za torte, lijakov, lesenih in emajliranih solnic, likalnikov, mlinčkov za poper in kavo, požigalnikov za kavo, smetišnice, modrih in rujavih škafov za vodo, emajlirane umivalne oprave ter različnih umivalnih miz, strojev za meso in 93 - mandeljne, lite železne posode, žičnikov in žice, bešteka, kakor vike, noži žlice i. t. d. 29—24 Vsi predmeti se prodajajo po najnižjih cenah. Gostilničarji in neveste imajo posebne cene. Na prodaj je tudi še malo rabljen SingerjSV Šivalni Stroj za polovično ceno. Razglednice iz Kranja po 2 vin. ~1SK Postrežba točna in solidna. M. Rant ■ Kranj trgovina s špecerijskim in galanterijskim blagom Priložnostni nakup OtrOŠKlSl VOZIČKOV. Najraznovrstnejše ŠPBGBNJSKO 01390. Nakup suhih gob in deželnih pridelkov. Kolodvorska restavracija priporoča vedno sveže Budieviško pivo ter pristna vina in dobro kuhinjo 4 52-49 3 MB3 KOLESARJI, zahtevajte v lastnem interesu nemudoma brezplačno in poštnine prosto prvi slovenski pravkar izišli bogato ilustrovani cenik 1913 za kolesa in posamezne dele. Poglejte pa pazljivo ali pa se osebno prepričajte v naših trgovinah in uvideli boste, da vodimo prvovrstno blago po najnižjih, brezkonkurenčnih cenah. 108 10—39 Karel Čamernik h Ko., Ljubljana, Dunajska cesta 9-12, ii^nJK motorji, avtomobili in posameznimi deli, mehanična delavnica in garaža. TTlllIllIllllIlftf llllllf 1IIIM1I1I1I111I1I11II11ITTTTTTT1I e B *o n "a N O t. .2.1 « >N 18 e e > 0 R L "5 R B >C0 R M ■si R JB R > 15 "ST B a mm 13 R L ■■^ R B 4> R ■ JE R R "0 0 b a R B £5 I Kupujte le v prodajalnah s tem izveskom Božično darilo z koristjo in z veseljem sponjeno je erjev šivalni stroj. »ta« !i;i:H!l'l«ll«|[li»»[:::<,i[0li:i|llli:iil«i|li3i Singerjev kabinetni mizni šivalni stroj s 3 predali (zaprt). Singerjevi šivalni Jstroji razred 15, 28 in 66 se lahko dobavijo z kabinetno mizico in z pogreznjočim gornjim delom in z 3,»5 ali 7 predali. Singerjevi šivalni stroji so bili na gornjeavstrji-ski deželni rokodelski in industrijalni rnzstavi v Uncu 1909 z dvema zlatima kolajnama odlikovani. Singar „128" ročni šivalni stroj brez /atvorne omare. Ta ročni stroj je jednostaven, soliden in ukusno opremljen. Gornji del je iste sestave, kakor Singerjev „128" nožni stroj, iiliBil Singerjevi šivalni stroji bili so na raztavi v Welsu 1912 z'srebrno državno kolajno odlikovani. Singer jeva toV^a šivalnih strojev. Singerjevipivalni stroji dobili so na koroški deželni obrtni raz«"1" fe'ivcu 1911 in na razstavi za obrt, industrijo in trgovino v Baden u pri Dunaju 1912 zopet'e odlikovanje zlato kolajno. m Singer „66" šivalni stroj z omaro. Za vsako gospodinjo je dober šivalni stroj neprecenljive prednosti, ker olehiuje v visoki meri napravo vseh v gospodinjstvu se pojavljajočih šivalnih del. Nakup šivalnega stroja pa je zaupna stvar in naj se popreje dobro premisli kje in kaj se kupi, ker manjvredni stroj je majhne koristi in za to dani denar je smatrati skoro proč vrženim. Kdor misli kupiti šivalni stroj, dela v svojo lastno korist, ako si ga oskrbi po tvrdki, katere sloves jamči, dabode dobro postrežen. Plačilni pogoji 80, ugodni Pri takojšnem plačilo popust. nn: Singerjev [Luksus opremba netni šivalni stroj. **Ujoči gornji del. — Zaprt. ^Singerjevi šivalni stroji so zelo sposobni za vezenje. Vse različne vezilne tehnike, kakor pisano vezenje, otlorobna in proderna dela, dalje se tudi mašenja perila in nogovic z Singerjevim šivalnim strojem v naših učnih tečajih brezplačno uči. Metoda vezenja je tako jednostavna, da se da priučiti v nekoliko dneh in v čudo kratkem času so si mnogoštevilne obiskovalke to umetnost tako prisvojile, da izvršujejo krasna dela za darilne namene. BrezplačniTpouk v šivanju vezenju In krpanju. mmz I Kupujte le v prodajalnah s tem izveskom Singer „66" kabinetni mizni šivalni stroj s 5 predali (odprt). Singer „66" je izdelek šivalno strojne tehnike 20, stoletja in najpopolnejši stroj sedanjosti Opremljen je s kopico praktičnih aparatov in se dado na njem vsa hišna šivalna dela na naj-izvrštnejši način napraviti. O ar 3" r s m •a t o a » ■ Singer „128" ročni šivalni stroj z zatvorno" omaro. K Singer „128" ročnem {šivalnem [stroju sejna [željo [dobavi nožno stojaio, [tako da se [more poljubno rabiti kot ročnrin [nožni šivalni stroj. a iS" 3 3 s o er < o N B ha. R 3 3 r B •8 B Singer Ko. delniška družba za Kranj, G'*Vni trg. št. šivalne stroje 119. Singer „15" (Central Bobbin) šivalni [stroj z omaro. „SingerJjCentral 'Bobbin^kakor scsplošno imenuje je najbolj [razširjenj rodbinski šivalni stroj. J mmm Na prijatna v a rasi raj a dobi se vsako želeno por *» Uzorci vezenja in šivanja zastonj in pošte prosto. Form. 2445 slov. WT Najstarejša trgovina Ferd. Saiovic v Kranju poprej C.PIeiweiss 10—49 priporoča svojo bogato zalogo vedno najnovejšega in najboljšega manufakturnega blaga. Posebno priporoča slavnemu občinstvu za jesensko in zimsko sezijo bogato izbiro oblek za moške in ženske. j Nakup suhih jedilnih gob po najvišji dnevni ceni.| Veletrgovina].^ H. Majdili Hrani Deželni pridelki, špecerijsko blago. Priznano najboljši dalma- CalAM9^ tinski portland cement ff JfllOlla za izdelovanje opeke in cement drugih znamk za zidanje Trbovljski premog. ===== Umetna gnojila. ====== Kmetska posojilnica ljubljanske okolice •o iS 3 « "S < 5 milijonov 100 tisoč kron. I I uradu je na rotovžu Posojil na zemljišča ter posojil občinam nad 4 milijone kron. do M I J vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2 4. ure popoldne. I I I I I I . I O i Last in zaloga tiskarne „Sava" v Kranju. Odgovorni urednik: Lavoslav Mikuš. Tisk tiskarne „Sava" v Kranju«