SILVESTER MAVSAR, odgovorni urednik Posavskega obzornika: »Ustvarjalci Obzornika čakamo na izid vsake nove številke kot na novorojenčka...« I Naš pogovor, str. 3 I ROBERT PERC, vodja OKC na PU Krško: »Prazniki pal niso izgovor zato, da bi policisti manj delali ali zgolj mahali z . rokami...« I Iz naših krajev, I str. 4 ' ŽIVETI V POSAVJU Pišečka marelica in 1 obnova gradu Pišece I str. 17 in 18 V pričafeovanju ... z najboljšimi željami? Praznične strani strani od 9 do 25 0^1 POSAVSKI •TT^ bzorniK Postnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana Časopis za pokrajino Posavje, leto XI, št. 26, četrtek, 20.12.07,24.000 izvodov IZVSEBINE 2 Vlada v krat-' kern o sporazu- mu s Krškim 2 Pogajanja neuspešna 6 GŠ Krško v decembru 7 NEK z načrtom v letu 2008 29 Sport 30 Križanka 31 Malioglasi Jutri v Schengenu Izgroönjo Hl no ipodnjl Sov/ HOLDING SLOVENS« ELCKTAttNt O.O.O. Mot energije MSeCOM* (((• 080 1444) •OIC INOUTIC / GERMAN PROFILES INQENEERINQ CREATIVITY wwwoknainvratacom ^ V prihajajočem ' letu 2008 vam zelimo vse najboljse tor zvihan kos zdravja in osebne srece. Vedno z vami, ekipa PUM-a POSAVJE - Z jutrišnjim dnem, 21. decembrom 2007, bo Slovenija vstopila v schengensko območje, ki se bo razširilo 1z 15 na skupno 24 držav, slovenskim državljanom po bo omogočeno prosto gibanje znotraj schengenskega prosto- ra, ki se bo s padcem notranjih kopenskih in morskih, nekdaj meddržavnih mej, razprostiral kar na 3,6 milijona kvadratnih kilometrov. Hkrati bo Slove- nija prevzela varovanje zunanje južne meje Evropske unije, na braniku ka- tere kot najštevilčnejše zastopano moštvo opravljajo varovanje in nadzor policisti Policijske up rave Krško. Več na strani 4. Nadzorni center GEN energije KRŠKO - „Ocenjujemo, da smo v tem letu realizirali pomemb- ne korake na področju zagotavljanja stabilnega obratovanja obstoječih proizvodnih objektov, na področju investiranja ter na področju razvojnih funkcij družbe. Prav tako smo bili uspe- šni na področju razvoja prodaje in trzenja ter povezovanja z družbami v skupini," je povedal direktor podjetja GEN energi- ja Martin Novšak na včerajšnji novinarski konferenci. Letos so proizvedli in prodali 2.714 GWh električne energije ter zabele- žili 120 milijonov evrov prometa, na ravni skupine GEN, v ka- teri so poleg GEN energije, Nuklearne elektrarne Krško in pod- jetja GEN-1 se Termoelektrarna Brestanica in Savske elektrarne Ljubljana, pa so ustvarili 190 milijonov evrov prometa ter izve- dli za več kot 30 milijonov evrov investicij. V viziji GEN ener- gije je zagotavljanje tako obnovljivih virov energije, kar želijo doseči z vključitvijo v gradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi, kot zagotavljanje trajnostnih virov električne energije, kamor sodi tudi predvidena razširitev obstoječih kapacitet v krški nu- klearki. Ravno danes pa v Termoelektrarni Brestanica odpirajo nadzorni center skupine GEN (na fotografiji). Več na strani 7. Veriga vse bližje Brežicam BREŽICE - Odbor za hidroelektrarne na spodnji Savi se je v ponedeljek, 17. decembra, prvič v svoji zgo- dovini sestal v Brežicah, natančneje v prostorih Upravne enote Brežice. Razlog za ta „pomik" po Savi navzdol je seveda bližajoča se gradnja zadnjih dveh členov spodnjesavske verige - HE Brežice in Mo- krice. Da bi bili elektrarni v skladu s sklepom vlade zgrajeni leta 2014 oz. 2015, se mora gradnja začeti leta 2010. Postopek izdelave državnega prostorskega načrta (DPN) za HE Brežice je že stekel. Vendar se postopek od za- dnje seje Odbora za hidroe- lektrarne na spodnji Savi ni veliko premaknil naprej, je povedala Ana Vidmar z Di- rektorata za prostor na Mi- nistrstvu za okolje in pro- stor (MOP). Po njenih gre namreč za zelo zahteven postopek, v katerem je po- trebno poleg energetskih in spremljajočih infrastruktur- nih objektov upoštevati tudi številne druge posege v po- savski prostor, npr. cerkljan- sko letališče, poslovno cono Feniks, odlagališče radioak- tivnih odpadkov, nove ce- ste in podobno. Tu pa se je zapletlo, saj Ministrstvo za promet kljub večkratnim pozivom še vedno ni poda- lo načrta prometnih ure- ditev v vplivnem območju elektram. Gre predvsem za odprta vprašanja glede plovnosti reke Save in žele- zniškega terminala v Dobo- vi. Poleg tega naj bi hkrati z DPN-jem za HE Brežice pri- pravili tudi driavni prostor- ski načrt za HE Mokrice. Po podpisu pisma o nameri za ustanovitev novega podjetja so skupaj nazdravili (z leve): direktor Termoelektrarne Brestanica Bogdan Barbie, predsednik Odbora za HE na spodnji Savi Niko Galeša, direktor GEN energije Martin Novšak, direktor Soških elektram Vladimir Gabrijelčič, direktor Dravskih elektram Damijan Koletnik, direktor Savskih etektram Drago Polak in breiiski župan Ivan Mot an. Član odbora Jože Avšič je izrazil bojazen, da bo ta za- stoj blokiral izdelavo DPN- ja za obe brežiški hidroelek- trami, župan Ivan Molan pa je opozoril, da tudi v obči- ni še niso dovolj pripravljeni na umeščanje Mokric, zato bo ta dokument za Mokrice lahko „invaliden". Krški žu- pan Franc Bogovič je izra- zil pomislek, ali nima pro- metno ministrstvo morda na voljo premalo časa, da uskladi tako številne prome- tne povezave, od cest, že- leznice in letališča do (plov- ne) reke Save. Člani odbora so kljub temu sklenili, da bodo Ministrstvo za promet, v kolikor se slednje ne bo še letos ustrezno odzvalo, pi- sno opozorili na svojo dol- žnost. Seja odbora je imela tokrat tudi slavnosten zaključek, saj so predstawniki podje- tij, ki se vanj vključujejo, podpisali pismo o nameri za ustanovitev podjetja Hidro- elektrarne na spodnji Savi d.o.o. Gre za korak k ure- sničitvi napovedi preobli- kovanju Skupnega podviga v okviru HSE v podjetje in o vstopu GEN energije kot no- silca t.i. drugega energet- skega stebra v gradnjo spo- dnjesavske verige, pri kateri naj bi GEN v prvi fazi sodelo- val z 12-odsfotnim deležem. Podpis družbene pogodbe je predviden za februar 2008. P. Pavlovič Spoštovane bralke in braid, decertiber se je prevesil v drugo polovico in še za- dnjič letos prihajamo v vaše domove - tokrat na kar 32 straneh! Poles običajnega poroča- nja o dogodkih v Posav- ju smo vam pripravili obi- lico dobrih zetja in vošČil naših poslovnih partner- jev, še posebej praznit- nopajev uredništvu tudi zaradi tega, ker je natan- ko pred desetimi leti izšla prva številka Posavskega obzornika. Kako nasta- ja časopis danes, si lah- ko ogledate na strani 16. ObzorniK 10 let zu /' a AKTUALNO Posavski obzornik - leto XI, številka 26, četrtek, 20.12. 2007 Krške policistke in policisti v prenovljenih prostorih KRŠKO - V petek, 14. decembra, so Bojan Matevžič, vod- ja Službe generalnega direktorja Generalne policijske upra- ve, Andrej Zbašnik, direktor PU Krško, Bernard Močnik, ko- mandir krške Policijske postaje in župan občine Krško Franc Bogovič slavnostno predali v uporabo prenovljen objekt in prostore krške policijske postaje na Cesti krških žrtev 55a. Pri rezanju traku: Bojan Matevžič, Franc Bogovič, Bernard Močnik in v ozadju Andrej Zbašnik. Investicija v obnovo objekta, katerega izgradnjo je leta 1978 omogočila in opremila lokalna skupnost in se razprosti- ra na 1100 m2 površine, je znašalala 1.150.000 evrov, pri če- mer je bilo iz proračuna Slovenske policije zagotovljenih 58 % sredstev, preostali delež sredstev pa iz naslova schengen- skega sklada. Otvoritev je spremljal tudi krajši kultumi pro- gram, notranjost prostorov, v katerih opravlja delo skupno 66 policistk in policistov, pa so ob tej priložnosti popestrila razstavljena likovna dela Janeza Klavžarja, nekdanjega so- delavca na krški upravi in uslužbenca na Generaini policijski upravi Ljubljana. B.M. Priznanja za ohranjanje tradicije in inovativnost ČATEŽ OB SAVI - Brežiški župan Ivan Molan je v torek v Ter- mah Čatež pripravil tradicionalni prednovoletni sprejem, na katerega je tokrat prišlo okoli 200 povabljencev, ki tako ali drugače krojijo utrip življenja v občini Brežice. Na sreča- nje pa so prišli tudi gostje iz sosednjih občin, med njimi krški župan Franc Bogovič in kostanjeviški Mojmir Pusto- slemšek. Za goste so v tropskem vrtu hotela Toplice najprej pripravili penino, nato jih je pozdravil župan Molan in v nadaljevanju podelil priznanja. Za svoje desetletno delovanje ter goje- nje ljubezni do ljudske glasbe so plaketo prejeli bušečki ko- ledniki Janez Hribar, Franc Pavlovič, Franc Zorko, Franc Zakšek in Stane Vegelj. Priznanja za dosežke na področju inovativne dejavnosti je prejel Sebastijan Lubej za ukrep varčevanja pitne vode na komunalni čistilni napravi Obrež- je, z izvedbo sistema za oskrbo s tehnološko vodo odvzeto iz procesa mikrobiološkega čiščenja. Priznanje za dosežke na raziskovalnem področju pa je bilo podeljeno dr. Tomažu Te- ropšiču za izvirno znanstveno delo s področja sodobne slo- venske vojaške zgodovine. Glasbene vložke so na sprejemu s pesmijo dodali Koledniki iz Bušeče vasi, program pa je po- vezovala Janja Rostohar. Zbrani so se zadržali ob pogostitvi in snovanju načrtov za prihodnje leto. M.K.M. Brežičani včeraj o letališču, Krčani danes o direktorju Zdravstvenega doma Krško BREŽICE, KRŠKO - Za včeraj, 19. decembra popoldne, je bila sklicana 3. izredna seja občinskega sveta občine Bre- žice, na kateri naj bi svetniki in svetnice sprejeli pripombe in predloge k dopolnjenemu osnutku državnega prostorske- ga načrta za letališče Cerklje ob Krki. Danes, 20. decembra popoldne, pa se bodo na nadaljevanju 17. redne seje sestali člani in članice občinskega sveta občine Krško. Med drugim bodo predvidoma odločali o imenovanju (novega) direktor- ja Zdravstvenega doma Krško. Edini kandidat za to funkcijo je zobozdravnik Damijan Blatnik iz Krškega. P.P. Slovenska vlada v kratkem o sporazumu z občino Krško LJUBLJANA - Za obravnavo na seji vlade RS je pripravljeno gradivo z naslovom „Protokoll v zvezi z za- gotavljanjem družbene sprejemljivosti prostorske umestitve odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) na lokaciji Vrbina v občini Krško - predlog za obravnavo". Gradivo, katerega predla- gatelj je Ministrstvo za okolje, zajema tudi predloge šestih protokolov, katerih podpisniki bodo razna ministrstva, Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) ter Občini Krško in Brežice. Priprava državnega lokacij- skega načrta za odlagališče NSRAO se je pričela 5. juli- ja 2004, na podlagi predpri- merjalne študije pa je vlada 17. novembra 2005 spreje- la sklep, da se postopek pri- prave DLN nadaljuje za tri najprimernejše potencial- ne lokacije: Vrbina v občini Krško, Čagoš v občini Sevni- ca in Globoko v občini Breži- ce. Občina Sevnica je v letu 2006 iz nadaljnjega postop- ka izstopila, prav tako je od predlagane lokacije odstopi- la Občina Brežice, ki je ka- sneje ponudila novo poten- cialno lokacijo - Vrbino v KS Šentlenart. Glede na to, da sta dve od treh občin odsto- pili od predlaganih lokacij, je Ministrstvo za okolje in prostor pristopilo k izdelavi DLN le za lokacijo Vrbina v Občini Krško. Krško odložilo sprejem stališča Krški občinski svet je marca letos sprejel sklep, da k pre- dlagani variantni rešitvi od- lagališča NSRAO na lokaciji Vrbina s strokovnega stališča ne nasprotuje, da pa stali- šča do nje ne more zavze- ti, dokler nima odgovorov na zahteve, ki jih je poda- la v svojih smemicah in od- govorih na druga vprašanja, ki še niso bila rešena in so pomembna za nadaljnji va- ren razvoj občine Krško. To so vprašanja, ki se nanašajo na jedrski objekt in z njim povezane vsebine, na nado- mestilo zaradi omejene rabe prostora na območju jedr- skega objekta in individual- na renta, na sofinanciranje ministrstev pri investicijah Občine Krško in na razpo- reditve državnih ustanov na območju Občine Krško. Na ta vprašanja občina pričaku- je odgovore Vlade RS. Ministrstvo za okolje ter drugi udeleženci v postopku priprave DLN se zavedajo, da je prostorska umestitev odlagališča NSRAO v prvi vr- sti odvisna od sprejemljivo- sti v lokalnem okolju, s tem pa tudi v veliki meri od upo- števanja zahtev, ki jih je Ob- čina Krško podala, med dru- gim piše v vladnem gradivu, za izpolnitev teh zahtev pa je poleg ARAO pristojnih več resornih ministrstev. Zato je MOP marca letos predlagal, da se ustanovi medresorska skupina, ki bo v sodelova- nju z obdno in ARAO obliko- vala usklajene predloge od- govorov na vprašanja, ki jih občina pričakuje pred njeno potrditvijo variantne rešitve odlagališča NSRAO na lokaci- ji Vrbina. Pripravili šest protokolov Medresorska skupina, v kate- ri so sodelovali predstavniki ministrstev za okolje in pro- stor, gospodarstvo, promet, kulturo, šolstvo in sport, vi- soko šolstvo, znanost in teh- nologijo ter javno upravo, Službe Vlade za lokalno sa- moupravo in regionalno poli- tiko, ARAO in Občine Krško, so se od marca do novembra letos sestali na treh uskla- jevalnih sestankih. Rezultat je usklajena vsebina proto- kolov, predstavljena na za- dnjem sestanku medresor- ske skupine 21. novembra. Občina Krško in ARAO bosta tako predvidoma podpisali dva protokola: o informira- nju javnosti in zagotavljanju sredstev za izgradnjo širo- kopasovnih omrežij v občini Krško (vrednost t.i. projek- ta KLOH - Kabelska lokalna optična povezava je pet mi- lijonov evrov v naslednjih petih letih) ter o sofinanci- ranju izgradnje obvoznice Krško (ARAO naj bi prispe- vala okvirno milijon evrov). Občina Krško in Ministrstvo za gospodarstvo bosta skle- nila protokol o zagotavlja- nju sredstev iz državne- ga proračuna in Evropskega sklada za regionalni razvoj za poslovne cone Drnovo, Velika vas in Vrbina, Ministr- stvo za promet bo skupaj z Občinama Krško in Brežice sklenilo protokol o ureditvi medsebojnih odnosov pri na- meravani izgradnji nove ce- stne povezave Krško - Breži- ce (po 200 tisoč evrov v letih 2008 in 2009), Ministrstvo za okolje in prostor ter Občina Krško pa protokol o zagota- vljanju proračunskih sred- stev za sofinanciranje pro- jektov ureditve komunalne infrastrukture na območju občine Krško (MOP bo zago- tovil 8,4 milijonov evrov). Ministrstvo za kulturo, Mi- nistrstvo za gospodarstvo in ARAO bodo z Občino Krško podpisali protokol o financi- ranju obnove gradu Šrajbar- ski t«rn v Leskovcu (pet do šest milijonov evrov v letih 2009-2011), kjer naj bi bil sedež ARAO. Skupna „teža" protokolov oz. znesek, ki naj bi ga država vložila v našte- te projekte, naj bi bila pri- bližno 25 milijonov evrov. Po neuradnih informacijah bo vlada gradivo obravna- vala (in potrdila) na redni seji 27. decembra. Po vla- dni potrditvi dogovorjenega v okviru medresorske skupi- ne bo morala Občina Krško podati pisno stališče do pre- dlagane variante odlagališča NSRAO na lokaciji Vrbina. Peter Pavlovič KS Krško v novih prostorih KRŠKO - Krajevna skupnost mesta Krško od 14. decem- bra deluje v novih poslovnih prostorih, saj se je iz prvega nadstropja Križmanove hiše preselila v pritličje, vhod pa je z atrija nasproti Kapucin- ske kapele. Sedež KS me- sta Krško je še vedno na CKŽ 23. Pogajanja med Krškim in Kostanjevico neuspešna KOSTANJEVICA NA KRKI - Kostanjeviški občinski svet je na 14. redni seji pred tednom soglasno zavrnil sporazum o razdelitvi premoženja in ureditvi pravno premoženjskih razmerij med občinama Krško in Kostanjevica na Krki oz. t.i. delitveno bilanco. Ob tem so kostanjeviški občin- ski svetniki na predlog Franca Štokarja sprejeli še sklep, da bodo oblikovali novo pogajal- sko skupino in dodatna izho- dišča za pogajanja. Govora je bilo o zahtevi, da se v spora- zum vključi tudi 30 milijonov nekdanjih tolarjev (125 tisoč evrov), nekoč v krškem pro- računu namenjenih za uredi- tev Prekope, in dva milijona evrov, ki se lahko poravnajo v desetih letnih obrokih po 200 tisoč evrov, kot nekakšen na- domestek za jedrsko rento, o kateri se krška občina noče pogajati. Do omenjenih skle- pov je vseh devet prisotnih kostanjeviških občinskih sve- tnikov prišlo po vroči in do- kaj žolčni razpravi, v kateri ni manjkalo niti očitkov žu- panu Mojmirju Pustoslem- šku na način vodenja nefor- malnega sestanka občinskega sveta s krškim županom Fran- cem Bogovičem, ki se je po mnenju nekaterih „izrodil" v obračunavanje o zgodovini, Na 14. redni seji so bili prvič prisotni tudi člani nove občinske uprave, ki so ie zasedli svoja nova delovna mesta. Z desne: direktorica občinske uprave Judita Lajkovič Mladkovič, Stane Rostohar, zadolien za infrastrukturo, okolje in prostor, finančnica Karla Gaspar in Anita Krajnc, zadolžena za druzbene dejavnosti. V upravi je še tajnica Marjana Krhin.______ namesto da bi se pogovarjali o delitveni bilanci. Občinski svet je sprejel tudi rebalans letošnjega proraču- na, ki je po novem za 13 od- stotkov nižji, saj predvideva namesto prvotnih 2,35 mili- jona evrov le 2,05 milijona evrov prihodkov in odhodkov. Do konca oktobra je bilo sicer realiziranih 1,3 milijona evrov prihodkov in 967 tisoč evrov odhodkov. Tudi pri tej točki se je razprava kar vlekla, saj so imeli svetniki številna vpraša- nja in pomisleke o rebalansu. Ladko Petretič je ugotavljal, Krški župan Franc Bogovič pravi, da je po reakcijah v zadnjem času takšno odlo- čitev pričakoval. „S tem se ni zgodilo nič dramatične- ga. Očitno se bomo morali še pogovarjati, stvar je le v tem, ali bomo uspeli najti nek dogovor ali pa bo mo- ralo o tem odločiti sodišče. Mislim, da imamo dobro osnovo za nadaljevanje po- gajanj, pa tudi dobro osno- vo za kakršnega koli arbi- tra, če bi moral razsoditi o tej zadevi." da je zelo slaba realizacija predvsem na gospodarskem področju, čeprav je bilo v ta namen že tako zelo malo na- črtovanih sredstev, in se vpra- šal, „od česa bomo pa živeli?" Svetniki so po krajšem premo- ru rebalans potrdili, Silvo Mi- klavž pa je v imenu svetni- kov župana in občinsko upravo opomnil, naj bo rebalans v bo- doče podrobneje obrazložen. P. Pavlovič Posavski obzornik - leto XI, številka 26, četrtek, 20. 12. 2007 NAŠ POGOVOR D Pogovor s Silvestrom Mavsarjem, odgovornim urednikom Posavskega obzornika Vsak njegov izid je za nas praznik, marsikomu pa težko pričakovano darilo BREŽICE - Posavski obzornik je začel rasti pred desetimi leti, proti koncu prejšnjega tisočletja in že takrat s temeljem in vizijo »posavskosti«, ki jo je s pisano besedo skozi desetletje s sodelavci gradil njegov tedanji in današnji odgovorni urednik Silvester Mavsar. Ob jubileju ga je bilo težko pripraviti k besedi. Nikoli ni bil njegov cilj, da bi se izpostavljal. Je človek dela, snovanja in idej, ki raje piše kot govori. Vendar je ob desetletnici treba tudi spregovoriti in povedati, Cesar bralci ne vedo, a jih zanima, saj nam se posebno te dni postavljajo številna vprašanja. Vsaj na nekatera bova ob jubileju skušala odgovoriti v naslednjih vrsticah. Deset let Posavskega obzor- nika... Kaj to pomeni za lo- kal ni oziroma regionalni ča- sopis? Deset let v življenju posa- meznika ni malo, pa tudi ne tako veliko, kot je to danda- našnji v delovanju nekega medija. Medtem ko se iivlje- nje ljudi v povprečju daljša, pa je dogajanje na podro- čju medijev veliko bolj bur- no. Redki so novi mediji, ki dočakajo več kot deset let. Vzrokov za to pa je več. Od novih tehnologij nastajanja do vrste oblik in načinov po- sredovanja informacij, ki se vse hitreje razvijajo. Tudi potrebe ljudi po informaci- jah so vse večje in ponudba je vse bolj pestra. Vloga me- dijev se danes hitro spremi- nja in služi, če smo iskreni, v prvi vrsti poudarjanju dobrin današnje družbe. Vse manj pa so sami po sebi in zara- di svoje vsebine neka trajna dobrina. Najprej je seveda treba imeti idejo, potem pa jo je treba spraviti v življenje... Naj združim konec prve- ga, izhodiščnega vprašanja, s tern drugim. Prvotno je bil Posavski obzornik zasta- vljen kot revija. V prvi vrsti je šlo za to, da bo pregled dogajanja v Posavju, zla- sti pa dosežkov posamezni- kov in organizacij na različ- nih, prvenstveno družbenih področjih, seveda pa tudi na področjih gospodarstva in politike. Ocenjevali smo, da je Posavje zaokroženo po- dročje, ki ima dovolj poten- cialov in potreb, da potre- buje in si zasluži tak tiskani medij. Po letu 1996 Posavje namreč ni imelo svojega ča- sopisa. 0 čem je tekla beseda v prvi številki Posavskega ob- zornika? Tistih časov se bom vedno spominjal s posebnim ve- seljem. To je bil čas, ki je podoben sedanjemu, pred- prazničnemu. Čas velike- ga pričakovanja in vznemir- jenja zaradi rojstva nečesa novega. Obdobje neizmer- nega entuziazma in prepri- čanja v cilj. Seveda hranim še vse številke, saj so zdaj nepogrešljiv dokument cele- ga desetletja. Za prvo šte- vilko smo v starem mlinu na Kozjanskem obiskali rojaka iz Dolenje vasi pri Artičah, zdaj že pokojnega Rafka Vo- deba, ki je bil duhovnik in zelo razgledan človek, pe- snik, profesor, urednik in nekakšen kulturni minister v Vatikanu. Obiskali smo tudi Zdole, zatem še Dobovo, Blanco, Kapele... V drugi šte- vilki smo, na primer, objavili pogovor z dr. Vando Kostevc Zorko, v tretji s Tamaro Von- ta, sledili so pogovori z Jo- žetom Marinčem, Urošem Šerbcem, Goranom Šalamo- nom in še bi lahko našteval. Smo se pred desetimi leti sploh zavedali, kaj pomeni živeti v Posavju in kaj naj bi bila naša pokrajina? Zanimivo, ko sem pred nekaj dnevi pregledoval prve šte- vilke Obzornika, sem bil kar malo presenečen, da smo tedaj pisali o temah, ki so Silvester Mavsar še danes aktualne in tudi ne do konca rešene. Poglejva naslove: Vstajenje jutrišnje pokrajine Posavje, Končno rental, Kakšna bo vaša knji- žnica v 21. stoletju?... V ti- stem času je Obzornik sledil okrepljenim prizadevanjem, da se ideja o pokrajini Po- savje čimprej uresniči, ni- smo pa mogli slutiti, da bo ta pot tako dolga. Že v tretji številki smo pisali o Deklara- ciji političnih strank Posavja o ustanovitvi pokrajine Po- savje. Skozi ta leta pa se je pokazalo, da je potrebno še veliko narediti, da bi se ide- ja »prijela« med ljudmi in jim prišla v zavest. Pri tern je Posavski obzornik gotovo odigral pomembno vlogo. Kako bi primerjal prvo šte- vilko s sedanjimi? Za nami je zelo dolga pot, ki je ni lahko opisati. Po dveh letih prizadevanj, da bi osta- li posavski medij, smo se kljub mnogim dobrodošlicam ob začetku izhajanja mora- li nekako umakniti iz Brežic in Sevnice ter se več posve- čati občini Krško, ki je imela največ razumevanja za naše delo. Kar nekaj časa je tra- jalo, da smo z ogromnimi napori dokazali, da so naše zamisli dobre in koristne za celotno Posavje in smo šele v zadnjih letih dobili prizna- nje in s tern podporo. Rezul- tat tega pa je bila odločitev, da iz revije preidemo v ča- sopis, da pridemo iz meseč- nika v štirinajstdnevnik in da povečamo naklado z že te- daj visokih 15.000 izvodov na 22.000 in več izvodov. Če primerjamo, je tudi vsebin- sko prišlo do mnogih spre- memb, ki so jih terjale nove razmere v medijskem pro- storu in seveda tudi interes bralcev. Kako je bilo skozi ves ta čas s kadrovsko politiko? Že pobuda za časopis oziro- ma revijo je izšla iz kroga nekdanjega krškega literar- nega kluba in nekaterih dru- gih aktivnih ljudi, ki so po- grešali tiskano besedo. Sicer pa si je ob Posavskem ob- zorniku in naših drugih me- dijih kar precej, zlasti mla- dih ljudi, nabralo dragocene izkušnje. Nekateri jih sedaj s pridom koristijo v drugih medijih ali podobnih dejav- nostih in tudi na to smo v Po- savskem obzorniku lahko po- nosni. Ljudje s(m)o bili namreč od vsega začetka naš najve- čji kapital. In to nas še da- nes v precej šnji meri raz- likuje od drugih medijev v Posavju, pa tudi tistih, ki vanj vstopajo. Kakor nam je bilo zaradi tega pogo- sto težje, se je v desetle- tju k sreči pokazalo, da ima- mo naj bolj iskren interes za ustvarjanje in obstoj doma- čega tiskanega medija, ki ga smatramo za pomemben pri- spevek in sestavni del kva- litete življenja v Posavju. Mime duše lahko povem, da ustvarjalci Obzornika čaka- mo na izid vsake nove šte- vilke kot na novorojenčka... Posavski obzornik za nas, ki ga ustvarjamo, ni le sve- ženj papirja, ki nam ga po- nujajo skupaj s ščepcem no- vic iz naših koncev, zato da bi nam prodali politično ali trgovsko blago iz vseh dru- gih regionalnih ali drugačnih centrov. Vodilo Posavskega obzornika in njegovega ka- dra je vseskozi: ustvarjamo ga domači ljudje za domače ljudi. Skratka, Posavci v Po- savju za Posavce. In Zavod Neviodunum? Po treh letih se je pokaza- lo, da Posavski obzornik pre- rašča okvire društva in terja profesionalizacijo. Zato smo ustanovili Zavod Neviodu- num. Najkrajše povedano - gre za zamisel o neprofitnem zavodu, ki je nekakšna sku- pna »topla greda« za različ- ne ideje na področju kulture v širšem smislu. Doslej je iz te grede poleg vse uspešnej- šega časopisa zrasel lokalni televizijski program, ki naj bi, mimogrede povedano, v prihodnjem letu doživel novo rast, vse bolj se uvelja- vlja spletni portal www.po- savje.info, v okviru založbe pa je zagledalo luč sveta ne- kaj odmevnih knjižnih del, še več pa jih je v pripravi. 24.000 izvodov vsakih šti- rinajst dni v vsak dom, ko je bralcem pomembna vsa- ka se tako majhna novica o svojem kraju, o ljudeh, ki živijo v Posavju. Kaj to da- nes pomeni? Ker smo ravno v prazničnem času in ker je pogosto vpra- šanje, kako je lahko časopis brezplačen, naj povem, da lahko Posavski obzornik sma- tramo kot darilo, ki ga vsa- kih štirinajst dni prinasa- jo poštarji Pošte Slovenije v preko 22.000 domov oziroma 300 naselij v Posavju. Naše spremljanje dogodkov, delo na terenu in pripravo pri- spevkov, oblikovanje časopi- snih strani, nabavo papirja, tisk in razmnoževanje časo- pisa v največji meri omogo- čajo tista podjetja, organi- zacije in posamezniki, ki se bolj kot drugi zavedajo svo- je družbene odgovornosti za kvaliteto življenja v prosto- ru, v katerem delujejo oziro- ma poslujejo. Zelo pomem- ben, vendar ne največji del sredstev (15 do 20 odstot- kov) pa prispevajo za zdaj tri posavske občine z zakupom prostora, na katerem obja- vljajo informacije o delu iu- panov, občinskih uprav in ob- činskih svetov. Upam, da se jim bodo že z novim letom pridružile tudi občine Rade- če, Bistrica ob Sotli in Kosta- njevica na Krki. Ob obletnici najbrž že ra- stejo ideje za novo dese- tletje? Kot sem v začetku dejal, se razmere na medijski sce- ni odvijajo tako hitro, da je dovolj razmišljati že o letu ali dveh. Vsekakor je največ načrtov povezanih z izbolj- šanjem vsebine, z bolj ena- komernim pokrivanjem vseh predelov Posavja, kar pa nam bo samo po sebi prine- slo tudi še večjo branost. Že sedaj pa se zavedamo velike odgovomosti, ki jo čutimo do 37.000 stalnih bralcev, kolikor nam jih je pokazala zadnja Nacionalna raziskava branosti. In tako je časopis tisti, ki ostaja na nočni omarici za jutrišnje večerno branje ali listanje po njem se leta na- zaj. Ali ga bodo lahko v pri- hodnosti nadomestili sple- tni portals? To je težko reči. Meni, ki sem pravzaprav vse življenje po- vezan s tiskano besedo, naj si gre za knjigo ali časopis, je težko objektivno ocenjeva- ti, kaj se bo dogajalo na tern področju. Če kdo, si jaz ne želim da bi današnje knjige, časopisi ali revije doživeli usodo razglednic. Vendar pa se te bojazni ne morem či- sto znebiti. Ne gre zato, da si bralci ne bi želeli časopi- sov, ampak se bojim, da bo o tern odločala ekonomija. Mislim, da se je tak primer pravkar zgodil v našem oko- Iju. Zaenkrat pa predvsem zaradi pristopa, ki ga ima- mo do našega dela, ljudi in okolja, kjer vsi skupaj živi- mo, verjamem, da smo po- trebni tako bralcem kot po- litikom in drugim, ki krojijo življenje v prostoru, ki naj bi se imenoval Posavska po- krajina. Vem, da sva odkrila le ne- kaj izmed številnih plati na- stajanja našega in vašega desetletnika. Pa bi se dalo še veliko povedati. Druga- le povedano: veliko je osta- lo še ne (iz)povedanega. Ko ima vsak iz uredništva svoje z$odbe in spomine s terenov in srečanj. Iz stisk in kalku- lacij, kako kaj izpeljati (se- veda tudi v računovodstvu in komerciali), da se bo vse izteklo vsaj približno tako, kot smo ieleli, hoteli, načr- tovali. In je črviček nepre- stano na preži, ki vrta, kako bi lahko bilo še boljše, bolj verodostojno povedano s ka- kšnim drugim izrazom ali v premetanih besedah... Se ta- krat, ko prispevek ze oddaš. Vsekakor pa, od$ovorni ure- dnik, hvala za pogovor! Natja Jenko Sunčič Posavski obzornik 1997-2005_______ D IZ NAŠIH KRAJEV Posavski obzornik - leto XI, številka 26, četrtek, 20.12. 2007 Kolumna Pet pred polnoqjo... Meje prevzela čez ta decembrski mrak in temo pišečka marelica. Lepo oranžna, slastno prelivajoča se v še bolj oranžno in če sem jo pred očmi v mislih malček zavrtela, se mi je posmejala še rdeče. Da o slinah, ki se nabirajo... Raje kot v drevje, okovano s snegom, bi gledala v njene nežno rožnate cvetove. Bolj kot v žametne rokavice potisnjene roke bi mi prijal otip njene nežno, nežno okosmatene kožice. Mislim sedaj, ko sem jo že oddala v časopis. In mi še kar prihaja naproti. Kot da me node zapustiti, ker me hoče voditi. Ko sem se podila med ljudmi za njeno zgodovino, so se mi z vsakim novim korakom dogajali ljudje. Pišečani in njim bližnji sosedje, ki so ji in ji še posvečajo življenje. Takšni so kot njihove marelice. Občutljivi, tenkočutni, prijazni, topli, vsak izmed njih s svojo marelieno povestico. In svet mi je postal lep. Tako je to, če te poznajo. Zadnjo soboto so me izprašali, če sem že bila v pekarnici. Kjer diši kot nikjer. Po kruhu. Kjer skoraj neslišno strežejo kruhkove dišave, njene mehke sredice in zapečene skorjice. Spraševali so me zato in tisti, ki vedo, da je kruhek nasploh moja ena gromozanska ljubezen. Moj Židanov stari ataje imel rod kruh. Njegovi grižljaji so bili grižljaji užitka in globoke spoštljivosti. Moj očka je imel rod kruh. Ko se je po vojni vrnil s Kozjanskega, Mariborskega in še od drugod, je ob prihodu domov dejal, da bo jedel bel kruh, bele žemlje, pil belo mleko... Naš dedi Viktor je imel kruhov ceremonial. Še ga vidim, kako po kosilu namaka Slivnikovo žemljico v deci rdečega... Prvinska, kakršna sem, rada podarjam kruh. Včasih me je in me še zmeraj, najbrz ne misleč, kako je biti brez kruha, gledal kdo začudeno, drugi pa so moje darilo sprejeli z razumevanjem in hvaležnostjo in še vedno ga sprejemajo kot izraz naklonjenosti. Od kruha je zlato rumeno svetlo in toplo. Inje svet z njim lep. Rosvita Pesek je v Odmevih gostila Petra Opeko, ki je na Madagaskarju že tri desetletja misijonar in hkrati toliko časa tudi edino upanje najrevnejšim prebivalcem v tej afriški državi. Je dobitnik številnih odlikovanj, sredi tega meseca pa je prejel francosko drzavno odlikovanje, s katerim ga je odlikoval francoski predsednik Nicolas Sarkozy. Peter (Pedro) Opeka je sin argentinskih Slovencev, ki je rasel in odrasel v siromašnem predmestju Buenos Airesa. Po pripovedovanju očeta si je kot otrok oblikoval sliko o Sloveniji. Z lahkoto verjamem, da je Slovenija v primerjavi z Madagaskarjem bajka. V Odmevih nam je povedal, da prebivald Madagaskarja nimajo, pa so veseli, Evropejci pa imamo, a smo žalostni. Kar je pomembno za večplastni razmislek. Poleg tega si francoskega državnega odlikovanja ne lasti, temveč ga deli, kot je dejal, s preko štiristo učitelji, profesorji, zdravniki, medicinskimi sestrami in vsemi drugimi, ki lajšajo življenje prebivalcem Madagaskarja. Zaradi takšnih ljudi je svet znosnejši. Če že ni čisto lep po evropskih merilih. V misli se mi neprestano vrača moja Ivanka. Svoj etnološki poklic bi lahko mirne duše zamenjala z delom v kakšnem zavetišču za živali. Živalicam bi bilo kraljevsko, zagotavljam. Po hitri oceni sem celega Četrt leta, ob vsakokratnem najinem srečanju, sledila njenemu trpljenju v reševanju mladega mucka pod oknom stanovanja v bloku. Da bi bile stiske še večje, se je mucu pridružil še mlajši, pozno poletje se je prevesilo v jesen, jesen pa v trdo zimo. Pane da ga ne bi sama imela, ali obeh, a ima ze muco Ajšo, ki je princesa s svojim egom. S »pošiljanjem muca po internetu« in vsemogočim drugim tovrstnim brskanjem se ji je oglasila gospa iz Maribora in posvojila oba mucka. Na njeno in moje veselje, kajti bila sem že na tern, da ju vzamem. Sedaj to lahko povem; svojih drugih, že minulih mačjih božanj, čohljanj, crkljanj, pozdravljanj in bolečih slaves pa sedaj ne bom razkrivala. Hvala gospe! Prevzeli sta me in zaradi vajuje svet lepši. A mene peče vest. Zaradi bojazni izgub. Da bi vsi skupaj pretiveli mirno božično noč, spravljeni s seboj in s svetom, sekundo čez polnoč pa postanimo čarobne police, da bi delali ta svet lep! Pise: Natja Jenko Sunčič RADIO K R Š K 0^ MOTIMO KONKURENCO OD LETA 1999 www.radioenergy.si Že pred uvedbo režima odkrili preko tisoč nepravilnosti KRŠKO - O tern, kaj pomeni celovita vzpostavitev schengenskih standardov, smo se pogovarjali z Ro- bertom Percem, tiskovnim predstavnikom in vodjem Operativno komunikacijskega centra na Policijski upravi Krško, ki varnostno pokriva okoli 92 kilometrov dotgo mejo s Hrvasko. Kaj prevzem varovanja zu- nanje meje EU pomeni za delo policistov in za po- tnike, ki prehajajo preko meje? Na naših mejnih prehodih se glede prometa potnikov in dela policistov ne bo prak- tično nič spremenilo, izje- ma so pravzaprav le dria- vljani Hrvaške, katerim je prilagojen oziroma dovo- Ijen na podlagi sklenjene- ga sporazuma med Sloveni- jo in Hrvaško tudi prehod z osebno izkaznico in poseb- nim kartončkom. V skladu z schengenskimi standardi je potrebno namreč vsem drža- vljanom tretjih driav obve- zno v potne listine odtisniti mejni zig, kar pa na osebno izkaznico ni mogoče. Zato bodo tisti hrvaški državljani, ki bodo želeli tudi v bodo- če prehajati mejo z osebno izkaznico, morali na Hrva- škem nabaviti posebne kar- tončke. Druga sprememba oziroma dopolnitev je, do bodo od sedaj lahko policisti na mej- nem prehodu izdajali tudi schengenske vizume, ki pa se izdajajo zelo redko in iz- jemoma, denimo v primeru humanitarnih razlogov, višje sile ipd. Kako je pa s t. i. prehodni- mi mesti? Medtem ko režim prestopa- nja meje ostaja na vseh de- vetih mejnih prehodih na območju Policijske upra- ve Krško nespremenjen, se spreminja režim na določe- nih t. i. prehodnih mestih, in sicer za tiste osebe, ki že imajo maloobmejne prepu- stnice, ki so bodisi mejaši, dvolastniki zemljišč bodisi za tiste, ki imajo kmetijski vložek na naši ali drugi stra- ni meje. Ker po schengen- skem režimu ni več možen prost pretok ljudi preko meje, bodo imele te osebe za prehod prehodnih mest v maloobmejni prepustnici po- sebno zaznambo, na podlagi katere bodo lahko prestopa- le mejo na konkretnem, se pravi točno določenem pre- hodnem mestu. Na teh me- stih so vzpostavljene zapor- nice, za odpiranje katerih bodo te osebe dobile ključ, ki ga lahko dvignejo na se- dežu Upravne enote, na ob- močju katere imajo stalno prebivališče, medtem ko bo policija podeljevala ključe osebam s stalnim prebivali- ščem na Hrvaškem. Ob tern naj povem, da do sedaj ni- smo prejeli s strani hrvaških državljanov še nobenega za- prosila oziroma vloge. In kako ste v policijskih vr- stah opremljeni, pripra- vljeni in usposobljeni za vzpostavitev tega režima? Seveda celovita vzposta- vitev schengenskih stan- dardov ne pomeni, da šele sedaj vzpostavljamo učin- kovito mejno kontrolo, ker so se in se slovenski policisti usposabljajo za naloge va- rovanja meje že vse od osa- mosvojitve Slovenije dalje, seveda pa še dodatno in- tenzivnejše in usmerjeno od predpristopnega obdobja k EU dalje. Praktično pa mej- ni policisti že od mesece ok- tobra 2006, ko je bil sprejet še zadnji schengenski zako- nik, v skladu s tern tudi iz- vajajo mejno kontrolo. Na podlagi schengenskega ak- Robert Perc______________ cijskega načrta so se morali policisti in slovenska polici- ja kot celota organizacijsko, tehnično in kadrovsko pri- praviti, kar se je na PU Kr- ško v zadnjih letih odrazilo s skoraj stoodstotnem pove- čanju delovnih mest. Stevi- lo javnih uslužbencev se je tako do danes na naši upra- vi povzpelo s 330 na 631, od tega kar 70 % uniformirane policije deluje na varovanju meje, tako mejnih prehodov kot zelene meje. Pri samem varovanju poli- cisti uporabljajo tudi pre- cejšnje število razpoložljive tehnične opreme, tako na samih prehodih kot tudi pa- trulje na zeleni meji, ki si jo sicer nekateri predstavljajo propustno kot švicarski sir, a se je skozi vrsto preverjanj in na podlagi dela in rezul- tatov izkazalo, da je tudi ta meja zelo dobro in učinkovi- to varovana. Nenazadnje so to pokazale tudi same eval- vacije in prvega septembra letos uvedeni testni schen- genski informacijski sistem (v nadaljevanju SIS, op.p.), ki je formalno pomenil še zadnji preizskus pred pri- družitvijo Slovenije ostalim državam s schengenskim re- žimom ali državam, ki varu- jejo zunanje meje EU. Kakšne so dosedanje, tri- mesečne izkušnje s SIS-om? Slednji deluje brez težav in v tern relativno kratkem ob- dobju smo preko njega imeli že preko tisoč zadetkov, kar pomeni, da smo s pomočjo SIS-a pri mejnih kontrolah odkrili tolikšno število bodi- si listin, ki so bile prenare- jene, ponarejene ali ukra- dene, bodisi izsledili osebe, ki imajo prepoved vstopa na območje EU, kakor tudi osebnih in tovomih vozil, za katera se je na podlagi pre- verjanj izkazalo, da so ukra- dena na območju držav čla- nic ali pa tudi izven mej EU. Kakšni mejni kontroli so podvrženi državljani EU in po drugi strani državljani, ki prihajajo iz držav nečla- nic ali tako imenovanih tre- tjih driav? Vsak potnik je podvrien vsaj osnovni temeljni mejni kon- troli, ki vključuje pregled potne listine in ugotavljanje identitete, istovetnosti ose- be s predloženim uradnim dokumentom. To je klasična kontrola ali tisti najmanjsi obseg kontrole, ki se izve- de za slehemega driavljana EU, medtem ko je za drža- vljane tretjih drzav, pa tudi v primeru suma pri državlja- nih, ki imajo sicer prost pre- tok preko meje, obvezna te- meljita mejna kontrola. Ta poleg preverjanja istove- tnosti zajema tudi obvezno preverjanje v SIS-u, prever- janje vseh potnikov v vozi- lu in tudi samega vozila ter prtljage. V ta namen smo v zadnjih letih dali zelo ve- lik poudarek izobraževanju policistov za delo z opre- mo, poznavanju postopkov in schengenske zakonodaje tako preko internih usposa- bljanj kot tudi preko usposa- bljanj v Ljubljani. Vsekakor pa velja na tern mestu izpo- staviti tudi dobro sodelova- nje na varnostnem področju z državami s schengenskim režimom in dragocenimi iz- kušnjami preko izmenjave policistov. Tako smo imeli do sedaj na Obrežju že poli- ciste iz Nemčije, Francije in Avstrije, ki so skupaj z na- šimi policisti razen poobla- stil, ki so v naši pristojnosti, opravljali mejno kontrolo. Tovrstne izmenjave izkušenj so se vsekakor izkazale za dobrodošle in v obojestran- sko korist. Kakšne so posebnosti dela na mednarodnem železni- škem mejnem prehodu Do- bova? Na dobovskem železniškem prehodu oziroma na Postaji mejne policije Dobova opra- vimo dnevno mejni pregled na 32 mednarodnih potni- ških vlakih ter na 12 tovor- nih vlakovnih kompozicijah. Sama mejna kontrola, pogoji in obveznosti se bistveno ne razlikujejo od kontrole na cestnih prehodih, s to razli- ko, da je v samem voznem redu deloma že vkalkuliran čas, v katerem je potrebno opraviti mejno kontrolo. Ta traja v povprečju od 10 do 30 minut, najdaljši pregled je do sedaj trajal 36 minut, pri čemer je potrebno po- vedati, da ima mejna kon- trola prednost pred voznim redom. Razlika ali specifika dela je v tern, da v kolikor na potniškem vlaku odkrije- mo osebo, ki jo je potrebno nadaljnje kriminalistično in tehnično preiskati, jo tako rekoč potegnemo iz vlaka in z njo naprej vodimo postop- ke na mejni policiji, da lah- ko vlak najhitreje in v okvi- ru voznega reda nadaljuje pot. Enako je pri tovornem železniškem prometu, pri čemer policisti usmerijo vso pozornost na pregled tovo- ra, same notranjosti vago- nov, kakor tudi med, pod in na vagonih. Približujejo se prazniki in s tern večji pretok potnikov na mejnih prehodih. AM lahko glede na vse postop- ke in zaradi velikega števi- la potnikov iz tretjih držav pričakujemo zastoje? Prazniki pač niso izgovor za to, da bi policisti manj de- lali ali zgolj mahali z roka- mi in usmerjali promet, da bi dosegli večjo pretočnost na prehodih, čemur smo bili priča še pred desetimi leti. Kakor to narekuje var- nostni sistem, bodo polici- sti na mejnih prehodih tudi v predprazničnih in v pra- zničnih dneh dosledno izva- jali kontrolo, glede na šte- vilo vozil pa je Obrežje kot največji slovenski kopenski mejni prehod dovolj fleksi- bilen, da lahko spreminja- mo število vstopnih in iz- stopnih mest, pri čemer se v takem primeru usklajuje- mo tudi s carinsko službo in s hrvaškimi vamostnimi or- gani. Glede na število zapo- slenih je naša uprava dovolj kadrovsko močna, da bomo po potrebi v delo vključili več policistov. Večjo pretoč- nost pa zagotavljamo tudi z na meji montiranimi obve- stilnimi tablami, ki na loče- ne pasove razvrščajo potni- ke iz EU in tretjih držav. Bojana Mavsar TURISTIČNA AGENCIJA BooM SLO 8270 KrMo. HuARVOrfv Irg 3. p p 335. M ' 07 49 21 674. fax: 07 40 01 065 GSM. 041 830 135, 041 684 320 B-mail BooM©»tol n*. www boom »I SNG MARIBOR: bales PEPEIXA 29.12. HAJMHTEVNt* »TOMJO V NASE tTOWUtl 5REČNO 2008 Posavski obzornik - leto XI, številka 26, četrtek, 20. 12. 2007 IZ NAŠIH KRAJEV 5 S poezijo, prozo in glasbo v veseli dan KRŠKO - V ponedeljek, 3. decembra, so Prešemov rojstni dan počastili tudi krški literati. Krška Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti pod vodstvom So- nje Levičar je v Dvorani v parku pripravila Literarni noktur- no ter ga pospremila tudi s teksti udeleženk in udeležencev v broširani obliki. Za program je bila zadolžena Tatjana La- Dvorana v parku je plapolala med verzi, prozo in glasbenimi ritmi. puh, vodil pa ga je Drago Pirman. Svoja dela so predstavili Slavica Jarkovič, Ana Ro- stohar, Tonica Jankovič, Ivan Mirt, Urška Skalicky, Marija Kalčič Mirtič, Ta- tjana Lapuh, Maja Divjak Malavašič, Vidka Kuselj, Mirjana Marinčič, Jožica Vogrinc in Asta Malavašič. Z glasbenimi vložki je pri- reditev popestril kitarist Miha Koretič. Udeležen- ke in udeleženci so ob tej priložnosti prejeli tudi pri znanja, večer pa so dolgo v noč nadaljevali v bližnjem gostišču ob zanimivem dru- ženju, na katerem so tkali tudi literarne načrte za pri-_________________________ hodnost ter phdodali Temu veselemu dnevu kulture še pose- ben umetniški pečat. M. K. M. Glasbene ritme je ubiral Miha Koretič.___________ UE Krško prejela priznanja KRŠKO - Upravna enota Krško je na podelitvi letošnjih držav- nih nagrad za poslovno odličnost, ki je 5. decembra poteka- la v Slovenski Filharmoniji, prejela tri priznanja. Odbor, ki ga vodi minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak, čla- na pa sta tudi ministrica za visoko šolstvo, znanost in teh- nologijo Mojca Kucler Dolinar in minister za javno upravo Podelitev priznanj v.d. načelnika UE Krsko Antonu Podgorsku dr. Gregor Virant, je izmed osemnajstih prijavljenih orga- nizacij predlagal tri finaliste iz zasebnega sektorja ter tri iz javne uprave. V kategoriji javne uprave je minister Virant Antonu Podgoršku, v.d. načelnika Upravne enote Krško, po- delil bronasto diplomo za doseženo število točk. Upravna enota Krško je prejela tudi diplomo za prepoznaven napre- dek pri uvajanju modela odličnosti glede na leto 2006 ter di- plomo za uvrstitev med finaliste za priznanje RS za poslovno odličnost 2007, ki jo je podelil minister Vizjak. UE Krško je sodelovala tudi na konferenci Dobre prakse v slovenski javni upravi 2007, ki je potekala na Brdu pri Kra- nju. Na njej je minister za javno upravo dr. Gregor Virant Antonu Podgoršku podelil priznanje za prispevek Prehod iz sistema notranje kontrole v proaktivno delovanje, katerega avtorici sta mag. Jožica Volčanjk in mag. Nina Hadžimu- lič. P.P. ObzorniK 10 let - za pokrajino. Uspešno izpeljali misijon BOŠTANJ - V dekaniji Treb- nje, ki združuje 13 župnij iz petih občin, med njimi tudi župnije Boštanj, Šentjanž in Tržišče v občini Sevnica, je od 18. novembra do 16. de- cembra potekal misijon. Za- čel se je s slovesnim soma- ševanjem in predstavitvijo misijonarjev v nedeljo, 18. novembra, v župnijski cerkvi v Trebnjem, sklepna priredi- tev pa je bila v nedeljo, 16. decembra, v Boštanju, kjer je somaševanje dekanijskih duhovnikov in misijonarjev vodil novomeški škof msgr. I Andrej Glavan. O štiritedenskem dogajanju je tekla beseda na novinar- I ski konferenci 12. decembra v boštanjskem župnišču, na kateri so sodelovali dekan j Mirko Simončič, trebanjski župnik Miloš Košir, boštanj- ski župnik Fonzi Žibert, mi- sijonar p. Beno Lavrih ter sevniška podžupanja Breda Drenek-Sotošek. V misijonu je sodelovalo 13 dekanijskih duhovnikov, štir- je misijonarji, štiri redovni- ce, pet predavateljev ter se- veda tudi številni verniki. V okviru misijona so med dru- gim potekale tudi delavnice, nastopil je čarodej, igrali so nogomet, pripravili sreče- lov pa tudi intemetno stran. Pristop s kombinacijo deka- nijskih duhovnikov in misijo- narjev se je izkazal za uspe- ; šnega in organizatorji so bili I z odzivom na številne prire- i ditve zadovoljni, v nekate- : rih primerih pa celo prese- I nečeni. PP. l Praznična^ cena ' m§ Industrijska prodajalna "Imperial" | odslej na Cesti 4. julija 86 v Krskem- 1 ¦^K V prazničnih dneh vas razvajamo z dišečo ponudbo: ^^K * dnevno svcžimi kruhi Dolenjskih pekarn, ^^B * tortatni vseh ohlik (po naročilu), ^^H • bogato ponudbo svežega biskvitncga peciva in ^^HT • üiüiitimi presenečenji, ki jih Miklavž, Božiček in Dedek Mraz nakupuj^..,.,, ,„-,.,. ^Hjlš za vas odprta vsak delovnik od 5.30 do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. urc. B Industrijska prodajalna Imperial, Cesta 4. julija 86, Kräko, tel.: 07 4922 963, www.zito.si Nova nagrada za Hodulakov film KRŠKO - Igrani film Luksuz produkcije Berta vs. Helga je na Olympia International Film Festivalu Camera Zizano v Pyr- gosu (Grčija) osvojil drugo nagrado v kategoriji avtorjev od 13 do 16 let. Režiser filma je Ivor Hodulak iz Krškega, so- delovali pa so še Anže Podgornik, Iztok Radej, Lara Ne- Ivor Hodulak na snemanju filma_____________________ pužlan, Žiga Maruša in Claire Morvan. Film je bil posnet v okviru Mladinskega filmskega tabora DZMP na Trški Gori pri Krškem, katerega mentorica je bila Dženi Rostohar. Film je odziv mladih avtorjev na današnjo potrošniško družbo in ne- nehno bombardiranje kupcev z vsemi mogočimi in nemogo- čimi popusti. Film je pred tern že osvojil prvo nagrado na Balkan Kids for Kids festivalu v Beogradu. Razdaja se starejšim ljudem DRNOVO - Mihaela Jenžur šteje 54 let in od rojstva prebiva na Drnovem. Je poročena in mati dveh sinov, ki sta že odra- sla. Bila je zaposlena, sedaj pa je aktivna v svetu Krajevne skupnosti Krško polje ter se udejstvuje tudi v raznih občin- skih odborih, v Koordinacijskem odboru lokalnega partner- stva pa si prizadeva, da bi njeni krajani pridobili odškodnino 1 I ali rento zaradi so- bivanja z Nuklearno elektrarno Krško. Od leta 1986 je nje- na največja skrb ta, da omogoča dm daljše in lepše ži- vljenje svojim naj- I bližjim. Kakor je I obtjubHa umfrajo- I či materi, tako je I še vedno zvesta svo- I ji obljubi. Pri hiši so I ostali trije stari Iju- I dje, in sicer njen I oče Anton, stric I Martin ter teta Ma- .... - . Ä , rÜa- Očeta je v sta- Mihaela Jenzur s svojo 95-letno ros^ 95 ^et jZoUbi- teto Marijo_____________________ la leta 2OO3 stric je umrl dve leti prej, ko je dopolnil 92 let, sedaj ji je ostala še očetova sestra oz. njena teta Marija, ki je 5. decembra pra- znovala 95 let. Kot pravi Jenžurjeva, je vesela, da so vsi dočakali tako vi- soko starost, saj se jim je predajala z vsem srcem. Želela si je sicer postati medicinska sestra, vendar za to ni imela mo- žnosti, saj so imeli doma kmetijo in niso bili premožni. Je pa vesela, da so jo tudi drugi starejši vaščani vzeli za svojo, saj jim v najrazličnejših trenutkih priskod na pomoč. Še ve- dno rada obdeluje zemljo, redi prašiče in perjad, vendar ji zdravstvene težave kaj več ne dopuščajo. Razžalosti pa se, kadar mora do medicinskega osebja, saj ponavadi občuti le nejevoljo brez prave prijaznosti. Ponosna je tudi, da teta, odkar skrbi zanjo, še ni bila v bolnici, ter dodaja, da je pri tem uspešna, saj se kljub slabemu tetinemu sluhu, drugače kar dobro drži. Nikakor pa je ne bi dala v dorn, saj sta dru- ga na drugo zelo navezani, zato bo zanjo še naprej marljivo skrbela. M. K. M. Prikrito, a vidno BREŽICE, LJUBLJANA Brežičan Alberto Gerje- vič se predaja slikarstvu in kiparstvu, zato je v sre- do, 12. decembra, posta- vil na ogled nova dela, ki jih je obiskovalcem v ga- leriji CEK na Ijubljanski Ekonomski fakulteti pred- stavil pod naslovom Pri- krito, a vidno. S tem je zaključil opus petih sa- mostojnih razstav, zadnjo pa je profesorica umetno- stne zgodovine in univer- zitetna diplomirana etno- loginja Maruška Markovič ___________________________ pospremila z besedami, da se v Gerjevičevih umetninah pre- pletata tako abstraktno kot tudi realistično dojemanje pro- stora in občutij ter še dodala, da največjo moč dosežejo nje- gove abstraktne barvne kompozicije. Razstava bo na ogled do 12. januarja. M. K. M. Alberto Gerjevič v ambientu svojega a tel je ja D IZ NAŠIH KRAJEV Posavski obzornik - leto XI, številka 26, četrtek, 20. 12. 2007 Kolumna 5 Iz Ljubljana shozi krške oči Dragi dedek Mraz! Jaz sem. Alenka. Letos te še pose- bej težko pričakujem. Ker mi boš prinesel prav pošebno darilo. Ve- dno si mi prinesel kaj lepega. Se spomniš, kako nestrpno sem te ča- kala v dvorani v Velikem Podlogu? Kamor si prišel vsako leto s svojim spremstvom in mi prinesel poma- rančo, riževo čokolado in kakšno manjšo igračko. Kako se občudovala tvoje spremstvo in požirala z očmi pre- lepe Snežinke, ki so delile bonbone. Najpomembnejša med nimi je držala tvojo zlato knjigo. 0 tem, da bi tudi sama kdaj postala Snežinka, sem sa- njala celo osnovno šolo. Mesto Snežink je bilo vselej namenjeno lepim dekletom, ponavadi so bila vsa leta ista, ki so bila na svojo vlo$o zelo ponosna. Saj vem, tudi jaz bi bila. Vendor si nisem upala reči, da si to že- lim tudi sama. Ker se mi je zdelo, da nisem primerna. Mislim, da sem bila v petem ali šestem razredu, ko so mi ponudili, da bi sodelovala v sprejemu dedka Mra- za. Se spomniš tega? Bila sem povsem iz sebe. Končno bom lepa Snežinka! Popoldne smo pomerjali kostume in komaj sem čakala, da oblečem belo krilce in angel- ska krilca. V roke pa so mi dali bei, kosmat kostum. Za medveda... V grlu me je peklo, komaj sem požirala sol- ze. Bila sem tako ponižana. Ampak sem se vseeno preo- blekla v medveda. Iz preobleke so gledale le moje oči, bilo mi je zelo vroče. Ampak se nisem dala. Cel teden sem hodila v spremstvu dedka Mraza in opazovala Sne- žinke, kako so se šminkale, urejale in se hihitale. Jaz sem spadala k fantom. Jaz medved. Ko sem prejšni teden to zgodbo povedala svoji deklici, se ji je zdelo zelo kul, da sem bila medved, ker so med- vedje super. Pritisnila sem ji velik poljubček. Ja, kul. Jaz pa sem svojo samozavest strgala s tal vse do kon- ca osnovne sole. In si vedno znova želela, da bi spadala med Snežinke. Med lepa dekleta. In kasneje seveda dojela, da je lepota le percepcija. Le odsev, skupek tega, kar predstavljam. Je bila to lek- cija, dedek Mraz? Uspešna, primerljiva s Cankarjevimi deli... Potem nekaj let nisem več hodila na tvoje sprejeme. Postala sem prevelika zate. Čeprav v srcu nikoli. Vedno sem ti mislih napisala pismo in si ielela, da bi me usli- šal. Da bi vedel, kaj si želim. Potem je prišla moja Neli. Ki je tvoja največja oboževalka. Ti si car! Res. Vsako leto ti napiše pismo, ki ga pusti na okenski polici. Po nekaj urah čudežno izgine in Neli kriči po stanovanju. In odšteva dneve do tvojega prihoda. Na predvečer pra- znika ti nastavi tri čokoladne piškote in skodelico mle- ka. Pa saj to vse veš. In ko ji prineseš darilč, je pre- srečna. I možem sva deležna poljubčkov in objemov. Je pa zanimivo, da si ne ieli ne vem kaj velikega. Po- navadi dve igrači. Letos je pismo seveda že zdavnaj oddala. Razume, da imaš veliko dela, ampak te prosi tudi, da kaj prineses ma- mici in očku in dojenčku, ki ga pričakujemo. Vsaj nekaj malega, da bomo vsi veseli. Moja deklica. Ki verjame. In jaz verjamem, da mi boš tudi letos stal ob strani. Ko bom šla čez veliko stvar. In boš poskrbel, da bova z de- tecem v redu. Zdrava. Da bo moja prvorojenka v redu. Da bo vse tako, kot mora biti. Naslednje leto bomo na- stavili štiri rdeče nogavice in gledali v nebo, da bi vide- li sled tvojih sani. In prinesi mir vsem mojim Krčanom. Prinesi jim vero in zeljo po boljšem. Da se bodo prebudili v sveža jutra, s popolnim občutkom pomirjenosti. Ker si to zaslužijo. In tudi tebi, dragi sivi mož, srečno! Piše: Alenka Mirt Iskra fXlf^AVUEMl MA ^llioj ! Avtoline d.o.o., Bohoričeva 10, Krško, tel.: 07 490 21 20 GŠ Krško v decembru KRŠKO - Kot vsako leto je tudi letošnji december bogat s prireditvami Glasbene sole S prireditve „Glasbena sola malo drugače" Krško. V sredo, 12. decem- bra, so nabito polno dvora- no obiskovalcev Kulturnega doma Krško razveselili s svo- jim nastopom učenci in uči- telji na prireditvi „Glasbena sola malo drugače". Izvaja- li so zabavno glasbo 60-ih in 70-ih let. Gostje prireditve so bili Jadranka Juras, Mi ha Debevc in Zoran Zlatič. Po- leg pevskih solistov Marka Železnika, Milana Amerška, Samante Zobec in Žige Ma- ruša so se predstavile tudi glasbene skupine: tambura- ški orkester pod vodstvom B. Žičkarja, pihalni revijski orkester Dejana Učakarja, novi Big band pod vodstvom Francija Arha, zasedba dia- toničnih harmonik, godalni kvartet in oddelek za sodob- ni pies Rosane Horvat. Sve- že in predvsem zanimivo sta dogodek povezovala Peter Urek in Estera Cetin. Ome- niti velja še odličen koncert učenca Glasbene sole Krško na tolkalih Aristela Škrbiča. Ni tako pogosto, da učenec Mladi tolkalist Ahstel Škrbič na celovečernem koncertu lahko na nižji stopnji pri- pravi celovečerni koncert, kar je Aristelu v popolnosti uspelo. V tem mesecu jih čakajo še mnogi drugi nastopi, pred- vsem se bodo temeljito pri- pravili na koncert simfonič- nega orkestra 26. decembra v Kulturnem domu Krško. Na- stopili bodo z mnogimi zani- mivimi gosti in tako počasti- li dan samostojnosti, drugi del koncerta pa bo novole- tno obarvan. ¦ D.G. Poseben sprejem za ministrante KRŠKO - Adventni čas, ki ga skrajšano imenujemo tudi advent, je čas pred boži- čem in ga obeležujejo zla- sti v krščanskem izročilu. V nedeljo, 16. decembra, na tretjo adventno nedeljo, je v cerkvi svetega Ruperta na Vidmu v Krškem župnik Mi- tja Markovič blagoslovil štiri fante, Andreja, Blaža, Ma- teja in Nikolaja, ki so se pri- družili skupini ministrantov, ki deluje v župniji. Bese- Novim ministrantom so prvič pomagali nadeti oblačila njihovi starši. da prav tako izvira iz latin- skega jezika in pomeni biti v službi, skupaj sodelova- ti. Ministrant je torej tisti, ki streže, strežnik duhov- niku pri maši. Videmski mi- nistranti svoje znanje utr- jujejo na srečanjih, ki jih pripravlja Iztok ter se prilo- žnostno družijo ob sobotnih dopoldnevih. M. K. M. V krškem vrtcu telovadijo dojenčki KRŠKO - Med pestre dodatne vsebine, ki jih v tem šolskem letu pripravlja Vrtec Krško, södi tudi telovadba za dojenčke. Po be- sedah ravnatelja Dušana Tomažina program namenjajo mami- cam na porodniškem dopustu in dojenčkom od tretjega mese- ca pa do enega leta starosti. Organiziran je ob torkih dopoldan Dojenčki in mamice telovadijo pod strokovnim vodstvom.___________________________________ in je brezplačen. Izvajajo ga skupaj s krškim zdravstvenim do- mom in ga vodita višja delovna terapevtka Irena Kovačič in di- plomirana medicinska sestra Vlasta Curhalek. Curhalekova na- vaja, da telovadba dojenčkom sicer niti ni potrebna, saj imajo otroci že v sebi prirojene gibalne sposobnosti, je pa dobrodo- šla v smislu sožitja z mamico ter služi kot spoznanje, kako po- membno je gibanje, ki ga je v današnjem času vse premalo. „Zato želimo zdravstveni delavci čim prej sporočiti staršem, da je gibanje tisto, ki je eden od najpomembnejših faktorjev za odpornost, spretnost, je temelj za otrokov telesni in dušev- ni razvoj," še pojasni Curhalekova. M. K. M. Računovodje se povezujejo KRŠKO - Na pobudo računovodskih servisov je bil na posavski območni gospodarski zbomici v Krškem oktobra ustanovljen Iniciativni odbor za ustanovitev Sekcije računovodskih servisov Posavja, ki se je do sedaj sestal že dvakrat. Namen sekcije je povezovanje in medsebojno sodelovanje računovodskih servi- sov na območju Posavja pri zagotavljanju kakovosti dejavnosti, promociji posavskih računovodskih servisov, organizaciji izo- braževanj, strokovnih predavanj in drugih oblik strokovnih sre- čanj. Člani sekcije bodo imeli dostop do zaprtih spletnih strani sekcije, kjer jim bodo na voljo forum za medsebojno izmenjavo izkušenj ter podatki in informacije, pomembni za njihovo po- slovanje, upravičeni bodo tudi do popustov pri usposabljanjih. Ustanovna skupščina sekcije je predvidena za 8. januar 2008. Stric Tone na Veselem odru DOLENJA VAS - V nedeljo, 16. decembra, je sekcija Veseli oder, ki deluje pod okriljem Kulturnega društva Zarek Dolenja vas, iz- vedla premiemo uprizoritev komedije Stric Tone, ki jo je spisal domačin Boris Sternad. Zbranim v prepolni dvorani je v uvodnem nagovoru spregovorila predsednica društva Mira Damjanovič, nato pa je sledila ura dobre volje ter dodobra nasmejala domačo publiko. Dolenjevaški igralci in igralke z igro nadaljujejo niz pred- Ekipa Veselega odra je uprizorila Strica Toneta.______ stav, saj je bila komedija Stric Tone že šesta po vrsti. V njej so zaigrali Karolina Arnsek, Mirica Dimec, Mateja Jesenšek, Maja Novoselc, Dušica Padovnik, Miha Planinc, Jožica Puntar, Boris Sternad, David Sternad in Jože Žabkar. Kot šepetalka se je izka- zala Karolina Bogovič, režiserske prijeme pa so zaupali Aleksan- dri Tomažin. Igro bodo v Dolenji vasi ponovili še 5. januarja, nato pa bodo krenili po gostovanjih, in sicer na Zdole, v Artiče, na Ve- liki Trn, v Pisece in še kam. M. K. M. Zaključek leta na U3 Sevnica SEVNICA - Študentje U3 v Sevnici smo imeli v decembru dve predavanji in veseli zaključek ob koncu leta. Tema prvega pre- davanja s praktičnim poukom v gostišču Majcen v Tržišču je bila »hrana naj bo zdravilo«, predavala pa je Marija Božič. Zanimi- va tema s polno dobrih idej za dobro in zdravo kuho in peko. Tema drugega predavanja pa nas je odnesla daleč v vesolje, med zvezde, nebesne pojave, mrke in vse, kar sodi med astro- nomijo. Predavala sta Kiemen Blokar in Gregor Vrtačnik, čla- na astronomskega društva »Jurij Vega« iz Ljubljane. Temo sta podajala lahkotno in zanimivo, z zanimivimi diapozitivi in pp- snetki iz vesolja, kakršnega zaradi svetlobnega onesnaženja ni možno opazovati iz naseljenih predelov Slovenije. Prišel pa je tudi dan, ko smo se malo poveselili. Program so pripravili učen- ci Osnovne sole Boštanj s svojima mentoricama, naš orkester in seveda vsi študentje, povabljeni na praznovanje božiča, tako kot si je predstavo zamislila in tudi izpeljala Nevenka Vahtar. Vsi skupaj smo bili kot velika družina, zbrana ob okrašeni jelki, darilih in prepevanju pesmi, tako kot je bilo včasih, ko nas še ni zasvojila televizija. Na koncu pa seveda pogostitev in dobra vo- Ija, za kar so preskrbeli študentje sami. R. Č. Posavski obzornik - leto XI, številka 26, četrtek, 20. 12. 2007 GOSPODARSTVO 7 NE Krško z gospodarskim načrtom v leto 2008 KRŠKO - Tradicionalno pred- novoletno srečanje vodstva NE Krško in lokalnih novi- narjev ter dopisnikov iz Po- savja je tudi letos potekalo v prijetnem in sproščenem vzdušju, še toliko bolj, ker je zadovoljstvo na obeh straneh. Na naši, ker nam tudi v tern letu ni bilo po- trebno poročati o izrednih dogodkih, na strani vodstva pa zaradi tega, ker so letos zabeležili najboljše poslov- ne in obratovalne rezultate. Direktor uprave NEK Stane Rožman je na srečanju izra- zil tudi zadovoljstvo, ker je nadzorni svet že sprejel go- spodarski načrt za leto 2008 in revidiran petletni načrt investicij, v katerih med ve- Stane Rožman___________ čje načrtovane posege so- dijo zamenjava reaktorske glave, izgradnja tretjega di- zelskega generatorja kot ne- odvisnega vira električne- ga napajanja in zamenjava statorja glavnega genera- torja. Sicer pa bodo v pri- hajajočem letu zabeležili v elektrarni največji kadrovski odliv, saj se upokojuje okoli 30 zaposlenih, med njimi ve- lik del tistih, ki so se zaposli- li v podjetju že ob izgradnji ali v prvih letih po zagonu jedrskega objekta. Kakor pravi Rožman nameravajo, glede na to, da gre za kader z izrednim in specializira- nim znanjem, z večino njih sodelovati tudi v prihodnje, da pa se v svojih vrstah ve- selijo tudi podmladka, s ka- terim bo mogoče narediti še dodaten korak naprej, pred- vsem na področju uvajanja sodobnih standardov dela in varnostne kulture. Bojana Mavsar V GEN energiji bodo vlagali v nove proizvodne kapacitete KRŠKO - Družba GEN energija bo letošnje poslovno leto zaključila po predvi- devanjih oziroma rahlo nad načrti, kar jim omogoča nemoteno odplačevanje" glavnic kreditov za izgradnjo Nuklearne elektrarne Krško (NEK) ter za inve- sticije v teku. Danes bodo v Termoelektrarni Brestanica odprli center vode- nja skupine GEN energija, med njihovimi st rate ški mi usmeritvami pa je tako vlaganje v obnovljive vire energije oz. vkljudtev v gradnjo spodnjesavskih hidroelektrarn kot tudi vlaganje v trajnostne vire energije oz. predvsem raz- širitev kapacitet krške nuklearke. Družba GEN energija je le- tos še dodatno razvila svoje osnovne funkcije na podro- čju kadrovanja in obliko- vanja potrebnih služb. To se še posebej odraža v no- vem nadzornem centru na lokaciji Termoelektrar- ne Brestanica, ki je name- njen doseganju optimalnih ekonomskih učinkov v pro- izvodnih objektih skupine. Center bo imel svoje načr- tovalce, ki bodo v povezavi s tržniki družbe GEN-I načr- tovali vozni red ter delo di- spečerjev, ki bodo skrbeli za njegovo realizacijo. V nad- zornem centru bilančne sku- pine GEN bodo opravljali še naloge kratkoročnega in dol- goročnega načrtovanja proi- • zvodnje, skrbeli za izvedbo načrtovanega obratovanja, za pokrivanje odstopanj in analizo proizvodnje. V njem bo predvidoma zaposlenih devet ljudi, od tega šest di- spečerjev, dva načrtoval- ca in vodja sektorja. Nad- zorni center je opremljen z vso potrebno strojno in pro- gramsko opremo ter pove- zan z vsemi enotami, tako da lahko dispečer ves čas spremlja ter po potrebi pri- lagaja proizvodnjo na vseh agregatih v bilančni skupini, obenem pa jo primerja z na- črtovanimi vrednostmi. Strateški cilj GEN energije je investiranje tako v obno- vljive kot v trajnostne vire energije. „V primeru hidro- elektrarn na spodnji Savi gre za obnovljive vire ener- gije in za velike sinergijske učinke med tovrstnimi viri na spodnji Savi. Verjamemo, da lahko pozitivno prispeva- mo k realizaciji tega pro- jekta," pravi direktor GEN energije Martin Novšak. Trenutno je GEN energija v projekt posredno vključe- na preko SEL in TEB, ki ima- ta v projektu 12,6-odstotni in 2,8-odstotni delež, de- lež pa nameravajo postopo- ma povečevati. Vizi ja GEN energije je tudi zagotavlja- nje trajnostnih virov elek- trične energije, med katere sodi tudi predvidena razši- ritev obstoječih kapacitet v NEK, saj sedanje doma- če razmere zaznamuje viso- ka stopnja uvoza in porabe električne energije. „V ta namen smo že izvedli vrsto študij, ki so potrebne pred vsemi usmeritvami na tern področju. Spremljamo tudi novogradnje jedrskih objek- tov v svetu z vidika domačih razmer," pravi Novšak. P. Pavlovič Odpirajo center za gradbene odpadke KRŠKO - Kostak Krško danes, 20. decembra, svečano odpira Center za ravnanje z gradbenimi odpadki, ki bo deloval na Zbirnem Centru Spodnji Stari Grad. Kot pravijo v Kostaku, je tri leta in pol po uveljavitvi Pravilnika o ravnanju z odpad- ki, ki nastajajo pri gradbenih delih, že skrajni čas, da inve- stitorji oziroma izvajalci gradbenih del pričnejo z doslednim upoštevanjem in izvajanjem določil iz omenjenega pravilni- ka. Kostak je v skladu z omenjeno zakonodajo pridobil dovo- Ijenji za zbiralca in predelovalca gradbenih odpadkov. Tako so uredili zbirni center za ravnanje z gradbenimi odpadki, ki bo v prvi fazi lahko predelal do 15.000 ton, v končni fazi pa tudi do 30.000 ton gradbenih odpadkov. V ta namen so na- bavili opremo za zbiranje in obdelavo gradbenih odpadkov, ki je stala 470.000 evrov, v opremo pa bo potrebno vložiti še dodatnih 250.000 evrov. Glavni poudarek namenjajo prede- lovanju gradbenih odpadkov, ki jih bodo z ustreznimi mlini zdrobili, s sitom presejali in jih ponudili kot sekundarno su- rovino pri izgradnji infrastrukture v Posavju. Otvoritvi centra v spodnjem Starem Gradu sledi še podelitev certifikatov ISO 14001 in OHSAS 18001 v Kultumem domu Kr- ško, ki ju je pridobilo podjetje Kostak. P.P. SPECIALISTS OKULISTIČNI PREGLEDI 041 699 385 Okulist MEH Bostjan, specialist oftalniolos Ljiiclska OptikH Glasmaher Stusck Dejan s p. Cesta prvih borcev 20c 8250 Brezice. Slovenija .ii.iL.Iil.iht-: O človeških virih in družbeni odgovornosti KRŠKO - GZS - Območna zbornica Posavje Krško je v ponedeljek, 17. decembra, pripravila že tradicionalni, deveti dan kakovosti Po- savja, ki je letos potekal na temo Človeški viri in druž- bena odgovornost. Po uvodnem pozdravu Jelke Kreutz, predsednice Komisi- je za kakovost, so prispev- ke o človeških virih predsta- vile Darja Čot z Ministrstva za delo, družino in social- ne zadeve, ki je govorila o financiranju čoveških virov v okviru nove finančne per- spektive 2007-2013, Nataša Sterban Bezjak z Regional- ne razvojne agencije Posav- je je predstavila Posavsko štipendijsko shemo, Irma Butina iz Centra za konku- renčnost pri GZS pa projekt InCaS. V dugem delu je be- seda tekla o družbeni od- govornosti: Mojca Tomin- šek iz Štajerske gospodarske zbomice je predstavila pro- Direktorica brestaniskega Duropacka-Tespacka Majda Androjna (levo) med svojo predstavitvijo udeleiencem dneva kakovosti Posavja jekt uvajanja družbene od- govornosti v mala in srednja podjetja, Lidija Medved iz pod jet j a Tom Mokronog je razložila, zakaj postati dru- žini prijazno podjetje, Maj- da Androjna iz podjetja Du- ropack-Tespack Brestanica pa je govorila o družbeni odgovornosti v omen jenem podjetju. Za 27-letno sode- lovanje z VDC Krško-Lesko- vec jih je letos namreč na- gradila drupacija Constantia Packaging, katere del je podjetje. Dan kakovosti so udeleženci zaključili z ogle- dom brestaniškega podje- tja. P.P. Lokalno partnerstvo Brežice ob koncu leta Tudi v Lokalnem partnerstvu Brežice bomo ob koncu leta potegnili črto nad opravljenim delov v letu 2007 in o tern poročali v naslednjih prispevkih. Še zadnja letošnja seja Ta četrtek, 20. decembra 2007, se bo Vodstveni od- bor Lokalnega partnerstva Brežice sešel na 10. re- dni seji, ki bo ob 18. uri na kmečkem turizmu Sumrak v Vitni vasi na Bizeljskem. Pred neformalnim druže- njem s člani pododborov in novinarji bomo v Vod- stvenem odboru pregleda- li opravljene aktivnosti le- tošnjega leta. Seznanili se bomo s poročilom o delo- vanju odbora Dečno selo in zaključku projekta. Na- mreč, namen ustanovitve tega odbora je (z opravlje- nim odvzemom vzorcev iz vpadnikov Dečno selo, nji- hovo analizo in javno pred- stavitvijo rezultatov 22. novembra letos v Dečnem selu), dosežen. Člani pa se bodo po želji vključili de- lovanje ostalih pododbo- rov. Na omenjeni 10. redni seji nas čaka še seznanitev s stanjem glede naročenih študij, ki bi morali biti iz- delani do konca novem- bra. Gre za študiji »Opre- delitev vpliva odlagališča NSRAO na razvojni poten- cial lokalne skupnosti« ter študijo »Preveritev pravnih pod lag glede nadomestil in omejenega prostora zaradi odlagališča NSRAO«. Srečno, zdravo in uspehov polno v letu 2008! Poraba sredstev partnerstva v 2007 Za delovanje Lokalnega par- tnerstva je bilo v letu 2007 namenjenih 96.000 evrov ter za neodvisne raziskave, sve- tovanja in preverjanja v zve- zi z umeščanjem odlagališča NSRAO 41.750 evrov. Ob go- spodarnem ravnanju ostaja še neporabljenega denarja na postavki delovanja par- tnerstva v višini 29.400 evrov ter 32.150 evrov pri študijah, pri čemer naj bi dve študiji še pridobili v teh dneh. V letu 2007 je bilo za stro- ške delovanja vodstvene- ga odbora, torej za sejnine in druge z udeležbo na se- jah povezane stroške, pora- bljenih 9.477 evrov. Za delo tajništva lokalnega partner- stva, ki razen dela tajni- ka vključuje tudi najem in vzdrievanje prostorov, je bilo do vključno oktobra po- rabljenih 10.687 evrov. Za opremo in materialne stro- ške pa 8.053 evrov. Ker je glavni namen lokal- nega partnerstva omogočiti učinkovito komunikacijo med partnerji, še zlasti občanom omogočiti pridobivanje infor- macij in sodelovanje v proce- su odločanja glede izbora lo- kacije za odlagališče NSRAO, je bilo porabljenih 32.339 evrov, in sicer za vse vrste komunikacij z občani, uredi- tev spletne strani, predsta- vitve strokovnega dela, ogle- de Centralnega skladišča RAO in razstave o ravnanju z RAO lokalno partnerstvo brežice v Brinju pri Ljubljani in od- (agaMšc v Franc/jf ter 4.510 evrov za sponzorstva. Stroški neodvisnih studij, svetovanj in preverjanj Od 41.750 evrov za neod- visne raziskave, svetova- nja in preverjanja v zvezi z umeščanjem odlagališča NSRAO je porabljeno 9.600 evrov kot prvi obrok zgoraj navedene pravne študije. Čakamo pa še na omenjeno študijo o vplivih odlagali- šča, ki se bo ravno tako kri- la iz te postavke. Novem- bra predstavljena analiza odvzetih vzorcev iz vpadni- kov Dečno selo je poravna- na iz rezerviranih sredstev za delovanje v letu 2006. Okvirni načrt porabe sred- stev za tekoče leto je spre- jel vodstveni odbor. Stroški delovanja lokalnega partner- stva zajemajo stroške delo- vanja vodstvenega odbora, tajniške in druge admini- strativne stroške, stroške iz- delave s strani vodstvenega odbora zahtevane in obrav- navane dokumentacije (po- leg neodvisnih študij, sveto- vanj in preverjanj), stroške komunikacijskih in informa- tivnih dejavnosti ter stroške dela vabljenih poročevalcev in recenzentov na izvedbe predstavitev in okroglih miz. Več o delu in nalogah Lokal- nega partnerstva Brežice si oglejte na spletni strani www.lokalnopartnerstvo.si ali v Krajevnih skupnostih šentlenart in Globoko. Vodstveni odbor Lokalnega partnerstva Brezice ^9 PRAZNIČNE STRANI Posavski obzornik - leto XI, številka 26, četrtek, 20.12. 2007 RADIO MflM3««8a3FIU0 K R Š K 0 iEttmro JfeuiB ObzormK 10 lcl - ~u {.'ukrujnn'. VOL CXX. Št. 37,543 STUDIO:: 07 48816 00 ENERGY, DECEMBER, 2007 MARKETING:: 041322 990 PET CENTOV V VITINCU ENER6UE! 0DŠTEVAM0 DNEVE DO ZURA LETA! Naj se leto 2007 za nikogar ne konča brez koncerta Radia EnGrOy! Še 8,7,6, 5,4,3,2, I dan ... žur leta je tu! Še samo nekaj dni nas loči od žura leta, ki ga bo ob svojem 8. rojstnem dnevu prireja Radio Energy. 29. decembra 2007 bo Trg Matije Gubca zajel val pozitivne energije, ki ima sicer stalni naslov na radijski frekvenci 89,3 fm. Krško bo spet gostilo številne slovenske popularne glasbenike, ki bodo sicer nizke temperature poskušali dvigniti do vrelišča. To jim bo uspelo le, če se boste največji in najboljši zabavi v tern delu Slovenije pridružili tudi vi. Zato seveda vabljeni, da z množico, ki bo zadnji sobotni večer v letu 2007 zavzela trg, zajadrajte na valovih energije v nepozaben večer, o katerem se bo še dolgo govorilo! V mestu in širše pa se že dolgo govori tudi o Radiu Energy. Eter je prvič, takrat še kot Radio Krško, okusil decembra leta 1999. Že osem let se trudi, da bi postal del vas, del vašega vsakdana. V spomin in v srce se je mnogim vtisnil kot radio z najboljšo glasbo in moderatorji, ki se vsak dan v letu trudijo, da bi bil vaš dan ob frekvenci 89,3 fm še lepši, boljši, bolj vesel, nasmejan, drugačen od drugih. Včasih smo manj, spet drugič bolj uspešni, a najbolj pomembno je, da imamo voljo razdajati energijo še naprej. Z vami pa si ne želimo deliti le radijskega etra, ampak tudi veselje ob praznovanju 8. rojstnega dne. Na odru na Trgu Matije Gubca se bodo od 17. ure naprej zvrstili Plesna sola Lukec in Akrobatik breakers, perspektivni in nadobudni mladi slovenski glasbeni i z v a j a 1 c i B o š t j a n Dirnbek, Flamie, Momento, Casanova, Voyage in Alkomobb ter Matto DJ. Med nastopajočimi bo tudi Dennis, bivši član skupine Game Over, ki se je kot samostojen pevec predstavil na letošnji Emi s pesmijo Nor sem nate. Takrat smo v vlogi pevca prvič opazili tudi Don Corleona, ki je s pesmijo Bella mia in s pomočjo žrebcev prijezdil do presenetljivo visokega 3. mesta. Ali bo tudi vas prepričal s svojo interpretacijo, boste lahko preverili na koncertu. Še ena gostja, ki bo popestrila dogajanje na praznovanju 8. rojstnega dne Radia Energy, je nastopila na letošnji Emi. V bistvu je prišla, videla in zmagala. Govorimo seveda o operni pevki Alenki Gotar. Na najbolj nori zabavi v Posavju bo nastopilo še kar nekaj simpatičnih pevk, ki bodo ogrela še zadnje moške skeptike. To nalogo bodo zagotovo dobro opravila dekleta iz skupine Select s svojo Modro mislijo, ki v zadnjem času osvaja radijske valove po Sloveniji. Vroč nastop lahko pričakujemo tudi od mlade pevke Kristine, ki je letos srca poslušalcev osvojila s hitoma Ne nosi diamantov in Ona se ljubi sama. Še cna vzhajajoča zvezda bo nastopila v Krškem, in sicer skupina StereoTipi s svojo uspešnico Ljubi me (brez milosti). Na koncertu ob obletnici Radia Energy bodo na svoj račun prišli tudi ljubitelji rock glasbc, ko bo na oder stopila skupina Tide, ki je v decembru izdala nov album Nothing to lose. Rock'n'roll bo odmeval po Krškcm tudi ob magičnem nastopu skupine Billysi, ki je prav tako decembra izdala nov album Magia. Pop barve bo branil Sebastian s svojimi vročimi plesalkami, ki bodo migale Na robu svcta, v plcsnih ritmih pa se bo žur nadaljcval s pionirjem slovenske elektronske glasbe in enim najboljših naših DJ-jcv Sylvainom in Laro Love, ki bosta množico zagotovo razgrela s hitom Call me in remixom pesmiSoba 102. Vrhunec večera pa bo seveda nastop ene najboljših in najbolj uspešnih slovenskih skupin ... skupine Tabu! Ni je treba posebej predstavljati, dovolj je le našteti nekaj naslovov njihovih največjih uspešnic. Začelo se je z Dobro vilo in Tabujem, sledil je hit Lahko sem srce, nadaljevalo še bolj adrenalinsko z Adrenalinom. Tabujevci so se nato odpravili v nebesa k Angelu, se spet Divje spustili na zemljo in odplavali v Ocean ter oddali Poljub v srce. Nato so začeli grešiti z Grehom, odšli V soju luči in se z novo pevko Tino vrnili na Oblaku za dva. Ves ta čas pa so ohranjali sloves vrhunskega odrskega banda, ki s svojo 110 % energijo nikdar ne razočara publike. In tako bo, obljubljajo, tudi v Krškem! Občina Krško, Krajevna skupnost mesta Krško in Zavod Rcgio namreč pripravljajo že kar tradicionalno zabaven konec leta. 30. decembra bo večer elektronske glasbe Fire playa party, 31. decembra pa zabava z odštevanjem do novega leta. Novost vseh teh prireditev bo prepoved vnosa in Prireditev ob praznovanju 8. rojstnega dne Radia Energy pa no sole prvideltridnevnega dogajanja na Trgu Matije Gubca. uporabe pirotehničnih sredstev na Trgu Matije Gubca. Vse to z namenom, da veselega prazničncga dogajanja ne bi zascnčilc poškodbe in slaba volja. Obiskovalci žura leta Radia Energy si torej ne boste rabili zatiskati oči in uses ob pokanju petard, ampak boste lahko le uživali v pestrem dogajanju na odru. Poleg glasbenih točk bodo program spremljali tudi laserski efekti. Dobro založene stojnice bodo potešile vašo lakoto in žejo, če sc boste greli ob kuhanem vinu, pa lahko izkoristite tudi brezplačen avtobusni prevoz. Mini bus bo od 19. do 3. ure zjutraj vozil na lokaciji Videm-Grič-Tabu-staro mestno jedro Krškega in nazaj. Prav tako ne skrbite za vstopnino, saj vam bo Radio Energy skupaj z Zavodom Regio, Občino Krško, Krajevno skupnostjo in generalnim pokroviteljem GEN energijo najbolj energični žur daleč naokoli podaril! Saj veste, za najboljše poslušalce je dovolj dobro le najboljše! Zagotovilo, da bo tudi letošnja zabava ob 8. rojstnem dnevu Radia Energy nepozabna, so popularni glasbeni gostje, številne spremljajoče aktivnosti in seveda žuri preteklih let. Ti so dokaz, da Radio Energy v Posavju nima konkurence. Žur Radia Energy je prav zato dogodek, ki ga preprosto ne smete zamuditi! Zato vas še enkrat vabimo, da se nam 29. decembra 2007 pridružite na Trgu Matije Gubca! Več nas bo, boljši žurbo! Vaš Radio Energy www.radioenergy.si Oblikovanje grafik :: AVK:: ZAVOD ZA AVDI0VIZUALN0 KONFEKCIJO :: www.avk.si: Oblikovanje oglasa :: MRAAK DESIGN :: www.mraak.com Posavski obzornik - leto XI, številka 26, četrtek, 20. 12. 2007 PRAZNIČNE STRANI LÜ V piCAkWAHfH ... Arnovo selo, Artiče, Bizeljska vas, Bizeljsko, Blatno, Bojsno, Boršt, Bračna vas, Brezje pri Bojsnem^ Brezje pri Veliki Dolini, Brezovica na Bizeljskem, Brežice, Brvi, Bukošek, Bukovje, Bušeča vas, Cerina, Cerklje ob Krki, Cirnik, Cundrovec, Curnovec, Čatež ob Savi, Čedem, Crešnjice pri Cerkljah, Dečno selo, Dednja vas, Dobeno, Dobova, Dolenja Pirošica, Dolenja vas pri Artičah, Dolenje Skopice, Dramlja, Drenovec pri Bukovju, Dvorce, Gabrje pri Dobovi, Gaj, Gazice, Globočice, Globoko, Glogov Brod, Gorenja Pirošica, Gorenje Skopice, Gornji Lenart, Gregovce, Hrastje pri Cerkljah, Izvir, Jereslavec, Jesenice, Kamence, Kapele, Koritno, Kraška vas, Križe, Krška vas, Laze, Loče, Mala Dolina, Mali Cirnik, Mali Obrež, Mali Vrh, Mihalovec, Mostec, Mrzlava vas, Nova vas ob Sotli, Nova vas pri Mokricah, Obrežje, Oklukova Gora, Orešje na Bizeljskem, Pavlova vas, Pecice, Perišče, Piršenbreg, Pišece, Podgorje pri Pišecah, Podgračeno, Podvinje, Ponikve, Poštena vas, Prilipe, Račja vas, Rajec, Rakovec, Ribnica, Rigonce, Sela pri Dobovi, Silovec, Slogonsko, Slovenska vas, Sobenja vas, Spodnja Pohanca, Sromlje, Stankovo, Stara vas, Bizeljsko,vStojanski Vrh, Trebež, Velika Dolina, Velike Malence, Veliki Obrež, Vinji Vrh, Vitna vas, Volčje, Vrhje, Vrhovska vas, Zasap, Zgornja Pohanca, Zgornji Obrež, Žejno, Župeča vas, Župelevec, Anovec, Anže, Apnenik pri Velikem Tmu, Ardro pod Velikim Trnom, Ardro pri Raki, Armeško, Brege, Brestanica, Brezje pri Dovškem, Brezje pri Raki, Brezje pri Senušah, Brezje v Podbočju, Brezovica v Podbočju, Brezovska Gora, Brlog, Brod v Podbocju, Bučerca, Celine, Cesta, Cirje, Črešnjice nad Pijavškim, Čretež pri Krškem, Dalce, Dedni Vrh, Dobrava ob Krki, Dobrava pod Rako, Dobrova, Dol, Dolenja Lepa vas, Dolenja vas pri Krškem, Dolenja vas pri Raki, Dolenji Leskovec, Dolga Frluga, Gmajna, Golek, Goli Vrh, Gora, Gorenja Lepa vas, Gorica, Gorica pri Raztezu, Gornje Pijavško, Gradec, Ivandol, Jelenik, Jelše, Jelševec, Kalce, Kalce - Naklo, Krško, Kržišče, Gorenji Leskovec, Leskovec pri Kršken, Mali Koren, Mali Podlog, Mali Trn, Malo Mraševo, Mikote, Nova Gora, Osredek pri Trški Gori, Pesje. Pijana Gora, Raka, Dovško, Drenovec pri Leskovcu, Drnovo, Dunaj, Gorenja vas pri Leskovcu, Gorenje Dole, Gorenji Leskovec, Gradišče pri Raki, Gradnje, Gržeča vas, Gunte, Hrastek, Kališovec, Kobile, Kočno, Koprivnica, Koritnica, Kremen, Libelj, Libna, Loke, Lokve, Lomno, Kostanjek, Mali Kamen, Mladje, Mrčna sela, Mrtvice, Nemška Gora, Nemška vas, Planina pri Raki, Planina v Podbočju, Pleterje, Podbočje, Podlipa, Podulce, Površje, Premagovce, Presladol, Pristava ob Krki, Pristava pod Rako, Pristava pri Leskovcu, Prušnja vas, Raka, Ravne pri Zdolah, Ravni, Ravno, Raztez, Reštanj, Rožno, Sela pri Raki, Selce pri Leskovcu, Selo, Senovo, Senožete, Senuše, Slivje, Smecice, Smednik, Spodnja Libna, Spodnje Dule, Spodnje Pijavško, Spodnji Stari Grad, Srednje Arto, Srednje Pijavško, Sremič, Stari Grad, Stari Grad v Podbočju, Stolovnik, Stranje, Straža pri Krškem, Straža pri Raki, Šedem, Sutna, Trška Gora, Velika vas pri Krskem,vVeliki Dol, Veliki femen, VelikivKoren, Veliki Podlog, Veliki Trn, Veliko Mjaševo, Veniše, Videm, Vihre, Volovnik, Vrbina, Vrh pri Površju, Vrhulje, Zabukovje pri Raki, Zaloke, Zdole, Žabjek v Podbočju, Žadovinek, Ženje, Avguštine, Črešnjevec pri Oštrcu, Čmeča vas, Dobe, Dobrava pri Kostanjevici, Dolnja Prekopa, Dolšce, Globočice pri Kostanjevici, Gomja Prekopa, Grič, Ivanjše, Jablance, Karelče, Kočarija, Koprivnik, Kostanjevica na Krki, Male Vodenice, Malence, Orehovec, Oštrc, Podstrm, Ržišče, Sajevce, Slinovce, Velike Vodenice, Vrbje, Vrtača, Zaboršt Apnenik pri Boštanju, Arto, Birna vas, Bianca, Boštanj, Breg, Brezovo, Budna vas, Cerovec, Dedna Gora, Dolenji Boštanj, Dolnje Brezovo, Dolnje Impolje, Dolnje Orle, Drožanje, Drušče, Canje, Čelovnik, Češnjice, Gabrijele, Gabrje, Gornje Brezovo, Gornje Impolje, Gornje Orle, Goveji Dol, Hinje, Hudo Brezje, Jablanica, Jelovec, Jeperjek, Kal pri Krnelju, Kamenica, Kaplja vas, Kladje nad Blanco, Kladje pri Krmelju, Koludrje, Kompolje, Konjsko, Krajna Brda, Križ, Krmelj, Krsinji Vrh, Laze pri Boštanju, Ledina, Leskovec v Podborštu, Log, Loka pri Zidanem Mostu, Lončarjev Dol, Lukovec, Mala Hubajnica, Malkovec, Metni Vrh, Mrtovec, Mrzla Planina, Novi Grad, Okroglice, Orehovo, Orešje nad Sevnico, Osredek pri Hubajnici, Osredek pri Krnelju, Otavnik, Pavla vas, Pečje, Pijavice, Podboršt, Podgorica, Podgorje ob Sevnični, Podvrh, Poklek nad Blanco, Polje pri Tržišču, Ponikve pri Studencu, Preska, Prešna Loka, Primož, Radež, Radna, Račica, Razbor, Rogačice, Rovišče pri Studencu^ Selce nad Blanco, Sevnica, Skrovnik, Slancji Vrh, Slap, Spodnje Mladetiče, Spodnje Vodale, Srednik, Stržišče, Studenec, Svinjsko, Šentjanž, Šentjur na Polju, Škovec, Šmarčna, Stajngrob, Telče, Telčice, Trnovec, Tršoina, Tržišoe, Velika Hubajnica, Veliki Cirnik, Vranje, Vrh pri Boštanju, Vrhek, Zabukovje nad Sevnico, Zavratec, Zgomje Mladetiče, Zgornje Vodale, Znojile pri Studencu, Žigrski Vrh, Žirovnica, Žurkov Dol... NAJBOLJ DOAAAČ ČASOPIS /\| POSAVSCT # W -T ObzonuK 10 let - za pokrajino. IB PRAZNIČNE STRANI Posavski obzornik - leto XI, številka 26, četrtek, 20.12. 2007 VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO Duropack Tespack BtmSmBiL. po&wMsa CENTER Jutrišnji svet pripada tistim, ki z ustvarjalnostjo gradijo prihodnost, tistim, ki znajo in vedo, ka) hočejo, predvsem pa verjamejo v to, kar delajo. Naj vam v letu 2008 čas nakloni spoznati prave ljudi, storiti prave reči, ubrati orave ooti ter v sebi in drugih najti le dobre sledi. _ L Zahvaljujemo se vam za izkazano zaupanje . ¦_,„.. m in vam želimo vesele božične praznike, najdite obilo notranjega miru in moči za izzive v prihajajočem letu. Kolektiv Podjetniškega centra Krško , KAM V POSAVJU Četrtek, 20. 12. • ob 16.00 v MC Brežice: božične karaoke • ob 17.00 v dvorani Doma XIV. divizije Senovo: prihod dedka Mraza s pred- stavo "Dedek Mraz pri Sneguljčici" in obdaritev predšolskih otrok iz KS Se- novo (2. del) • ob 17.00 v gasilskem domu Veliki Podlog: prihod dedka Mraza in obdaritev predšolskih otrok iz KS Veliki Podlog • ob 17.00 v telovadnici OŠ Globoko: dedek Mraz za predšolske otroke • ob 17.00 v OŠ Boštanj: predstava za predšolske otroke "Pika potuje" v iz- vedbi učencev OŠ Boštanj • ob 18.00 v atriju OŠ Brežice: planinski večer - Danica Fux bo predstavila svoje potovanje po nacionalnih parkih Amerike • ob 18.00 na gradu Sevnica: premiera filma "Ajdovski gradec" • ob 19.00 v dvorani Glasbene šole Brežice: predbožični koncert učencev Glasbene sole Brežice • ob 19.00 in ob 20.30 v Kulturnem domu Krško: kabaret Jureta Ivanušiča • ob 19.30 v Kulturni dvorani Sevnica: gledališka predstava "Ob letu osorej II" Petek, 21. 12. • ob 11.00 v KD Bianca: Srečno novo leto - praznični nastop učencev 0Š Bianca • ob 11.00 v spodnji šoli OŠ Tržišče: lutkovna predstava "Zimska pravljica" • ob 11.00 v Sportni dvorani Sevnica: Korajža velja - glasbeni nastop učen- cev OS Sevnica • od 11.00 do 17.00 pred občinsko stavbo v Brežicah: božično novoletni ba- zar (Društvo Škrinja in Društvo kmetic Brežice), od 13.00 do 16.00: pre- pevanje božično-novoletnih pesmi (Oktet Orlica Pišece) in kreativne delav- nice na prostem z animatorji MC Brežice, ob 16.00: prihod dedka Mraza in Božička • ob 16.00 v telovadnici OŠ Šentjanž: igrica za otroke "Dvanajst bratov" in prihod dedka Mraza • ob 17.00 v kulturno mladinskem domu na Lukovcu: ustvarjalna delavnica otroke - peka slaščic • ob 18.00 v telovadnici OS Raka: prihod dedka Mraza s predstavo "Dedek Mraz spet prihaja" in obdaritev predšolskih otrok iz KS Raka • ob 18.00 v Bivaku na Senovem: predpraznični "frajtoner'ca party" • ob 19.00 v dvorani Glasbene sole Brežice: predbožični koncert bivših učen- cev Glasbene sole Brežice Sklad za financiranje razgradnje NEK ^^^^^^^^Bf Vstopite v novo ieto point energije, ^^|^MB ^^^^^H^ 7 iasnim pogledom, ^^ ^^^^^^^^B^ usmenenim v varno prihodnost. ¦idravo in enprgije polno 2008' Posavski obzornik - leto XI, številka 26, četrtek, 20.12. 2007 PRAZNIČNE STRANI 11 PRIREDITVE DO KONCA 2007 • ob 20.00 v Cebeln'aku (MC Krško): žur < 18 Sobota, 22. 12. • ob 10.00 v Mladinski točki Raka: ustvarjalna delavnica - Izdelajmo darilo za starše • ob 10.00 v KD Bianca: igrica "Babica Zima, kje si?" • ob 10.00 v SMC Sevnica: predbožična delavnica starih običajev • ob 14.00 v MC Sevnica: gledališka predstava za otroke "Babica Zima^ kje si?" • ob 18.00 v Prosvetnem domu Artiče: božični koncert KUD Oton Zupančič Artiče • ob 18.00 v Prosvetnem domu Brežice: božično novoletni koncert Pihalne- ga orkestra Kapele • ob 19.00 v Kulturni dvorani Sevnica: jubilejni koncert Vokalne skupine Co- ronke ob 20-letnici delovanja • ob 20.00 v MC Sevnica: koncert skupin Legalo kriminalo, Momento, May in Neovera • ob 21.00 v MC Brežice: skupine Beer Belly • ob 21.00 v Cebeln'aku (MC Krško): koncert skupine Polska malca Nedelja, 23. 12. • ob 9.00 v OS Bianca: 13. tradicionalni Radejev šahovski memorial • ob 15.00 v OŠ Krmelj: gledališka predstava "Zrcalce", prihod dedka Mraza in obdaritev otrok • ob 16.00 v OS Koprivnica: prireditev "V objemu praznikov" v izvedbi KD Grič Krško, OŠ in društev KS Koprivnica • ob 17.00 v Domu krajanov Pišece: božični koncert Slovenskih zvokov Ponedeljek, 24. 12. • ob 19.00 na Šmarčni: žive jaslice • ob 23.00 v cerkvi sv. Janeza Krstnika na Razborju: žive jaslice ob polnočnicah • ob 23.30 na Bizeljskem: žive jaslice Torek, 25. 12. • ob 10.30 v cerkvi sv. Janeza Krstnika na Razborju: žive jaslice pri sv. maši infra Izvajanjc investicijske dejavnosti d.o.o. Cilje si postavljamo zato, da si usmerimo življenje in da se premaknemo v smer, v katero želimo.... (Anthony Robbins) Pravih smeri v osebnem in poslovnem življenju vam želimo v letu 2008 ! INFRA, Izvajanje investicijske dejavnosti d.o.o. Sevnica Ana Gračner, direktorica s sodelavci Regionalna RazvojnaAgencija POSAVJE Dobra zamisel, ki je ne delimo z drugimi, počasi zbledi in ostane jalova, kadar pa jo delimo, živi večno, ker prehaja od človeka do cloveka in ob tern raste. Voščimo vam uspešno in zdravo leto 2008! SREČNO 2008 numip V prazničnih decembrskih dnch naj vam misel na majhne radosti in velika pričakovanja pričara nasmeh, vam bližina in toplina ljubcxnivih ljudi ogrcjc hladne limskc noLi- Numip mženiring, montaža, vzdrževanje in proizvodnja d.o.o., Knezov štradon 92, 1000 Ljubljana Podružnica: Krško, CKŽ 135e. 8270 Krftko Tel: 01/42 04 380 Faks: 01/42 04 383 E-rnail: infr Internet: w ip.si m PRAZNIČNE STRANI Posavski obzornik - leto XI, številka 26, četrtek, 20. 12. 2007 • ob 16.30 v brestaniški baziliki: božični koncert brestaniških zborov • ob 17.00 pri Občini Krško: žive jaslice • ob 17.00 na trgu v Podbočju: božični pohod z ba- klami na Stari grad • ob 19.00 v Domu XIV. Divizije Senovo: božično- novoletni koncert Pihalnega orkestra DKD Svobo- da Senovo • ob 19.00 v cerkvi sv. Marije v Veliki Dolini: božič- ni koncert KUD Slavček • ob 21.00 na Šmarčni: žive jaslice Sreda, 26. 12. • ob 10.30 na avtobusni postaji v Šentjanžu: bla- goslov konj • ob 11.00 pred cerkvijo Marije Vnebovzete v Ka- pelah: žegnanje konj • ob 11.00 pred cerkvijo v Dobovi: žegnanje konj • ob 11.00 v Artičah: žegnanje konj • ob 11.00 pri cerkvi sv. Stefana na Vranju: žegna- nje konj • ob 11.30 v Selih pod Lisco: žegnanje konj • ob 12.00 pred cerkvijo sv. Mihaela v Pišecah: že- gnanje konj • ob 15.00 v kulturnem domu v Dobovi: razstava novoletnih voščilnic in slik ter božično-novoletni koncert KD Franc Bogovič Dobova • ob 16.00 na trgu v Podbočju: družabno sreča- nje krajanov • ob 17.00 v cerkvi v Dolenji vasi: koncert Ženske- ga pevskega zbora Prepelice iz Dolenje vasi „V srcih je luč upanja" • ob 18.00 v Kulturnem domu Krško: proslava ob dnevu samostojnosti, slavnostni govornik Milan Kučan • ob 18.00 v športni dvorani O§ Bianca: tradicio- nalni božično-novoletni koncert • ob 18.30 v cerkvi sv. Nikolaja v Sevnici: božič- ni koncert Okteta Jurij Dalmatin z Vokalno sku- pino Zefir Četrtek, 27. 12. • ob 15.00 na Hočevarjevem trgu v Krškem: blago- slov vina na šentjanževo • ob 20.00 v klubu Kultumega doma Krško: kon- cert zasedbe Funtango Petek, 28. 12. • ob 16.00 v OŠ Tržišče: predstava "Pismonoša Aljoša in dedek Mraz" • ob 17.00 v kulturno mladinskem domu na Lukov- cu: Božiček z darili • ob 19.00 v cerkvi sv. Mihaela na Kompolju: bo- žični koncert Okteta Jurij Dalmatin z Vokalno skupino Zefir KRAJEVNA SKUPNOST ME STA KRŠKO CKŽ 23, 8270 Krško Ponoviio lučke bomo zdaj prižgali. se spomnili preteklih dni, vse sliibo bomo po/.abili, zapomnili vse dobrc si stvari. Zato 7daj sezimo si v roke, zazrimo si v oči, zazelimo si sreče, zdravja v letu, ki krnalii sc rodi. Svet KS mesta Krško vošči vsem krajanom in občanom prijctno praznovanjc božičnih praznikov, v letu 2008 pa naj vas sprcmlja obilo sreče, zdravja in medsebojncga razumevanja. Jožica Mikulanc, predscclnica KRAJEVNA SKUPNOST BRESTANICA Ker v vsakem se letu nam vedno mudi, ustavlte čas vsaj za praznične dni. Naj leto se staro tedaj poslovl, s seboj pa odnese vse vaše skrbi. Vesele božične praznike in srečno, zdravja in zadovoljstva polno novo leto. SREČNO 2008! KRAJEVNA SKIJPNOST SENOVO «^"o Spo&oiwie krqjfinke, krqjani, obfnnke In obfani! Zlati cwtt bodo, fv nivlno dneiHtv «ami pozlaUmo. Dneiwm * »mehom vdihnemo lepoto in 8 priJnteljfiliHtm inkrenint mir in stresst hI gradimo. Prijetne prasnifne dni In ttrefno v 200W Svel KS Senoin» predsednik: llado Graiiovac ^^^^ClJÜStUC LULIb KUl llUltTll|C 111 UCTJcll 1JC, so zclravjc, mir, uspeh in srcča bolj dosegljivi. Vesclo praznovanjc in zdravjc, mir, uspch in srcčo v letu 2008 za vas in vse, ki jih imate radi. predseclnik Darko Kodrič in svul KS i'udbucjc DANj^F^^NOČ ROHR-BLITZ 041/630 454 ZAMAŠENE CEVI SreČen In /ep božlč, ter zdravja In osebnega zadovoljstva v prlhajajočem letu 20081 ........ ^^H • Čiičenje kanalizaclje in hlšnlh odtokov ¦ • čiščenje pod visoklm vodnim pritlskom % • Odvoz in čiščenje bencinskih - oljnih in maščobnih I lovilcev ter greznic • čiičenje oljnih in mazutnih rezervoarjev ter odvoz in j odstranjevanje • Kanal TV - pregledi cevi In odtokov od 20mm do 1.800mm (ATV-M 143) • Lokaliziranje kanalizacije z radio sondo • Lokaliziranje vodovodnih napak (Sewerin • Vodotesnost kanalizacije (Sist en 1&U^ • Sanacija kanalizacije brez izkopa ^^| internet: www.rohr-blitz.s™ e-mail: rohr-blitz@siol.net ENERGIJA Posavski obzornik - leto XI, številka 26, četrtek, 20.12. 2007 PRAZNIČNE STRANI m KRAJEVNA SKUPNOST DOLENJAVAS Pred nami so prazniki, lepši od vseh praznikov v letu. Želimo vam, drage krajanke, dragi krajani, lepe in tople praznične dni, obilo zdravja in osebnih uspehov. Prav tako želimo vsem našim društvom uspešno delovanje in ustvarjanje v letu 2008, ter ustvarjalcem Posavskega obzornika čestitamo ob jubileju. Branimir Vodopivc predsednik KS Dolenja vas KRAJEVNA SKUPNOST KRŠKO POLJE Drnovo 29a, 8273 LESKOVEC PRI KRŠKEM Oko naj se očesu nasmeji, roka toplo seže naj v pozdrav, beseda naj besedo obogati - Ijubezni, sreče, zdravja zaželi! Svet KS Krško polje vošči vsem krajanom in občanom lepe božične praznike ter srečno v letu 2008! Franc Žibert, predsednik KS Krško polje ZDRAVSTVENI DOM KRŠKO Cesto krških žrfev 132c, 8270 Krško www.zd-krskosi Želimo vam vesele božične praznike, srečno novo feto, predvsem pa zdravja Kolektiv Zdravstvenega doma Krško GLASBENA ŠOLA KRŠKO Kolodvorska 2, 8270 Krško Tel.: 07 488 01 40, Fax: 07 488 01 50 E-pošta: gs.krsko@s5.net, www.gs-krsko.si V imenu vec kot 600 članske družine Glasbene šole Krško želimo vse dobro v novem letu mnogiin, ki razumejo naše poslanstvo pri delu / mladimi in nas podpirajo. Naj tako tudi ostane! Kolektiv in učenci GŠ Krsko! • ob 19.00 v KD Loka pri Zidanem Mostu: razstava Janeza Pelka "Rock'n'roll podobce" in koncert ob 10. obletnici kreArta • ob 20.00 v centru Sevnice: koncert Alye, pred- skupina Pudding fields • ob 21.00 v MC Brežice: tematski večer - večer zU2 Sobota, 29. 12. • od 9.00 do 15.00 pred občinsko stavbo v Breži- cah: tržnica „Brežiške stojnice dobrot" • ob 10.00 v MC Sevnica: predstava za otroke "Mika Maka - a se gremo?" • ob 14.00 v centru Sevnice: 'To smo mi" - pred- stavitev društev, nastop ansambla Franca Ocvir- ka in harmonikarja Alana Jevševarja • ob 16.00 na Trgu Matije Gubca v Krškem: veliki koncert ob 8. rojstnem dnevu Radia Energy • ob 19.00 v Grajski kavarni Sevnica: koncert sku- pine General Musashi Nedelja, 30. 12. • od 9.00 do 15.00 pred občinsko stavbo v Breži- cah: tržnica „Brežiške stojnice dobrot" • ob 10.00 v centru Sevnice: zabava s čarovnikom Nikom in prihod dedka Mraza + ustvarjalne de- lavnice • ob 17.00 na Trgu Matije Gubca v Krškem: Fire playa party - znani DJ-ji iz Posavja • ob 18.30 v Športnem domu Sevnica: božično-no- voletni koncert Godbe Sevnica z Otom Pestner- jem, New Swing Quartetom in plesalci Plesnega kluba Lukec Krško Ponedeljek, 31. 12. • ob 17.00 v centru Sevnice: otroško silvestrova- nje z ognjemetom • ob 21.00 pred Občino Brežice: silvestrovanje na prostem z ansamblom Majolka • ob 21.31 pri NC Intermarket Brežice: edini pra- vi novoletni event \yuut v- 'nowm lelu, new 6o imza /cowu/c o »wrtirhr. it o GUADIMO SKUPAJ PRIHODNOST IKAOICIJI runivini.12008! SRECNOI j > Od novembra na novi lokaciji, Ljubljanski cesti 36! Misel. Zamisel. Velika dela. V sozvočju nove razsežnosti. primorje Posavski obzornik - leto XI, številka 26, četrtek, 20. 12. 2007 PRAZNIČNE STRANI D Ekipa Posavskega obzornika je bila ob jubileju na obisku v Delu d.d. - Tiskarskem središču v Lju- bljani, kjer naš časopis tiskajo od avgusta 2006. Na istem stroju tiskajo nekatere časopise z zelo visoko naklado, kot sta dnevnika Delo in Primor- ske novice. Postopek tiskanja, ki se prične z vstavitvijo bale papirja v tiskarski stroj, nam je razkazal novi direktor tiskarne Milan Grad, na fotografiji skupaj z vodjo splošne službe na Zavodu Neviodunum Katahno Požun. V začetkih Posavskega obzornika so poleg odgovornega ure- dnika Silvestra Mavsarja sodelovali predvsem Aleksander Gelb kot glavni urednik, Miloš Radoslevljevič je bil obliko- valec in je skrbel za grafično pripravo revije, Boštjan Cola- rič kot fotograf in novinar ter Bojana Mavsar kot novinarka. Seveda je bila v tistem Času dragocena pomoč mnogih dru- gih, še zlasti članov Kulturnega društva Obzorje. Prvih de- vet številk je natisnil Bojan Rabzelj v Krškem, naslednje v letu 1998 pa Vladimir Abram na Senovem. Za tisk višje na- klade je v letih 1999 in delno v letu 2000 skrbela Grafika Bucik v Semiču, medtem ko je priprava za tisk potekala pri Grafiki Špes v Novem mestu. Od septembra 2000 Posavski obzornik tiskajo v Ljubljani, zadnjih pet let pa grafično pri- pravo opravimo kar v uredništvu. kih, a izbranih vsebin iz širo- kega spektra potreb sodob- nih ljudi ne glede na njihovo starost, spol ali svetovni na- zor. Ob podrobnejši obdela- vi tern z informativnimi, iz- obraževalnimi, svetovalnimi in celo raziskovalnimi zapi- si bralce seznanimo z neka- terimi zanimivostmi iz njiho- vega okolja, včasih pa tudi pomagamo, da bi se lahko bolje znašli v mnogih zaga- tah hitrega tempa sodobne- ga življenja ter lažje odloča- li o pomembnih vprašanjih svoje lokalne skupnosti. Do- slej smo že realizirali priloge z različno tematiko, kot npr. Jesen življenja v Posavju, Avtocesta - vez z življenjem, Kam po osnovni ali srednji šoli itd. V sodelovanju z Mi- nistrstvom za kulturo RS smo med drugim realizirali prilo- go z naslovom Majhni kraji - veliki ljudje, z družbo HSE d.o.o. in občino Krško pa in- formativno prilogo o projek- tu Hidroelektrarna Krško. Tiskarski delavec pri stroju preverja, ali je papir pravilno nastavljen za prvo pregibanje.___________ Postopek tiskanja nadzorujejo iz posebne nadzorne sobe._________________________________________ Tiskarske plošče so nastavljene na valjih... ...in časopis se z veliko hitrostjo tiska. Povsem svezi izvodi Posavskega obzornika... ...naredijo 400 metrov dol$o pot do prostora za pakiranje. Pakete opremijo še s podatki o naslovnikih... ...in ze so pripravljeni na razvoz. Vseje končano v eni uri. Vesele praznike. Srečno 2008! 9Kfanimo narayo čisto. Center zarazvoj podeielja Posavje Vsem, še posebej tistim, s katerimi smo se srečevali v iztekajočem se letu, želimo tudi v letu 2008 veliko ustvarjalnosti in poguma za uresničevanje priložnosti! Anita Radkouič Mojca Pompe, v.d.direktorlce Vabilok sodelovanju Posavski obzornik spremlja dogajanje v vseh treh posavskih občinah, zato vabimo krajevne skupnosti, društva, klube in druge organizacije, da nas obvescajo o svojih prireditvah na elektronski naslov: obzornik@volja. net ali na poštni naslov: Posavski obzornik, Trg Matije Gubca 3, 8270 KRŠKO nr ŽIVETIV POSAVJU Posavski obzornik - leto XI, številka 26, četrtek, 20. 12. 2007 Pišečka marelica Posavje je tudi kmetijska - vinorodna in sadjarska dežela. Korenine vinogradništva in sadjarstva so že zelo stare, saj je obe panogi omogočala posebna lega posavskih krajev. To (ego radi označujejo s »tarn, kjer so jutra bližja soncu«. Vinogradništvo si je priborilo poseben status, saj je Posavje znano tudi kot posebna vinorodna dežela. V sedanji državi imajo sadjarji pomembno vlogo, saj so posavska jabolka na policah mnogih trgovskih centrov doma in v tujini. Znanje o'sadjarstvu se prenaša iz roda v rod, zani- mivo pa je, da si vse več ljudi želi povrniti v svoje vrtove in sadovnjake stare sorte jablan, hrušk, bre- skev in marelic. Manj znano je, da so bile v preteklosti iskane npr. videmske slive, ki so romale na Gori- ško in v Nemdjo, posebej zanimiva pa je pišečka marelica. Latinsko ime za marelico je prunus armeniaca. Po leksi- kografskih virih je marelica do 5 metrov visoko drevo iz družine rožnic z okusnimi in cenjenimi plodovi. Kot kul- turno rastlino so jo gojili v 1. stoletju od Kitajske prek Male Azije do Italije. Danes je razširjena na vseh toplej- ših območjih, najbolj uspe- va na rodovitni, močni ze- mlji. Iz marelic pridobivajo kašasti sok, uporabljajo pa jo tudi za pridobivanje ma- reličnega žganja in marelič- nega likerja. Seme so upo- rabljali za olje, olje pa za parfume in mila, k nam pa so jo najverjetneje prinesli Rimljani. Pišečka marelica Pišečka marelica pa je sadež ognjeno rdeče barve, ki se preliva z oranžno. Je debe- lejša (skoraj takšna kot bre- skev), uporablja se za mar- melado, kompot, žganje, cmoke (knedlje), je sočen sadež žlahtno sladko kislega okusa. Je edinstveno sadje, ki raste le v določenih pre- delih prečudovite pokrajine spodnjega Posavja, še po- sebno v vasici Pišece. Do- brodušni domačini marelico na prav poseben način cepi- jo na različne vrste sliv. I ma sivo rjavo deblo, pogled pa posebej pritegne lepo cve- toče drevje v nežno roza barvi. 0 pišečki marelici pred četrt stoletja Kot že leta 1973 navaja ing. Dragan Honzak, spada okoli- ca Pišec med redke predele v Sloveniji, kjer so tako ugodne podnebne razmere, da mare- lice ne potrebujejo zavetja sten, temveč dobro uspevajo in rodijo tudi prosto v sadov- njakih. Področje marelic se tu razprostira po gričevju, ki s severne strani obroblja Kriko polje in se razteza od Sremi- ča prek Zdol, Sromelj in Pišec do Bizeljskega. Največ mare- lic raste na predelu od Pavlo- ve vasi do Podgorja, Pišece pa so središče pridelovanja ma- relic v tern okolišu. V rodnih letih so pridelali okrog 80.000 kg marelic (pridelki so v po- sameznih letih nihali). Dobro rast marelic v okolici Pišec omogočajo ustrezna zemlja, predvsem pa ugodne podneb- ne razmere. V tern okolišu, ki je pod vplivom kontinentalne- Tematske strani Živeti v Posav- ju pripravtjamo ob podpori Mi- nistrstva za Kulturo RS. ga podnebja, je med vegeta- cijo toplo, saj spadajo Pišece med najtoplejše kraje vzho- dne Slovenije. Honzak tudi navaja, da ni znano, od kdaj gojijo mareli- ce v okolici Pišec, saj o tern ne govori noben pisan vir. Go- tovo pa so se v te lepe kraje razširile že pred nekaj stole- tji. Sprva so jih razmnoževa- li s semenom in le deloma s cepljenjem, v zadnjih de- setletjih pa skoraj izključ- no s cepljenjem. Tako se je v teh ugodnih razmerah raz- vil svojevrsten tip marelic, ki je prilagojen razmeram oko- Ija. Pišečke marelice niso do- cela enotne sorte s popolno- ma enakimi lastnostmi, so pa po svojih morfoloških znakih močno podobne sorti ogrske marelice. Zanimivo je, da so se podobni eko tipi, ki sodi- jo v skupino ogrske marelice, razvili tudi na Moravskem, na Slovaškem in na južnem Tirol- skem. Pišečka marelica je precej močne rasti in razvije pribli- žno 7 metrov visoka drevesa, katerih krošnje imajo premer okrog 7 metrov, najdejo pa se tudi večja drevesa. Med dre- vesi pa je moč najti tudi taka, ki so stara več kakor 40 let. V okolici Pišec cvete v nor- malnih vremenskih razmerah v prvi polovici aprila, zori pa v drugi tretjini julija. Plodo- vi na drevesu ne dozoreva- jo hkrati in je potrebno vsaj dvakratno obiranje. Šolski nasad v jeseni Marija Sušnik o marelicah v Pavlovi vasi pri Pišecah: »Marelica iz Pavlove vasi je rasla v posebnih pogojih, v kotlini, kjer ni bilo zrač- ne inverzije in je bila tem- peratuma razlika 10 stopinj, na podlagi tega pa je imela boljši pogoj za obstoj. Zato je bila tudi večja, lepša in je dosegla večjo starost. Na- mreč pod Silovcem je poseb- no ugodna mikroklima. S se- verozahoda in severovzhoda je zaprta kotlina, kamor ne dosegajo ostri zimski in zgo- dnje pomladanski vetrovi, pa tudi povprečna tempe- ratura je v tej kotlini višja kot drugje. Marelica potre- buje zavetrne lege in lepo uspeva ob stenah his ali sta- novanjskih objektov. Na kra- jevno običajen način jo sadi- jo ob rob vinogradov, kjer je zemlja prerigolana, da ima- jo korenine veliko prostora, saj ima marelica velik kore- ninski sistem, ta pa ob su- šnem obdobju črpa vlago iz globokih plasti. Cvete pred oblistanjem, kar je značilno za vsa sadna drevja. Potre- buje sončno rastišče, z ve- liko toplote in humusno ze- mljo z veliko peska, ki je pozimi suho, na pomlad pa dovolj vlažno. Je tujeplodna vetrocvetka. To je pomemb- no zato, da ima ob sebi dru- go drevo marelice za oplodi- tev.« Cepljenje in gnojenje »Močnejša zraste, če je ce- pljena na podlago remiha, vrsta slive, šibkejše rasti pa na podlago slive Bistrice, ki je jesenska sliva. Torej ne gre samo za posebne na- ravne pogoje, ampak tudi za pravilen način ceplje- nja in gnojenja tega oku- snega sadeža. Tako je nad- vse pomembna podlaga, ki je vselej prilagojena kra- ju, kjer. bo potem ceplje- na marelica stalno rasla. Podlaga, ki je v tern kraju pravilo, je remih. Cepi se s cepičem stare marelice, približno meter visoko od tal, februarja ali marca v mladem mesecu, da drevo ni starikavo. Na speče oko cepijo zato, da se na pod- lagi ne napravi prevelika rana, kot na primer s ce- pljenjem na razkol. Pri ce- pljenju je treba paziti tudi na to, da se vzamejo cepi- či pozno cvetočih matičnih dreves, da drevo ob cve- tju ni izpostavljeno spo- mladanskim pozebam. Va- žno je tudi, da se marelic ne gnoji z dušičnimi gnojili ali nitrati, ampak s fosfor- jem ali kalijem«. Škodljivci in smolikavost »Naravnih škodljivcev ma- relica ravno nima. To sta predvsem kaper in monili- ja, oboje pa se s pravoča- snim škropljenjem da uspe- šno zatirati. Bolj nevarna je smolikavost. fa povzro- či kap ali apopleksijo. To se zgodi takrat, kadar začne- jo marelice prezgodaj cve- teti in pretakati sokove po deblu. Če takrat nastopi pozeba, je ta najbolj ško- dljiva ob cvetenju, ko pa ima drevo že plodove, ni več tako nevarno. Zato je važno, da se cepijo pozno cvetoče marelice, da pre- zgodnja vegetacija ne iz- postavi drevesa poznim spomladanskim pozebam. Močna pozeba ne poškodu- je samo cveta, ampak tudi veje ali celo drevo in pre- tok snovi ni več mogoč. Na poškodovanem mestu se začne drevo smoliti, zama- šijo se pretočne žile, posle- dica tega pa je, da izumira- jo veje ali celo drevo«. Marelična marmelada Oprane, zdrave in zrele marelice razpolovimo in jim izločimo košcice. V lastnem soku jih dušimo, da razpadejo. Tedaj jim postopoma dodajamo sladkor. Ko je marmelada dovolj gosta, damo še vrelo v pogrete kozarce in takoj zavežemo. Marelič- na marmelada se v kozarcu še zgosti, zato je lahko redkejša. Darko Jelčič z Oklukove gore: »Marelica, vsaj pišečka, je imela velik sloves po zaslu- gi starih vaških cepljarjev. Je znanstveni tip - ekotip ogrske marelice. Eko zato, ker je v tej mikroklimi pod Orlico našla primemo ra- stišče in se je predvsem zaradi izrednega okusa in arome tudi obdriala, mar- sikomu pa je bila tudi do- ločen vir dohodka. Mareli- ca je sadje celinske klime in je občutljiva ravno zara- di nihanja temperature, te pa so lahko nizke tudi v zi- mzelenem času. Na pišeč- ko-orliškem področju pa ni tolikšnega nihanja, da bi negativno vplivalo na po- zebo. Z marelicami je bila najbolj zasajena Pavlo- va vas, od tu pa znani ce- pljarji: Podvinski, Kene in Vrstovšek. Prvo raziskavo oziroma označbe matičnih dreves marelice je opra- vil ing. Dragan Honzak in jo tudi on sam poimenoval pišečka marelica. Zaposlen je bil v Poslovni zadružni zvezi, podaljšek njegove raziskave pa se je nadalje- val na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, ko je bila raz- pisana raziskovalna naloga pod imenom Raziskave pi- šečke marelice, vodila jo je dr. Julija Smole.« Drevesnica »V letih 1974/1985 je bila pri Zadrugi, Jelčičevih in pri Bogoviču na Okluko- vi gori in v Arnovem selu, zasnovana drevesnica, kjer je bil matičnjak, to je podlaga za marelico. Pod- lage so bile domača sliva bistrica, rana poletna sli- va remih, lokalna sliva s Pišečkega majdača ter ci- bora s Primorske. S tern je bil narejen selekcijski na- sad marelic na štirih raz- ličnih podlagah. Prišlo je do prekinitve dela, vzrok za prekinitev pa je bila vi- roza »šarka«, ki je viroza koščičarjev. Takrat se je ugotovilo, da smo okuže- no področje, to pa pomeni prekinitev vsakršne dreve- sničarske pridelave košči- čarjev, razen češenj. Da- nes pa skoraj ni starosti, pri kateri bi drevesa ce- pili, sadike pripeljane od drugod pa niso dajale do- brih rezultatov. Naša dre- vesnica je ostala za druge potrebe. Za svoje potre- be sem cepil nekaj mare- lic, vendar zaradi viroze ne morem prodajati sadik, ker fitopatološka služba zaradi viroz ne daje pozi- tivnih potrdil o zdravstve- nem stanju sadik.« Rezultati raziskav »Dokončnega ovrednotenja raziskave ni bilo prav zara- di >»šarke«, glavna nesreča pri marelici je bila apople- ksija, kap dreves. Zjutraj je bilo drevo še zeleno in bujno rastoče, zvečer pa s povešenim listjem in z od- miranjem. Nedokončno po- jasnjeno vprašanje je po mojem mnenju v nihanju temperatur v zgodnjem pomladnem obdobju. Izku- šnje, ki bi prišle prav goji- teljem marelic pa so: poi- skati lege, kjer je marelica uspevala in še uspeva; po- membna je podlaga, te je potrebno pozdraviti viroz (s termoterapijo ali z vitro- kulturo) pod steklom. Ta iz- hodiščni material pa bi mo- ral nekdo pridelovati in ga držati čistega in marelico saditi tarn, kjer je bila, ker teh rastišč marelice ni po- trebno več iskati. Tega sta- leža je sedaj trenutno tako malo, kot še nikoli«. Pri učiteljici AnicivButkovič na OS »Maksa Pleteršnika« v Pišecah »Na šoli vodim turistični krožek, kjer urejamo sol- ski sadovnjak, da bi ohra- nili avtohtone domače marelice in vse sorte ja- bolk, nešpelj in visoko- debelne sorte ob pomo- či Kozjanskega parka. Ko smo urejali okolico nove sole, smo odkrili primer- no južno lego, kjer bi lah- ko uspevala sorta pišeč- ke marelice, ki je zelo občutljiva in rada poze- be. Ko smo to primerno lego odkrili, nam je na- sad, prve sadike mare- lic, podaril Ivan Cizel iz Orehovca. Povedal nam je, na kakšno podlago je najprimemejše »ceplova- nje« (star izraz za ceplje- nje, op.a.). Sedaj v krož- ku sami najdemo podlage - plava sliva, ki ne gre od koščic ali na belo sli- vo, nato prineseš cepič pišečke marelice in ga po postopku »ceplova- nja« združiš s podlago, da tarn nadaljuje svojo rast. Pri tern imamo zunanjega mentorja Antona Zemlja- ka iz Pavlove vasi, ki ima zelo srečno roko. Vse, kar cepi, se prime. Prime pa se tudi poučevanje naših učencev, saj nekateri že znajocepiti sami.« Phpravila: Natja Jenko Sunčič ^ Žffeti v Posayju Posavski obzornik - leto XI, številka 26, četrtek, 20. 12. 2007 ŽIVETI V POSAVJU H Obnova gradu Pišece Pišečka Trnuljčica je prebujena, ali bo našla tudi svojega princa? PIŠECE - Grad Pišece se prvič omenja leta 1269. Dolga stoletja, od konca 16. stoletja pa vse do konca druge svetovne vojne, je bil grad v lasti družine Mos- con. Po drugi svetovni vojni je počasi, a vztrajno propadal, dvignjen na grajskem griču v zavetju dreves, nekoliko odmaknjen od kraja Pi sec e. Za majhen, a prelep grad so se v zadnjem desetletju 20. stoletja s postopnim obnavljanjem le začeli noyi časi. Pobudnik obnove gradu je bil zdajšnji predsednik KS Pišece in tajnik Društva za ohranja- nje naravne in kulturne dedi- ščine grad Pišece Peter Skri- valnik, ki je povedal, da so sprva začeli urejati in skrbeti za grajski park, ki je bil skoraj neprehoden, je pa zanimiv, saj vsebuje številna tudi ekso- tična drevesa. Od prvega pro- stovoljnega dela so dosegli, da ga že od leta 1999 s podpo- ro občine Brežice sistematič-. no urejata dva delavca, zapo- slena v programu javnih del. Skrivalnik je v želji, da obno- va ne bi ostala samo pri okoli- ci gradu, navezal stike s teda- njim direktorjem Kozjanskega parka Francem Zidarjem, ki je pripravil projekt Akademija Grajsko dvorišče__________ za varstvo narave in regional- ni razvoj za srednjo Evropo, s katerim so skušali dati gradu tudi kasnejšo vsebino. Grad je bil v 90. letih 20. sto- letja v lasti občine Brežice, v njem pa so do leta 2001 še bi- vali stanovalci. Že leta 1999 je bil razglašen za kulturni spo- menik državnega pomena. Do sedaj je investicija obnove terjala kar 4 milijone evrov, od katerih je 70 % pridobljeno iz EU strukturnih skladov, 30 % pa je prispevalo Ministrstvo za kulturo. Lokalna skupnost v in- vesticiji ni sodelovala in kot je povedal župan Občine Breži- ce Ivan Molan, večje dodatne obremenitve proračuna za po- trebe gradu Pišece tudi v pri- hodnje ne bodo mogoče. Tako se z letošnjim letom za- ključuje prva faza obnove gra- du, za katero so bile potrebne tudi predhodne konzervator- sko - restavratorske raziska- ve in raziskave statične stabil- nosti objekta. Kot je povedal projektant Aleš Hafner, so pri obnovi sledili dvema cilje- ma, in sicer: ohianiti vse kva- litetne stavbne člene iz pre- teklosti in zagotoviti sodoben standard bivanja ter sodobno namembnost. Staro in tradici- onalno so skušali združiti z da- našnjimi potrebami, zato so Grajski park (Foto: M. Mirt) Grad Pisece pred 100 leti vgradili tudi centralno ogre- vanje, vodovod, komunika- cijsko opremo in prezračeva- nje. V prvi fazi, ki se je začela leta 2002, so obnovili strehe, statične konstrukcije in fasa- de, pri čemer so uporabljali predvsem tradicionalne mate- riale in tehnike obnove. Celo- ten objekt so utrdili z jekleni- mi vezmi, kar pomeni, da je objekt tudi potresno varen. Po besedah Hafnerja so tudi že funkcionalno obnovili del objekta, kjer so večnamenski prostori za izobraževalne vse- bine in tudi bivalne sobe, med katerimi je ena posebno pri- Pred obnovo____________ pravljena za potrebe invali- dov. Obnova pa naj bi se nada- Ijevala tudi v prihodnjih letih. Umetnostna zgodovinarka Da- mjana Pečnik iz restavrator- skega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine je poudari- la, da so bila dela opravljena kvalitetno in v skladu s stro- kovnimi zahtevami. To je vse- kakor dosežek tako Ministrstva za kulturo kot tudi lokalne sku- pnosti in nekaj posameznikov, ki so ves čas podpirali projekt obnove. Kljub dobremu pro- jektnemu sodelovanju po fi- nančni, strokovni in izvajalski plati pa nekako med odgoVor- nimi tisto soboto nismo mogli zaznati, da bi bile vsebine gra- du že dokončno definirane in jasne. Kot je povedala Alenka Kuševič z Ministrstva za kul- turo, naj bi bile v gradu pred- vsem raziskovalno - izobraže- valne, kulturne, turistične in gostinske vsebine. Zanimanje so že pokazale nekatere izo- braževalne institucije, v le- tih 2008 in 2009 pa naj bi grad delno že oživel s temi vsebi- nami. Obnovljeni hodnik_______ Predsednik Društva za ohra- njanje naravne in kulturne dediščine grad Pišece Uroš Škof je sicer pozitivno oce- nil obnovo pišečkega gradu, vendar je ob tern izrazil kar nekaj bojazni, ki so poveza- ne predvsem z vsebinami in upravljanjem ter življenjem gradu v prihodnosti. Pouda- ril je, da lahko grad funkcio- nira le, če ga ima v upravlja- nju nekdo iz lokalnega okolja. Meni tudi, da je za eno stre- ho potreben en gospodar, ki Dvorana za predavanja in srečanja Obnovljeni grad danes Grad s severozahodne strani lahko celovito upravlja grad, zato skušajo na občini Brežice doseči, da bi se ustanovil jav- ni zavod, ki bi prevzel upra- vljanje gradu. Grad bi lahko funkcioniral z raznimi izobra- ževalnimi, kultumimi in tu- rističnimi vsebinami ter tudi športnimi aktivnosti, skep- tičen pa je glede kongresne dejavnosti, za katero je veli- ko ponudnikov tudi drugje po Sloveniji. Ob tern se namreč boji, da sama okoliška infra- struktura Pišec ni pripravlje- na za tovrstne vsebine. Škof še dodaja: »Kdorkoli bo grad dobil v upravljanje, se bo mo- ral z lokalnim okoljem in nje- govimi prebivalci dobro pove- zati, saj bodo prav domačini prvi .pbiskovalci gradu in če mu ti obrnejo hrbet, lahko grad enostavno 7?r)r^o ¦ Grad Pišece je dobro ohranje- na priča pestre zgodovine na- ših krajev. Obkrožen s čudo- vitim naravnim okoljem in z razgledom, ki seže daleč na- okoli, je vsekakor lepa prilo- žnost, da se v njem združita preteklost in sedanjost v ko- rist prihodnosti. Torej lahko samo upamo, da ga ne bo do- letela usoda zaspane Trnulj- čice, ki je morala na poljub princa čakati kar celo stole- tje. Polona Brenčič Foto: Silvo Mavsar V začetku meseca je občina Brežice pripravila srečanje in ogled obnovljenega gradu za clone občinske uprave in občinskega sveta ter vse, ki jih obnova gradu zanima. ^M PRAZNIČNE STRANI Posavski obzornik - leto XI, številka 26, četrtek, 20. 12. 2007 Veseli december v občini Krško V okviru programa Veseli de- cember 2007 so v organizaci- ji Zveze prijateljev mladine Krško v petek, 14. decem- bra, v Kultumem domu Kr- ško potekale »Zgodbe o izgu- bljeni dudi« v izvedbi Melite Osojnik. Vse predšolske otro- ke in njihove starše iz kra- jevnih skupnosti Krško, Gora in Dolenja vas je po predsta- vi obiskal in nagovoril dedek Mraz s spremstvom in prine- sel bogata darila, ki jih je za vse predšolske otroke v obči- ¦ ni Krško tudi letos financira- la Občina Krško. Vsi predšol- ski otroci so prejeli osebna vabila na predstavo. V Kultur- nem domu je bilo obdarjenih 385 otrok. Predšolske otroke v krajevni skupnosti Zdole je po pred- stavi v Kulturnem domu Bena Zupančiča obiskal in obda- ril dedek Mraz v soboto, 15. decembra. Obdarjenih je bilo 42 predšolskih otrok. Za vse osnovnošolske otro- ke je ZPM Krško pripravila v ponedeljek, 17. decembra, dva koncerta v izvedbi skupi- ne Foxy teens v športni dvo- rani Srednje sole Krško. Na- stop skupine je navdušil 1847 osnovnošolcev, tudi srednje- šolce, ki so se pridružili kon- certu. Za varstvo otrok je skrbelo 161 učiteljev in pro- stovoljcev. V.B. V znamenju Mavričnega gledališča BREŽICE - Decembrski dobri možje so letos namenili pred- šolskim otrokom Vrtca Mavrica Brežice veliko doživljajskih možnosti v obliki nekaj gledaliških predstav za otroke. Prva od takšnih predstav je bila prazničnemu času primerna pra- vljica Jane Stržinar, Lunina Vila, ki so si jo vftčevski otro- ci skupaj z učenci nižjih razredov osnovne sole ogledali v Brežiški vrtičkarji uživajo v lutkovni predstavi._______ brežiškem prosvetnem domu v torek, 4. decembra. V po- nedeljek 10. decembra, je ljubljanski Mini teater izvedel predstavo Rdeča kapica, na kateri niso manjkali niti breži- ški vrtičkarji. Dijaška gledališka skupina Ekonomske in trgovske sole Bre- žice je pod vodstvom mentoric Patricije Rudolf in Darje Babič Drašler v torek, 18. decembra, v telovadnici vrtca izvedla zanimivo pričakovanje. dedka Mraza s kratko igrico Pravljica o zlatih jabolkih. Tudi sam dobri mož dedek Mraz se bo oglasil v brežiškem vrtcu. S konjsko vprego se bo pri- peljal na dvorišče centralnega vrtca Mavrica jutri dopoldne, 21. decembra, z igračami obdaril posamezne oddelke, z vr- tičkarji pa se bo tudi fotografiral, da jim bo še dolgo ostal v lepem spominu. S. P. Noj se uresničijo sanje, udejanijo želje in izpolnijo pričakovanja. Sfi€CNO 2008 Vobljeni v prodojalne s Popeževimi dobrotomi! Sandi Papež s.p., Rostoharjeva 64, Krško PAPEŽ domača pekarna Willy Stadler d.o.o., Velika vas 62a, 8273 LESKOVEC PRI KRŠKEM STADLER Technik von ihrer besten Seite Najlepsim voscilom z vsch koncev sveta se pridruzujemo tudi iz podjetja Willy Stadler d.o.o. SREČNO 2008! Številne želje, tiha upanja, mnoga pričakovanja... ... naj postanejo resničnost! Pt Krtko, WtJ»m«i, čmomrtl In Bratfe* Kotodvorakal 8270 Krtiw TW.: 07MM»-770 Fax: 07M94S-H1 E-0o«B aMMJOpwgamon » Koiektiv Papimice in knjigame PERGAMON Kriko in Breiice , Obišate nas v naših prodajalnah in na spietni strani: wwyv-pergamon.»]^ ^¦¦¦¦Jll^^^^ d.o.o. Zasebni veterinarski center ul.l I novembra 43a, Leskovec pri Krškem E-pošta: zvc@siol.net, tel: 07 49 05 303 Vsem lastnikom živali predvsem pa njihovim ljubljencem želimo v prazničnih dneh obilo sreče ter predvsem zdravja! Delovni čas: Ambulanta za male iivali: Pon-pet: 7- 11 in 17- 18ure Sobota. 7 - 9 ure Veterinarska lekarna in trgovina: Pon-pet: 7- 19 ure Sobota : 7 - 11 ure NASE STORITVE: - Ambulanta za male živali - Terensko zdravljenje domačih živali - Umetno osemenjevanje domačih Živali - Veterinarska lekarna - Trgovina za male živali - Nujna veterinarska pomoč Vsa naročila in informacije na tel. Pričakuje vas prijazna ekipa! 07/49 05 303 Obrtna cona Leskovec L.iaiani€:t XI.ATAKNA IIKKri(i()N.I,\ Milnanf!foe«o, ötnofcoi/no, potyudm. k>.pofiO.(Mm. ^VoPwisoAjftWi bjigfliria TKxUio t/aw i Petu 200L geft.. da fie "pki" lc .ti. (Pleienico je leia 2003 spekh Antonija Jankovič) IKamnoseštvo Jakša Marian s.p.______________ Jakša Kamnoseštvo Jakša Cesta krških žrtev 65 8270 Krško Tel.: 07/490 59 00 Fax: 07/490 59 10 info. kamnosestvo@siol. net www. kamnosestvo. com Družinska tradicija odleta 1917. Vsem občanom, poslovnim partnerjem in prijateljem želimo leto polno sreče, smeha, zdravja in razumevanja. Srečno 2008 TERMOELEKTRARNA B R E STAN I C Ado. SpoÄtovani braid! Naj upanje nikoli ne umit, vcscljc, sreče, zdravja in ljubezni naj vedno bo dovolj za vse! Lepe prihajajoče praznike, srečno in mirno pot v letu 2008 vam želi Termoclcktrama Brcstanica d.o.o. Sredstvnnamenjrn»sancvolctnt vo&iiniccpodornimportnrrjcm je HOM druiha namemla v humanaarnt runtime. *""- T H J§ 2-iNl h fef- V LETU, KI JE PRED NAMI, VAM ŽELIMO VSE DOBRO IN OBILO POSLOVNIH USPEHOV. tesarska dela: ostreija, kozolci, brunarice, vrtne ute. I Triinar Sandi s.p., G. Prekopa 8, 8311,Kostanjevlca na Krkl GSM: 041 651 435, Tel.: 07 49 86 140, Fax: 07 49 86 141 I «FGKT Noj iskrivost pisonih dcccmbrskih luči polcpšo drobnc trenukke v mozoiku coxo, noj carobnost zimskego ivjo zosenči črne misli, # noj toplino in iskrenost ^^ osrecujeto vse leto. ^* CFCKT Kriko d.o.o. CestQ 4. julijo 25, 8270 Kriko Tel.: 07/49 028 60 ¦a RESTAVRACIJA '-^fWESTER Haka 113, RAK^M.------ IjJdi ipTOf^öofc malice] -NEDpLJSKA KOSTLA^ Čisto majčkene cene so spet tu. In tpel ra/.vrwljuirjo. \je\us vam lahko (irinesejo telo do 21111010 I-UK URodnejif tenr. Zalo pohitilr v na« «alon in il lzberile svo(p)(a Volküwagin. Na vas takajo Rix, Polo. Ciolf, (K)lf Plus, letta. hissal in Sharan na zalogi. ViSina popusla odvisna od ptnameznega modela Z vsakini od n|ih pa bo vMf>p v novo lelo prav golovo »r Irpli. Cenjenim strankam se zahvaljujemo za zaupanje in želimo teto polno sreče! Radanovič Brežice d.o.o., Černelčeva cesta 5, 8250 Brežice, tel: 07 499 21 50 WWW. 0 9 posavie INFORMACUSKOSREOI&l POKRAJINE POSAVJL info ^l PRAZNIČNE STRANI Posavski obzornik - leto XI, številka 26, četrtek, 20. 12. 2007 Pravljične urice na Raki RAKA - V mladinski točki na Raki se vsak ponedeljek srečujemo mamice in naši malčki na pravljični urici, ki traja od 18. do 19. ure. V ponedeljek, 3. decembra, nam je mamica Barbara pre- brala čudovito pravljico o Bobku in njegovi barčici. Izdelali smo svojo baräco, z njo zapluli, zapeli in pomagali Bobku vleči poto- Malčki uživajo na pravljični urici. pljeno baräco na plan. Naslednji ponedeljek, 10. decembra, pa je na obisk prišla Pika Nogavička. Ker je izgubila Ficka, smo ga poskušali najti. Žal brez uspeha. Verjetno se je skrival v doma- čih posteljicah vseh otrok, ki so neznansko uživali ob vragolijah oranžne Pike. Skupaj z nagajivko smo se naučili pesmico, z njo zaplesali, se posladkali in se poslovili v želji, da teden dm prej mine in se naslednji ponedeljek zopet srečamo v toplem, s sre- čo obsijanem, z otroškim smehom napolnjenem prostoru, kjer tudi mamice zelo uživamo. Pridite nas obiskat! K. Juh Praznična delavnica v vrtcu GLOBOKO - V skupini Zvezdice vrtca pri OŠ Globoko smo se odločili, da bomo v družbi staršev, babic, dedkov in muce Co- patarice izdelovali praznično okrasje, s katerim bomo okrasi- li našo igralnico. V četrtek, 6. decembra, so v dopoldanskem času prišli k našim najmlajšim otrokom na obisk njihovi do- mači. Za začetek smo z otroki pripravili plesno dramatizacijo Muca Copatarica, nato pa smo vsi skupaj ob pomoči vzgojite- Ijic Martine, Katarine in Suzane izdelovali okraske iz papir- ja, vate, stiropomih kroglic... Kot se za pravo čajanko spodo- bi, smo se pred slovesom še posladkali s pecivom in dišečim čajem. Vsi smo neizmemo uživali in bili ponosni, da lahko pokažemo našim najbližjim, kaj zmoremo, zato se veselimo vnovičnega snidenja. Otroci iz skupine Zvezdice z Martino, Katarino in Suzano Pestro in ustvarjalno RAKA - Društvo prijateljev mladine Raka v mesecu decem- bru pripravlja niz prireditev in kot je povedala predsednica društva Petra Bizjan, je bilo poskrbljeno za aktivno preži- vljanje časa tako za najmlajše kot tudi za starejše kraja- ne. Ob ponedeljkih so praznično vzdušje pričarale pravljice, ob sobotah so bile organizirane tudi ustvarjalnice, v kate- rih so v Mladinski točki na Raki izdelovali novoletne okra- ske in voščilnice, v origami tehniki pa so se preizkusili s po- močjo interneta. V torek, 18. decembra, so izpeljali Ugan- karski izziv in reševali naj- različnejše križanke, rebu- se in različne druge oblike. V soboto, 22. decembra, pa v dopoldanskem času vabi- jo k udeležbi otroke od še- stega do 12. leta starosti, da bodo staršem izdelali novole- tna darila. M. K. M. Veseli december na Čatežu ob Savi ČATEŽ OB SAVI - Na Čatežu ob Savi smo se odločili malo zau- staviti čas in ustvarjalno preživeti sobotne popoldneve. Sku- paj z otroki, starši, babicami in dedki se vsako soboto dobi- mo v Domu krajanov na Čatežu, kjer ustvarjamo, se igramo, Ustvarjalna delavnica na Čatežu ob Savi_____________ kaj preberemo, zapojemo... Predvsem pa nestrpno pričaku- jemo dedka Mraza, ki nam je sporoäl, da nas obišče 26. decembra. Malo večji otroci pa skupno druženje izkoristijo tudi za priprave na presenečenje pred dedkovim prihodom. Lepe sobotne popoldneve sta nam omogočila Turistično dru- štvo in Krajevna skupnost Čatež ob Savi. Cvetličama Sevnica, tel.: 07 81 627 60 Cvetlični butik v Mercator centru Boštanj Vsem strankam in poslovnim partnerjem želimo leto polno sreče, zdravja in uspehov ter še naprej vabljeni v našo Cvetličarno v Sevnici in novi Cvetlični butik v Mercator Centru Boštanj. Fric Silva s.p., Ribniki 38, Sevnica ^(^(^©S d.o.o. strojne instalacije plinske instalacije vodovod ogrevanje nerjaveči dimniki toplotne črpalke f. Cankarjeva 63. 8281 Senovo www.centros.si tel : 07 49 71 244, 041 628 489, 051 302 889, 041 606 730 SNOO?Y TRCOVIHA ZA MAU ŽIVALI Nudimo vam hrano svetovno priznanih proizvajalcev in praktične nasvete za vaše hišne Ijubljenčke. Hrana za pse in mačke BEST CHOICE! BREŽICE CPB 17, nasproti Občine KRŠKO CKŽ 141, TABU center SREČNO 2008! Bili smo na Dunaju RAKA - Učiteljica Patricija Kodrič nam je uresničila naše sa- nje, ko je vstopila v razred, kjer smo bili zbrani vsi, ki smo že tri leta obiskovali IP nemščina, in nam povedala, da v so- boto, 1. decembra, odpotujemo na Dunaj. Takoj smo pomi- slili na bogate okrašene ulice, znamenite stavbe in veliča- stne kipe. Na Dunaju smo se z avtobusom popeljali mimo večjih zna- menitosti. Videli smo mestno hišo, opero, parlament, cesar- ski dvor Habsburžanov, cerkev Stefansdom, številne muzeje in zanimivo arhitektumo umetnijo arhitekta Hundertwas- serja. Sprehodili smo se po strogem centru in si še pobli- že ogledali vzdušje predbožičnega Dunaja, nad katerim smo bili navdušeni. Po enourni nakupovalni mrzlici smo se odpra- vili do tradicionalnega božičnega sejma, nato pa smo se po napomem dnevu napotili domov. Vavstrijski prestolnici smo uporabili tudi naše znanje nem- ščine, ki smo ga gradili tri leta. Kljub temu da smo bili ves čas prepričani, da sami nismo zmožni uporabe jezika v pra- ksi, lahko rečemo, da so bile naši dvomi odveč, saj smo se na Dunaju odlično znašli. Sami smo v restavraciji naročili jedi, mimoidoče prosili za fotografski posnetek in na tržnici spraševali o cenah izdelkov. Učenci 9. razreda OS Raka TIMI KRŠKO TIMI KRSKO, gradbanlttvo d.o.o. Drnovo 3, 8273 Le»kov«c NaJ vas v prihajajočem letu 2008 spremya sreča vse dnl. kolektlv TIMI Kr&ko I poms KF9ŠKO I citi/ RESTAVRACIJA i POTRjKNKA Z MAMBO KINGSIÜ 1.1.2008 VHOTELUQTY, •mr VtChKJA Z AI'tKlTIVOM 6Ü t, ,-w l'IUni'ROl>A|A VSTOPNIO (USTAVRACIjA Cl 1 Y. 0,S] (60 111. KMEČKA ZADRUGA KRSi^^M VINSKA KLET KRŠKO Rostoharjev 88, Krško Iz naše ponudbe: Cviček Kraljevska penina Modra frankinja Beli pinot Laški rizling Sauvignon Nazdravljamo in vam želimo veliko sreče, zdravja in uspeha v letu 2008. SREČNO! »•onur/NU a \o\o mi sin DcIi.miw.^ (..in \k\-.- iv " UUlon: ».ib:-i: 07/4HMI.UM) IT..I.......«., ,...„ p.-.: 91- «" t?(SI '"- s.»l» s 12 07 48 SI M)H nv^dokönw^pon. pet .od7- 19«rc I I leta2007jn^^^^ gjrTj Qggai'l ywoUis 1TI H PRILO'/NOS I! ^^^ ^ I/.KUIU. 1,r..aklIjCIllova; „bisk. mmsm metalna strojegradnja, konstrukcije, montaža, d.o.o. Sodelavcem, poslovnim partnerjem, vsem občanom ielimo vesele božične praznike in srečno ter uspešno poslovno leto 2008! Namesto voščilnic in poslovnih daril namenjamo sredstva ZD Krško za nakup medicinske opreme za potrehe Zdravstvene postaje Senovo. Posavski obzomik - leto XI, številka 26, četrtek, 20. 12. 2007 PRAZNIČNE STRANI m m STEKLARSTVO VUČAJNK Stavba prl Žitu obdelava ravnega stekla okvirjanje in prodaja slik termopan, ogledala galerija umetniških slik prodaja slikarskih platen prenova vaših oken ^ terenska montaža jjŠf Cenjenim strankam se zahvaljujemo za zaupanje in vam želimo srečno novo letol i.i.cKAD KKL.I-.O. (i <,o. za boljši svet 17 „ Zelimo vam vesele božične praznihe, prihajajoče leto 2008 # pa naj vam prinese obilo srece, zdrayja # ter osebnega zadovoljstv/a. GOSTILNA ŽOLNIR 1 jnika Scv«U «.p. Kriki crsM 4, Kwfnnjcvic i na Krlci Vsem našim gostom želimo prijetno praznovanje in srečno v novem letu. ____ Kolektiv Goittlne Zolnir ^00,07/4902780,04,, j ^^^^^^»oo www.DostavaHrane.com^^*J I VESEL BOŽIČ IN OBILO OSEBNIH IN POSLOVNIH USPEHOV r MERVIN ^ Y SALON POHIŠTVA TPS MERVIN D.O.O., Mostec 6, 8257 Dobova Tel.: 07/4992 400, 4992 410 J Delovni čas: pon - pe 8.00 -12.00 /15.00 -19.00 sobota 8.00 -12.00 ure MZKORISTITE NOVOLETNE POPUSTE: -5% -10% PRI ODPRODAJI KUHINJSKIH EKSPONATOV DO - 60 % KUHINJE SVEA-10 %, MARLES + GOREN JE -5% + GRATIS MONTAŽA NE ZAMUDITE BOŽIČNO - NOVOLETNIH POPUSTOV Najboljših in najlepših reči na svetu ¦/^f\ ne moremo videti niti se jih dotakniti. Cutiti jih moramo s srcem. Želimo vam srečno novo leto, veliko topline in medsebojnega razumevanja. CitVHorEL HOTEL Ne le prejeti, tudi podariti je lepo CERKLJE OB KRKI - Skromno pozomost so za starejše soobčane pripravili otroci OS Cerklje ob Krki. V podaljšanem bivanju so pod mentorstvom učiteljice Janje Leskovar ves november iz- delovali voščilnice. V decembru pa so jih ponosno izročili Anki Baznik, predstavnici KO Rdečega križa KS Cerklje ob Krki. V vo- ščilnice so z barvami in škarjami vtkali vso svojo otroško srečo, sladke nasmehe in tudi nekaj njihove nagajivosti. Otroci upa- jo, da bodo obdarovanci njihovih drobnih presenečenj veseli ter vsem skupaj želijo vse lepo v prihajajočem letu. J. Leskovar A M - **___ Bohoričeva 10, 8270 Krško AVtUmK . iXnJ bo to nqjlepsp lelo z oblllro «our», z mnogo ftreče, naj s nspvhi bo preželo, #if(/ pride v mint in v mint se Islese! Srefno! '* 07 -682 395 i'il2 39C. Fey C7 -Ž52 Yil e-TC:; '<:,r,,':/;& *#. HtedvetL Majda Medved s.p. CKŽ 21, Kriko, telefax: 07/49-22-433 del. čas: vsak dolavnlk od 8.30 -12.00 in 13.00 -16.00 ob sobotah od 8.30 -12.00, ob čatrtkih Je člstllnlca zaprta Sovretova 19, Krško (Vldem), tel.: 07/49-22-406 del. čas: vsak delavnlk od 8.00 • 12.00 In 13.30 -18.00 ob sobotah od 8.00 -12.00, ob sredah je či»tilnica zaprta Edina stvar, ki se z delltvljo veča, je sreča. Naj vam Je novo leto natrost oblto. _____ SREČNO2008I ,4Tiskarnaz.a vse in vsakpßat,^ Ulica Bratov Gerjovičev 3, 8257 Dobova, E-mail: artisk@siol.net, www.artisk.si Številne želje, tiha upanja, mnoga pričakovanja naj postanejo resničnost. Srečnov letu 2008! Naj se vam izpolnijo tudi največje želje! Srecno 2008! VSKRBIZA VAŠO VARNOST O7-Po«avte. drutta za varovsnj« d.o.o. CmI* kfikih 2rt*v 139/c, «270 Kriko W.: 07 48« 16 04. fax: 07 4M 16 43 n*ww.o^7.sl PETRETiČ TrTJQCSCS^DOaSs ODO flSOOB^OS LADKO PETRETIČ s. p., KrSka cesta 10, 8311 KOSTANJEVICANAKRKI V dnevih, ko se poslavljamo od §tarega in s pričakovanjem zremo v novo, s<> ludi mi pridružujemo dobrim /eljam. Zelimo Vam vesele pra/nično dni, > novem letu pa obilo zdravja, srece, /adovoljslva fn mini. Posavski obzornik - leto XI, številka 26, četrtek, 20. 12. 2007 PRAZNIČNE STRANI a Žive jaslice na Šmarčni ŠMARČNA - Društvo ŠKD Večno mladi Šmarčna so ustanovili pred šestimi leti z namenom zabave, športa, druženja in ohra- njanja Ijudskih običajev. V sklopu ohranjanja Ijudskih običa- jev organizirajo številne prireditve, največji projekt društva pa so žive jaslice. Društvo je za svoje delo prejelo že kar ne- kaj priznanj, med drugim bronasto azalejo Turistične zveze občine Sevnica za aktivno in prepoznavno delo na področju turizma in srebrno plaketo Občine Sevnica za aktivno delova- nje ter uspešna prizadevanja za kakovostno družabno življe- nje na Šmarčni. Žive jaslice bodo letos že devetič prikazali v idiličnem oko- Iju ob gozdu na Šmarčni, kjer bodo postavili mesto Betlehem. Predstavili bodo božično zgodbo, Jožefovo in Marijino iska- nje prenočišča ter rojstvo Jezusa. V igri sodelujejo angelčki, ki prepevajo božične pesmi, trije kralji, pastirji, ženice, mli- nar... Predstava je zelo zanimiva zato, kjer v njej sodeluje- jo živali (ovce, koze, osel), vsako leto pa poskrbijo za kakšno novost - letos so prenovili in izboljšali sceno. V predstavo so vključena tudi glasbila. Predstava traja okrog štirideset mi- nut, ogled pa je brezplačen. Žive jaslice bodo letos v ponede- Ijek, 24.12., ob 19. uri in v torek, 25.12.2007 ob 21. uri. To Je najlopil čaa v /eft/.... Čas, ko se spomlnjamo preteklosti In prlčakujemo prlhodnost. čas, ko se želja po sreči, zdravju in uspehu seil Iz srca v srce. NaJ se vam uresnlčljo sanje In udejanljo telje In Izpolnljo prlčakovanja. SREČEN BOŽIČ IN NOVO LETO 2008! Ölani Druitva gluhlh In naglu&nlh Posavja KRŠKO CKŽ60,tel.:07 49 21 392 DRUÖTVO OLUH1H IM NAGLUSNIH POSAVJA VETERINARSKA BOLNICA BREŽICE D.O.O. m PREŠERNOVA CESTA 17A,8250 BREŽICE ' ™ AMBULANTA ZA VELIKE IN MALE ŽIVALI: TEL 07 4961 156, 07 4963 147 DELOVNI ČAS: PONEDEUEK - PETEK OD 7. DO 15. URE IZDAJA ZDRAVIL, AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI: PONEDEUEK - PETEK OD 7. DO 10. URE IN OD 16. DO i7. URE SREDAOD7. DO 10. URE IN OD 16. DO 18. URE SOBOTA, NEDELJA, PRAZNIK OD 7. DO 8. URE PRIPRAVUENOST OD 00 DO 24. URE Poleg osnovne pomoči živalim na območju Posavja in pre- ventivnih cepljenj živali opravljamo tudi specialistične de- javnosti kot so: kompletna kirurgija za velike in male živa- li, ultrazvočni pregledi (med ostalim diagnostika brejosti pri kobilah že 16. dan po pripustu), EKG, rentgenska dia- gnostika, laboratorijske preiskave, opis kopitarjev za ID ali Pl dokument, označevanje in registracija govedi, prašičev in drobnice, dezinfekcija, dezinsekcija in deratizacija pro- storov, lekamiška dejavnost (zdravila, hrana in nadomest- ki za vse živali), umetno osemenjevanje govedi z ginekolo- škim pregledom pred osemenitvijo po ugodni ceni (do 50 % popusta) za stranke, ki imajo z nami podpisano pogodbo o opravljanju storitev. Več na: veterina.posavie.si V mesecu januarju in februarju kastriramo in steriliziramo pse in mačke z 20 % popustom pri storitvi, hkrati opravi- mo brezplačen preventivni pregled uses na prisotnost pa- razitov. , Naj vas prihodnje leto obdarl s srečo, zdravjem In vam Izpolni vse sanje. Z najlepšlml željami v novem letu 2008 z vaml Veterinarska bolnica Brežice Darilo, ki je delček Krškega... Drobno pšeno v pred- večerni milini se še kot puh nalaga na rebraste sipine, ki jih je v nale- tu vetra ustvaril dan. Luč skozi odkrito okno ustvarja skrivnostni od- sev, razumljiv le ange- lom. Izza sten prihajajo praznič- no skhvnostne vonjave in se družijo s svežino smrek, tis in belih brez, zasajenih za mestno zatišje in domač- nost. Polled popotnika spolzi v slutnjo tople notranjosti. Ovalna pisalna miza, knji- ge na njej, odprt zvezek in pisalo, stare, na robovih stanjšane listine, očala,... Mar si gospod ravnokar na- taka vroč čaj v sosednjem prostoru, da je v žamet oblečen stol prazen? Prizor, ki si ga v teh dneh želimo knjižničarji Valva- sorjeve knjižnice Krško, ko umeščamo podarjeno zbirko g. Ola fa Lovrenčiča v svoj fond. Kako oblikovati ži- vljenjsko dediščino zgodovi- narja, zbiratelja, prevajal- ca, rodoslovca, fotografa, filmskega delavca, tabor- nika - kulturnika širokega spektra? Kako predstaviti in ponuditi uporabnikom, da bodo začutili dih časa in ii- vljenjsko zagnanost g. Ola- fa, s spoštovanjem in hvale- žnostjo za življenjsko delo, in kako vzbuditi ieljo po na- daljevanju? Le tako zbirka v knjižnici postane živ člen sedanjosti, poglobljena vez s tvorcem in kohstna dedi- ščina rodovom. Knjižnici je druzi- na Lovrenčič darova- la ostalino pokojne- ga g. Olafa že nekaj tednov po njegovem slovesu 31. 7. 2005. Po temeljitem razmi- sleku smo se odloči- li za podroben popis rokopisnega in doku- mentarnega gradiva, ki skupaj obsega 73 strani listov A4 for- mata. Ministrstvo za kulturo smo zaprosili za soflnanciranje digi- talizacije dela gradi- va, predvsem starej- ših originalnih listin, ki jih je g. Olaf opre- mil s prevodom. Bil je dober prevajalec iz in v nemški jezik, med najuspešnejše tovr- stno delo gotovo sodi prevod fame kroni- ke župnije Videm ob Savi, kijojeleta 1880 napisal župnik Drago- tin Ferdinand Ripšl in je bil letos objavljen v zborniku Med najlep- Zdaj je to praznični sen, ob preselitvi v nove prostore pa, upamo, postane resničnost. se kraje slovenskega $tajer- ja šteje se župnija Videm. Olaf Lovrenčič, 1993 (Foto A. Železnik)___________________ Videm, poznal ga je do zadnjega kotička (so" Lovrenčič, ok. 1990) alvasorjeva knjižnica Krško ¦ Uporabniki bodo tako po no- vem letu lahko na domaä spletni strani Valvasorjeve knjižnice Krško (domoznan- stvo) pregledali seznam gra- diva Zbirke Olafa Lovrenä- ča in preslikane dokumente nekaterih podroäj, ki so g. Olafa kot lokalnega zgodovi- narja in raziskovalca posebej zanimala. V tisku pa je tudi brošura, ki predstavi delo g. Olafa Lovrenäca: njegovo vpetost v čas in prostor, to je 20. stoletje na Vidmu, v Posavju in Štajerski, pa tudi njegove raziskovalne stike z avsthjskimi in nemškimi so- delavci. Predvsem pa njego- va razmišljanja o lastnem delu, o ljubezni do doma- tijstva, o rodoslovju, filmu, fotografiranju, kar je dopol- njeno z nekaterimi njego- vimi umetniškimi in doku- mentarnimi fotografijami. Domoznanski oddelek knji- znice bo na tak naän gradi- vo predstavljal tudi v priho- dnje, zato je zvezek uvrščen v zbirko Odprta skrinja. Prijatelje in znance g. Olafa Lovrenäca ter vse, ki jih za- nimajo zgodovi nsko-domo- znanske teme, vabimo, da se nam pridružijo ob predstavi- tvi v začetku Januar ja 2008 v Valvasorjevi knjižnici Krško. Gradivo bo kasneje mogoče prebirati in študirati v ätal- nici. Gotovo bo marsikomu zanimiv izziv in topel pridih na poti znanja. Ljudmila Šribar ET/Š Brežice €konomska in trgovsko solo ßrezke vošci svojim dijakom, t študentom visje f. strokovne sole, 5 storsem, odroslim 0. | udelüzencem r irobrazevonJQ in (Evscm priJQteljcm sole lepe prozniene dni. Novo leto 2008 ;.... po nüj prinese veliko i dobrega in <» vporobnega znonjo, Itje do delo, lepih spominov in življenjskego optimizmo. I in »"^^naJikHti&Mst. I Za nove skupne dni. I Naj bo leto 2008 srečno in plodno. r .Nova KBM Vesele božične praznike ter uspešno in zdravo novo leto! ARISTOTEL, zdravstveni center d.o.o. KKŠKO Aškerčeva 1 Tel.: 49 03 000 Fax: 49 03 001 E-mail: info(«'aristotel.si NOVO MESTO Gubčeva 22 Tel.: 33 15 293 Fax: 33 14 290 | E-mail: infonmCa^aristotel.si • MEDICINA DELA, PROMETA IN ŠPORTA • NAJSODOBNEJŠA DIAGNOSTIKA IN ZDRAVLJENJE OSTEOPOROZE • SPLOŠNA MEDICINA WWW. 0 INrORMACIJSKO SREDIŠČE POKKAJINE POSAVJf. iu l'o es IZ NAŠIH OBČIN - BREŽICE Posavski obzornik - leto XI, številka 26, četrtek, 20. 12. 2007 Projekt podvoza Dobova bo dvofazni Podvoz Dobova je eden večjih projektov občine Brežice v naslednjih dveh letih in bo izboljšal prometno varnost ter omogočil lažjo pretočnost prometa. Zaradi težav pri odkupu zemljišč, potrebnih za izvedbo podvoza, je župan občine Bre- žice Ivan Molan sklical sestanek z investitorji - Ministrstvom za promet, Direkci- jo za ceste, vodjo projekta, inženiringom, odkupovalcem zemljišč, projektan- tom, predstavniki KS Dobova in Občino Brežice kot sofinancerjem. Na sestanku o projektu po državnem lokacijskem na- črtu za preložitev regional- ne ceste RII-420 na območju naselja Dobova - DLN (kot se investicija podvoza Dobova uradno imenuje) so se pred- stavniki občine in ministr- stev dogovorili o nadaljnjem poteku projekta. Dvofazni projekt Kot so ugotovili predstavni- ki ministrstev in občine, je bil skoraj na celotnem obmo- čju, kjer bo podvoz in pripa- dajoča infrastruktura, uspe- šno izpeljan odkup potrebnih zemljišc. S spremembo teh- ničnih detajlov se rešuje- jo zahteve treh lastnikov, ki vztrajajo pri zahtevah odku- pa po nemogočih cenah. Ker je ostal sporen ta odkup ze- mljišc, kjer naj bi potekal manjši del trase lokalne ce- ste, ki ga je možno zgradi- ti tudi kasneje, je dogovorje- no, da se zaradi čimprejšnje rešitve in začetka del celotno območje DLN-ja razdeli v dve fazi. Sporen del lokalne ce- ste se obravnava kot posebna faza. Dogovorjeno je, da se bo Občina Brežice, ki je razla- stitveni upravičenec na obmo- čju predvidenega kraka lokal- ne ceste, poskušala dogovoriti osebno z vsemi strankami. Če dogovor ne bo mogoč, bo ob- čina sprožila postopek razla- stitve za ta zemljišča. Predviden časovni potek DRSC ima investicijo v pro- računu za leti 2008 in 2009, kakor tudi občina Brežice (predlog proračuna za 2008 predvideva sredstva v višini 300.000 evrov), ko bi moral biti projekt tudi dokončan. DRSC je zastavil naslednjo dinamiko del: do konca ja- nuarja 2008 želi rešiti pro- blematiko odkupov zemljišč (razen razlasti^ev, ki jo ure- ja obdna), do konca fe- bruarja 2008 želi dokonča- ti projektno dokumentacijo in najkasneje v marcu 2008 speljati postopek pridobiva- nja gradbenega dovoljenja in ga tudi pridobiti. Razpis za izbiro izvajalca naj bi bil objavljen aprila 2008, zače- tek gradnje pa je predviden v jeseni 2008. Finančna konstrukcija projekta Predstavniki DRSC so Obdni Brežice izročili »Investicij- ski program za projekt Ure- ditev križanja ceste R2-420 odsek 1335 in lokalne ceste IC024260 z železniško progo Dobova - Ljubljana v obmo- čju naselja Dobova«, iz ka- terega izhaja, da naj bi bil celoten projekt vreden pri- bližno 6.700.000 evrov, od česar občina krije 10 % all 660.000 evrov, DRSC pa 90 % ati 6.040.000 evrov). Župan in podžupanja sprejela športnike BREŽICE - V petek, 14. decembra zvečer, sta brežiški župan Ivan Molan in podžupanja Patricia Čular pripravila sprejem za najboljše brežiške športnice in športnike, ki so kategori- zirani pri Olimpijskem komiteju Slovenije. V občini Brežice je kar 43 kategoriziranih športnikov, ki so bili v preteklem letu uspešni na driavnih, evropskih in svetovnih prvenstvih. Župan je na kratko povzel najvidnejše letošnje uspehe in dejal, da se bo občina trudila zagotavljati čim boljše pogoje za vadbo in treninge, pri tern pa je seveda finančno omeje- na. Vendar se v prihodnosti obetajo nove športne površine in obnova že obstoječih. Prenovljena in razširjena bo telova- dnica pri gimnaziji Brežice, gradila se bo večnamenska dvo- rana poleg OŠ Brežice in dvorana pri Ekonomski šoli Brežice. Gradnja HE na Savi bo vključevala tudi športne in rekreativ- ne površine. Kulturno-glasbeni program je pripravila Glas- bena sola Brežice, po končanem uradem delu pa so se špor- tniki družili tudi ob priložnostni pogostitvi. Prednovoletno srečanje društva Sožitje BREŽICE - V soboto, 15. decembra, je društvo za osebe z motnjami v razvoju Sožitje pripravilo prednovoletno sre- čanje za svoje članice in člane ter goste. Pridružil se jim je tudi župan občine Brežice Ivan Molan. V kultumem pro- gramu so s svojimi glasbenimi in plesnimi ter recitatorski- mi točkami sodelovali učenci OŠPP Brežice in varovanci VDC Brežice. Zbrane je pozdravila predsedica društva Anica Aj- lec, ki društvo vodi že pet let. V zahvalo so ji podarili pri- znanje in rožo, izdelek varovancev VDC-ja v Brežicah. Letos jih je presenetila tudi posebna gostja, Brežičanka, sicer pa 1. spremljevalka mis Hawaian Tropic, Tamara Popovič. Sku- paj z dedkom Mrazom sta razdelila darila, tople objeme in mnogo poljubčkov. Interni kanal JOY Broke Pišečka sola druga najlepša v Sloveniji BREŽICE - Obdnska turistična zveza Brežice je 12. decem- bra v lokalu Santa Lucija pri- pravila zaključni dogodek v okviru projekta „Moja dežela - lepa in gostoljubna". V kategoriji vrtcev je Vrtec Mavrica Brežice prejel pri- znanje za prvo mesto tako na obdnskem kot na regij- skem nivoju. V kategoriji šol, zgrajenih do leta 1980, so prva tri obdnska prizna- nja prejele osnovne sole Globoko, Brežice in Artiče, prvi dve pa sta ob tern pre- jeli tudi prvi dve priznanji na regijskem nivoju. V kate- goriji šol, zgrajenih po letu 1980, je prvo mesto tako v obdni kot v regiji zasedla OŠ Maksa Pleteršnika Piše- ce, ki je prejela tudi prizna- nje za drugo mesto v drža- vi v kategoriji osnovnih šol. V kategoriji srednjih šol je na regijskem nivoju zmaga- la Srednja ekonomska in tr- govska sola Brežice. Priznanje za najlepšo vas v obdni Brežice je dobil Mali Obrež, drugo prizanje Rigon- ce, tretje pa Rakovec. V ka- tegoriji krajev so zmagale Sromlje pred Krško vasjo, Ar- tičami, Jesenicami na Dolenj- skem in Kapelami. Sromlje in gijske ocenjevalne komisije je bil Jože Lovenjak, koor- dinatorka v projektu pa Mi- lena Vranetič. Priznanja sta podelila predsednica Občin- Župan Ivan Molan podeljuje priznanje za najlepši kraj predstavnici Sromelj, desno predsednica Občinske turistične zveze Brežice Branka Stergar. Vse želje, ki se letos niso izpolnile, vse sanje, ki niso sadu obrodile, v prihodnjem naj letu dobijo polet, naj am prej izpolni se njihov obet! Spoštovani občanke in občani občine Brežice, dragi bralke in bralci Posavskega obzornika! Leto 2007 se počasi, a zanesljivo izteka. Za nami so mnogi uspešno zaključeni projekti, pred nami pa novi, smeli načrti, za katere sem prepričan, da jih bomo skupaj uresničili. Želimo vam prijetne praznike v krogu Vaših najbližjih, v novem letu 2008 pa sreče, zdravja in uspehov! Ivan Molan, župan Občine Brežice, s sodelavci V bodoče bolj angažirani BREŽICE - Območni odbor združenja borcev in udeležencev NOB Brežice ima pod svojim okriljem 12 krajevnih odborov in šteje nekaj več kot štiristo članov. Letošnje leto so za- ključili s posebnim druženjem, saj so se v sredo, 12. decem- bra, srečali v Restavraciji Štefanič in se ob golažu in kozarč- ku pogovorili o dogodkih minulega leta, za prihajajoče pa začrtali tudi nekaj novih smernic. Zbrane je pozdravil breži- Brežiški borci na srečanju, v ospredju predsednik Roman Zakšek ški župan Ivan Molan, spregovoril pa jim je tudi predsednik Roman Zaksek, ki je ob tej priložnosti napovedal, da bo nji- hova organizacija v prihodnje družbeno bolj angažirana ter se bo aktivneje vključevala in odzivala na najrazličnejše do- godke. Kulturni program so na srečanju izvedli Moški pevski zbor Društva upokojencev Brežice in člani Literarne sekcije Beseda KUD Franc Bogovič iz Dobove. M. K. M. Pogled na OŠ Maksa Pleteršnika Pišece - v ospredju etno vodnjak in cvetlični park dr. Slavka Susina (LNK in Fotokrožek OŠ Pišece) Krška vas sta na regijskem ni- voju na drugem oz. na tre- tjem mestu. Predsednik obdnske in re- ske turistične zveze Brežice Branka Stergar in župan Ob- čine Brežice Ivan Molan. P.P. Imani se predstavi BREŽICE - Plesno društvo Imani, ki deluje od avgusta letos, intenzivno pa od oktobra, se je s svojimi plesalci, od naj- mlajših v pripravnici do odraslih mladincev, v devetih dina- mičnih točkah predstavilo na odm brežiškega Prosvetnega doma. Plesalci, ki so ustvarjali lepoto plesa ob koreografi- jah Rosane Horvat, Hedvike Lopatič in Jerneje Rožman, so lepemu številu spremljevalcev v dvorani sredi decembra s programom priredili šestdeset minut uživanja in jih pope- Ijali v nastopajoče praznične trenutke. Med njimi tudi že nagrajena skupina Kabavidas pelera s prepletom hobotnic, ki so ga uprizorili Kaja, Barbara, Sara, Lenart, Vid in Peter (na fotografiji). N.J.S. Čas gre in leto je naokrog... BREŽICE - Na novoletnem srečanju so se zbrali starejši ob- čani z območja Krajevnih organizacij Rdečega Križa Bre- žice, Trnje-Zakot-Bukošek in Šentlenart, srečanje pa so ob prizadevanju aktivistk podprli Obdna Brežice, Krajev- ne skupnosti in tudi Društvo upokojencev. Predsednica KO RK Brežice Irena Kržan je zbranim v dobrodošlici zaželela prijetno druženje, v toplih željah se ji je pridružila pred- sednica OZ RK Brežice Fanika Zaniuk in pri tem povedala, da nekatere aktivistke delujejo v organizaciji že več let, prostovoljstvo pa dobiva v svetovnem merilu vedno večjo vrednost. Lepe želje jim je namenil tudi predsednik KS Tr- nje - Zakot - Bukošek in svetnik OS Brežice Marko Hercigo- nja, vsi pa vesele božične praznike ter predvsem zdravja in moči v novem letu. Po že ustaljeni tradiciji sta bila posebne pozornosti deležna izmed zbranih najstarejša občana Ivana Miklavžin, rojena 5.6. 1918, in Štefan Grahek, rojen leta 1920. Za glasbeno razpoloženje je skrbel Duo »Nočna sme- na«, za popestritev pa tudi KUD Odskočna deska Črnc. NJ.S. Posavski obzomik ¦ leto XI, številka 26, četrtek, 20. 12. 2007 IZ NAŠIH OBČIN ¦ KRŠKO m Proračun za 2008 sprejet Svetniki občinskega sveta občine Krško so 13. decembra zasedali na 17. seji in obravnavali obsežen dnevni red. Najpomembnejša točka je bil sprejem 43 mio evrov vrednega proračuna za leto 2008. Svetniki so uvodoma obrav- navali in z nekaterimi dopol- nitvami sprejeli pripombe in predloge k dopolnjene- mu osnutku državnega pro- storskega letališča Cerklje ob Krki, ki je trenutno jav- no razgrnjen. Odločali so o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvenem načr- tu za naselje Raka, pri kate- rem se območje sprememb nanaša le na kompleks sole z vrtcem in igriščem zno- traj že obstoječe lokacije sole ter predvidene lokacije za vrtec. Občinski svet je v nadaljevanju sprejel sklep o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za upo- rabo stavbnega zemljišča na območju občine v letu 2008, ki sedaj znaša 0,00134 eur/ m2. Potrdili so tudi sklep o določitvi vrednosti toč- ke kvadratnega metra po- vršine za davek od premo- ženja, ki v letu 2008 znaša 742,73 evrov. Sledil je so- glasen sklep o prodaji dele- žev občine Krško na zemlji- ščih v bližini tovarne Vipap Videm Krško. Za obdobje 2008-2015 so svetniki spre- jeli program investicijskega vzdrževanja objektov javnih zavodov s področja družbe- nih dejavnosti, katerih usta- noviteljica je Občina Krško, za obdobje 2008-2011 so po- trdili plan razvoja in vzdrže- vanja občinskih cest občine, za leto 2008 pa sprejeli še letni program športa. Sledil je soglasen sprejem odloka o proračunu Občine Krško za leto 2008. Župan Franc Bogovič je ob tem iz- razil veselje, da je ta po- memben finančni dokument sprejet že v letošnjem za prihodnje leto, kar omogoča dovolj časa za izvedbo zelo obsežnega proračuna v viši- ni 43 mio evrov. Od tega je 23 mio evrov investicij, kar pomeni, da občinsko upravo Občine Krško v prihodnjem letu čaka zahtevno delo. Naslednja zelo pomemb- na točka dnevnega reda 17. seje pa je zadevala postop- ke za dokapitalizacijo druž- be Rudar Senovo d.o.o., ki ima v lasti 338 stanovanj. Z dokapitalizacijo stanovanj - skega podjetja se želi Obči- na Krško aktivno vključiti v postopek, ki ga je začela dr- žava, ko je to premoženje uvrstila na seznam proda- je premoženja v naslednjem letu. „Občina Krško želi z nakupom družbe voditi zelo aktivno stanovanjsko politi- ko v naslednjih letih," je po- udaril župan Franc Bogovič. Spoštovani občani, cenjene občanke! Veseljeje pogledati na minuli čas, ko veš, daje bil uspešen, ko se zaveš, daje vračal tisto, kar si van) vložil, in daje bil takšen zato, ker smo sodelovali. Hvala za vse, kar smo storili skupäj, pa tudi za tisto, kar še homo. Želim vam zadovoljno, srečno, z zdravjem in razumevanjem izpolnjeno prihajajoče leto 2008. Blagoslovljen božič, vse dobro ob dnevu samostojnosti in srečno na poti prihodnjega časa! Franc Bogovič, župan občine Krško Vtjudno vabljeni, na ogled živih jaslic v torek, 25. decembra 2007, ob 17. uri, na nekdanjem naravnem prizorišču nad novozgrajenimi parkirišči pri Občini Krško. Prinašalci božičnega voščila bodo mladi iz Kulturno - turističnega društva Koprivnica in Župnije Krško. V četrtek, 27. decembra 2007, ob 15. uri, dobrodošli na blagoslov vina na Hočevarjevem trgu v starem mestnem jedru Krškega: • ob 15. uri sveta maša v cerkvi sv. Janeza Evangelista v Krškem in blagoslov vina, • od 14. - 20. ure stojnice Vinogradniških društev, Vinske kleti Krško, Aktiva kmečkih žena Krško in veselo druženje s Pihalnim orkestrom Videm Krško. 25 let folklore na Senovem SENOVO - Folkloma skupina DKD Svoboda Senovo praznu- je 25-letnico delovanja in ob tej priložnosti so v soboto, 15. decembra, pripravili jubilejno prireditev. Pred nabito polno dvorano Doma XIV. Divizije Senovo so poleg jubilantov na- stopili še gostujoča folkloma skupina s Hrvaške ter oktet, Senovški folkloristi________________________________ sestavljen iz članov Moškega pevskega zbora Svoboda Bre- stanica. Program je povezoval in vodil dolgoletni vodja se- novške folklome skupina Tone Petrovič, v avli doma pa so pripravili tudi razstavo diplom, priznanj in daril, ki so jih folkloristi dobili na svojih številnih gostovanjih tako doma kot v tujini. J.M. 1. silvestrovanje na prosterriQ^^ PETARD 431.12.2007 :: rajanje na trgu Matfje Gubca IPrcpoved iviranje 'iroteiinicntii siechtev n< , . skupina :: SLOVENSKI ZVOKI p»™«~™p'°*- k ~ od 22.00 dalje *¦ J !& ^o 19 2öaa«J?oßnicmet «¦¦¦¦k>$ Naeradne lere šjŠŠfjS^MK/fjŠ/ŠŠA ^ Brezplačcn prevoz z avtobusom «USjlfifi^^^^^^B^^n^^ (Krsko AP - Krško SŠ - Krsko Pacifik - Lrskovcc I ^^H^I^^^^^^^^Hj^^^^ - Krsko Grič - Kisko Občinn - Kr^ko AP) ^ ^^^^^«¦M^^^^^^^^^^^^^^^^l^^^^ Spektakel z vizualnimi efekti 8. oblctnica Radia Energy Žurzamlade od16.00dalje ^. Trenutno najbolj vroče slovenske in hrvaške pop skupine Skozi celotno prireditev bo uprtt Cert« 4. julij», projimo, d» upoftev»te nivodiU organiutorj». Clarifourji za glasbene sladokusce KRŠKO - Akademski glasbeniki Peter Gabrič, Sebastjan Boro- však, Sandi Franko in Robert Pirc so se pred tremi leti združili v skupino ter se poimenovali Kvartet klarinetov Clarifour. V tem času so se razvili v eno izmed najboljših komomih skupin v Slo- veniji ter so glasbeno aktivni doma in v tujini na najrazličnej- ši prireditvah, pa tudi tekmovanjih, kjer so deležni ugodnih in spodbudnih kritik. Po strokovnih ocenah jih odlikuje predvsem Clarifour med nastopom___________________________ kompaktna in harmonsko polna zvočna podoba, tehnična do- vrienost ter izjemno muzikalna izvedba prefinjenega in pestro sestavljenega repertoarja. Izvajajo dela baročnih mojstrov, pa tudi jazzovsko in populamo glasbo ter sodobne originalne sklad- be za kvartet klarinetov. Postali so tudi sestavni del kultume- ga dogajanja v Posavju, saj so popestrili že mnoge prireditve in otvoritve. V soboto, 15. decembra, pa so v avli krškega Kultur- nega doma koncertirali z dobro uro trajajočim programom. Iz- vedli so dela Paganinija, Smetane, Hollowaya, Hiketicka, Par- kerja in Iturraldeja. Tako so na svoj račun prišli tudi najbolj zahtevni poslušalci. M.KalčičM. Ob obletnici enotne odločitve slovenskega naroda za samostojno državo vas vljudno vabim na proslavo ob Dnevu samostojnosti v sredo, 26. decembra 2007, ob 18. uri v Kulturni dom Krsko Slavnostni govornik bo Milan Kučan. Kulturni program bo oblikoval Simfonični orkester Glasbene sole Krsko z gosti. Dirigent: Drago Gradišek Po prireditvi vas vabim na novoletni sprejem v avlo Kulturnega doma Krško Kje boste pričakali leto 2008? Na spletni strani www.krsko.si lahko sodelujete v anketi in od- govorite na vprašanje »Kje boste pričakali leto 2008?-. Po trenu- tnih rezultatih vas bo največ novo leto pričakalo na prostem. Drugje v Sloveniji 11 % V tujini 5 % r Drugo2% Doma ^ Na prostem 45 % H IZ NAŠIH OBČIN- SEVNICA Posavski obzornik - leto XI, številka 26, četrtek, 20. 12. 2007 Sprejet proračun za prihodnje leto Na 10. redni seji Občinske- ga sveta Občine Sevnica so svetniki sprejeli odlok o pro- gramu opremljanja zemljišč za gradnjo in odlok o komu- nalnem prispevku za obmo- čje celotne občine Sevnica. Tako bo od 1. januarja vsem investitorjem komunalni prispevek odmerjala Obči- na Sevnica, občani pa bodo s potrdilom matične krajev- ne skupnosti lahko upraviči- li lastna vlaganja v izgradnjo krajevne javne infrastruktu- re. Sprejet je bil tudi od- lok o nadomestilu za upora- bo stavbnega zemljišča, na osnovi katerega se bo pla- čevalo nadomestilo tudi za nezazidana stavbna zemlji- šča na območjih z veljavni- mi izvedbenimi prostorski- mi akti občine. Svetniki so sprejeli prostorski načrt za poslovno trgovski center ob Kvedrovi cesti, ki je osnova za projektiranje objekta in pridobitev gradbenega do- voljenja. Svetniki so izrazili nekaj pomislekov o ustano- vitvi skupnega prekrškovne- ga organa za vse tri posa- vske občine, s katerimi bodo strokovne službe občine na- daljevale skupne razgovore. Sprejet je bil tudi proračun občine za leto 2008, v kate- rem je 19,66 mio EUR pri- hodkov, za investicije pa je namenjenih 58 % sredstev. Sprejeti so bili pravilniki za vrednotenje športnih, kul- turnih, turističnih in mladin- skih programov v občini, po- trjen pa je bil še tržni red za Kmečko tržnico, ki bo na prostoru pred Novo Ijubljan- sko banko obratovala celo leto. Obnova nivojskih prehodov na regionalni cesti Sevnica - Bianca V sklopu ureditev cestne in- frastrukture ob gradnji aku- mulacijskega bazena HE Bianca so predvidene tudi obnove obstoječih nivojskih prehodov regionalne ce- ste Sevnica - Bianca z glav- no železniško progo Dobova - Zidani Most. Ker v postop- kih priprave driavnega loka- cijskega načrta za HE Blan- ca niso bili dovolj celovito zajeti vsi vidiki teh pose- gov, zlasti s stališča križa- nja cest z železnico, je po- trebno interese investitorja in nosilcev posegov z upra- vljavci cestne in železniške infrastrukture sedaj dokonč- no uskladiti. V ta namen se je pristojna komisija za ni- vojske prehode pri Ministr- stvu za promet ta teden po- novno sestala s predstavniki Infre, Direkcije RS za ce- ste in Holdinga Slovenskih železnic na sedežu podje- tja Infra d. o. o. v Sevnici. Na osnovi predhodno pripra- vljenih in s strani projek- tantov cestne infrastruktu- re predstavljenih predlogov so bile obravnavane različ- ne možnosti rešitve situacij križanja ceste in proge zla- sti na območju Blance in Go- bavc pri Sevnici. Reševanje problematike je tehnično zahtevno in močno vpeto v terminske ter finančne okvi- re sprejetega driavnega lo- kacijskega načrta za gradnjo HE Bianca. Projektantom in investitorju posegov so bile podane nekatere usmeri- tve, dogovorjena pa je bila tudi ponovna obravnava do- polnjenih rešitev v januarju 2008. Nivojski cestno železniški prehod na Dolnjem Brezovem (vir: Občina Sevnica)______________________________ Ureditev križišča pri Petrolu v Sevnici V sklopu že večkrat omenje- ne ureditve regionalne ceste Sevnica - Bianca skozi Sev- nico je predvidena celovita obnova križišča pri Petrolu, na katero se navezuje tudi umestitev novega trgovske- ga center na mestu nekda- njega TVD Partizana. Preure- ditev tega križišča v krožno je predmet posebne projek- tne dokumentacije, ki jo je v osnovi pridobila Direkcija RS za ceste, vendar se je iz- kazalo, da je zaradi umesti- tve trgovske dejavnosti v to okolje in posegov v območje glavne železniške proge pro- jekte potrebno dopolniti še z dokumentacijo za ureditev obstoječega nivojskega kri- žanja glavne železnice s Sa- vsko cesto. Občina Sevnica je zelo zainteresirana za pro- metno-tehnično kvalitetno in čimprejšnjo izvedbo navede- nih ureditev ter skuša aktiv- no prispevati k izvedbi vseh potrebnih korakov za dose- ganje skupnega končnega ci- Ija. V ta namen je bil s pred- stavniki Holdinga Slovenskih železnic, Direkcije za ceste ter projektantov dopolnje- nih cestnih ureditev izveden sestanek za uskladitev aktiv- nosti, zlasti izdelave potreb- ne projektne dokumentacije Skica umestitve poslovno trgovskega centra Spar v prostor (vir: Občina Sevnica)_______________________ Nivojski cestno zelezniski prehod pri Stillesu v Sevnici (vir: Občina Sevnica) za ureditev nivojskega pre- hoda. Tudi v tern primeru je bilo dogovorjeno, da se pri- stojni v zvezi tehničnih iz- hodišč za izdelavo projektne naloge za potrebno doku- mentacijo sestanejo v janu- arju 2008 na sedežu Sekcije za vodenje prometa v Celju, ki je sedaj pristojna za upra- vljanje odseka glavne proge Dobova - Zidani Most na ob- močju Sevnice. Objavljena javna razpisa »dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom« in »diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti« Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je dne, 07. 12. 2007, objavilo dva javna razpisa v okviru no- vega programa razvoja pode- želja. Na Razpis za dodajanje vrednosti kmetijskim in goz- darskim proizvodom se lah- ko prijavijo pravne ali fizič- ne osebe, ki so registrirane za opravljanje živilsko - pre- delovalne dejavnosti, nosilci dopolnilnih dejavnosti, pla- nine v zasebni lasti, ki so re- gistrirane za predelavo mleka in kmetije za namen pridela- ve vina oziroma oljčnega olja. Do podpor na razpisu Diverzi- fikacija v nekmetijske dejav- nosti so upravičeni posame- zniki ali podjetja, ki imajo ob oddaji vloge: registrirano kmetijo z dopolnilno dejav- nostjo; so samostojno pod- jetniki; gospodarska družba ali zadruga. Več informacij o objavljenih javnih razpisih lahko zainteresirani dobi- jo na spletni strani Ministr- stva za kmetijstvo, gozdar- stvo in prehrano in Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja oziroma na tele- fonski številki 01/580-7792. Otvoritev novega trgovskega centra Mercator v Boštanju Vpetek, 14. decembra 2007, je svoja vrata v poslovni coni Boštanj odprl Mercator Trgo- vski center Sevnica. Objekt ima skoraj 2500 m2 uporab- nih površin. Trgovina Mer- cator supermarket zavzema 1000 m2, trgovina Modia- na 130 m2, Trgovina Driav- na založba Slovenija 95 m2, Lokal Palma 65 m2, trgovina Beti 30 m2, Cvetličama Fric 40 m2, prodajalna nogavic in perila Fabiani 35 m2, Fri- zerstvo Mitja 35 m2, v objek- tu pa bo tudi Info točka jav- nega zavoda KŠTM Sevnica. Okrog objekta je 120 parkir- nih mest. Izvajalec Begrad d.d. Novo mesto je objekt zgradil v izredno kratkem času, saj se je gradnja za- čela avgusta. Ob otvoritvi je donacijo v višini 4000 EUR prejela KS Boštanj za ob- novo dvorane TVD Partizan Boštanj. Objekt sta odprla predsednik uprave Poslov- nega sistema Mercator d.d. Žiga Debeljak in župan Kri- stijan Jane. Nov Mercator center v Poslovni coni Boštanj (foto V. Zupančič)_______________________________________ Odprla sta ga predsednik uprave poslovnega sistema Mercator d.d. Žiga Debeljak in župan občine Sevnica Kristijan Jane, (foto V. Zupančič)_________________¦ Donacija Krajevni skupnosti Bostanj za obnovo dvorane TVD Partizan v Boštanju (foto V. Zupančič)___________ V teh prazničnih dneh vam želimo, da bi znali v vsakem trenutku novega leta poiskati dobre stvari in ta čudoviti čas praznikov živeti skozi vse leto. Vesel božič in srečno novo leto! Kristijan Jane, župan Občine Sevnica, s sodelavci Ureditve na Planinski cesti v Sevnici Župan Kristijan Jane se je sestal s predstavniki krajanov Planinske ceste. Pogovarjali so se o ureditvi pločnikov ob državni cesti. Ureditev regionalne ceste z izgradnjo hodni- kov za pešce od rondoja v Šmarju do mosta pri Kopitarni je vključena v prvo etapo obnove ceste skozi Sevnico, ki se bo zaradi pritožbe na izbor izvajalca na Driavno revizijsko ko- misijo izvajal v prihodnjem letu. Občina Sevnica bo poskr- bela tudi za vzdrževanje javnih površin oziroma brežin nad bloki ob Planinski cesti. Posavski obzornik - leto XI, številka 26, četrtek, 20. 12. 2007 ŠPORT Q Celulozarji zaključili leto Plavalci Celulozarja v novih majicah - darilu pokrovitelja kluba KRŠKO - Plavalci Plavalne- ga kluba Celulozar Krško so se skupaj s starši zbrali na prednovoletnem srečanju in napolnili veliko dvorano Kul- turnega doma Krško. Poz- dravila jih je predsednica kluba Vilma Jan Špiler, ki je ob pohvali za dobro delo v iztekajočem se letu in do- brih željah za prihodnje po- novila skupno željo, da bi se leto 2008 v zgodovino zapi- salo kot leto začetka izgra- dnje novega pokritega baze- na v Krškem, za kar je krški občinski svet v novembru soglasno sprejel ustrezen sklep. Srečanja se je udele- žila tudi podžupanja občine Krško Ana Nuša Somrak. Sicer pa se je 28 krških pla- valcev udeležilo mednaro- dnega plavalnega tekmova- nja v hrvaškem Čakovcu. V konkurenci preko 400 pla- valcev iz madžarskih, hrva- ških in slovenskih klubov so osvojili kar 11 odličij, po- leg tega pa še kopico izvr- stnih uvrstitev. Tri meda- Ije je osvojil starejši deček Haris Ameti, kar štiri srebr- ne kadetinja Natalija Zbilj- ski, eno zlato mlajša dekli- ca Nika Bizjak, dve bronasti starejša deklica Ana Bogda- novič, bron pa še njena vr- stnica Larisa Vogrinc. Urška Štus državna prvakinja KRŠKO - Selekcijska telovad- ka Gimnastičnega društva Rain Krško Urška Štus je na prvem državnem prvenstvu v stopenjskem tekmovalnem sistemu, ki je 12. decembra potekalo v Ljubljani, osvoji- la 1. mesto in naslov držav- ne prvakinje v mnogoboju v 7. stopnji 16+. S tem so kr- ške gimnastičarke zaključile uspešno tekmovalno sezono. Uspešen vikend za Sevničane SEVNICA - Mladinca AK Sevni- ca Lucijan Sinkovič in Mi ha Povšič sta v nedeljo dobro nastopila na krosu v Vrtoj- bi. Miha je pri mlajših mla- dincih zmagal na 3 km dolgi progi, Lucijan pa je osvojil 3. mesto pri starejših mla- dincih na 6 km. Istega dne so sevniški tekači nastopi- li na 21. novoletnem teku v Podkraju pri Velenju. Tu se je najbolj izkazala Maja Te- raž, ki je zmagala absolutno pri ženskah na 3800 m dol- gi progi. V mlajših kategori- jah sta zmagala Jan Sami- de in Kristina Beskrovajni, Sara Karlovšek pa je osvoji- la srebrno medaljo. Jelerjevi srebro in bron, Budič zmagal v Trbovljah KRŠKO, BREŽICE - V soboto, 15. decembra, je v Trbovljah potekal najstarejši tradicionalni mednarodni karate turnir v Evropi, ki se ga je udeležilo 675 tekmovalk in tekmovalcev iz 71 klubov iz 12 držav, med njimi tudt posavski karateistf. Med člani Karate kluba Triglav se je najbolje odrezala Ma- Trener Christian Kajtna in tekmovalci Karate kluba Brežice, z /eve: Bruno Budič, Viktor Kopinč, Nastja Galič in Petra Planinc_____________________________ rija Jeler, ki je bila srebrna v kategoriji članic do 60 kg, v absolutni kategoriji pa je zasedla 3. mesto. V kategoriji ka- detinj nad 57 kg je bila Saša Venek peta, Denisa Širič pa je izpadla v prvem krogu. Člani Karate kluba Brežice so v Trbovljah osvojili štiri meda- Ije. V bojih dečkov 12-13 let do 55 kg je zmagal Bruno Bu- dič, do finalnih bojev, kjer sta morali priznati premoč na- sprotnic, sta se prebili tudi Petra Planinc in Nastja Galič, Viktor Kopinč pa je v katah starejših dečkov osvojil bron. Bučarjeva le za Topičevo OTOČEC - Na Otočcu se je odvijalo 9. posamično srednješol- sko državno prvenstvo v šahu. Prvenstva se je udeležila tudi Nataša Bučar, ki je v zadnjem kolu izgubila prvo mesto. Z osvojenimi šestimi točkami je zasedla odlično drugo mesto, slavila pa je Jelena Topic iz Sevnice. KoBra v vrhu slovenskega pikada PIŠECE - Igralci pikado ekipe KoBra iz Pišec so se udeležili tek- movanja za izbor repezentance in osvojili prva štiri mesta v igri dvojic. Največje presenečenje je uspelo novincu v ekipi Jožetu Šerbcu, ki je v paru z Gorjakom osvojil prvo mesto, vodja eki- pe Branko Kostrevc je osvojil drugo mesto s Hajdarevičem, Mi- ran Černehč je v paru z Dančem osvojil tretje mesto, za popoln uspeh ekipe pa je Marjan Coiner v paru s Paumanom osvojil če- trto mesto med 19 pan. V igri posameznikov je Coiner osvojil peto mesto, Lukavica pa deveto mesto med 44 igralci. Globočani odlični v Črni gori GLOBOKO - Člani DBV Katana Globoko so se minuli vikend udeležili ju-jitsu tumirja v Podgorici v Črni gori, na kate- rem je v dveh dneh nastopilo preko 300 tekmovalcev iz osmih evropskih držav. V duo sistemu je mešani par Andrej- ka Ferenčak - Matic Derenda osvojil 3. mesto v mladinski Člani DBV Katana iz Globokega in 1. mesto v članski kategoriji, moški par Andraž Božičnik - Tilen Kolarič je bil 2. v mladinski in 1. v članski katego- riji, Jure Žabjek in Žan Obradovič pa sta bila 3. tako med kadeti kot med mladinci. V športnih borbah je Matej Žerjav zmagal med kadeti do 73 kg in bil 3. med mladinci do 77 kg, Peter Pšeničnik je zmagal med kadeti do 81 kg in mladinci do 77 kg, Damjan Žerjav je bil 2. med mladinci do 77 kg in 1. med člani do 77 kg, Dejan Harapin pa 1. med mladinci do 85 kg in 3. med člani do 85 kg. KK Podbočje: osem tekem, osem zmag PODBOČJE - Osem zmag v prav toliko nastopih je izkupiček košarkarske ekipe Podbočja v prvem delu sezone v 3. slo- venski košarkarski ligi - center. Do osme zmage so Podbočja- ni prišli na gostovanju v Ljubljani, kjer so ekipo Parklji mla- di (njihovi starejši kolegi so drugouvrščena ekipa 1.B lige) premagali z 88:68. Podbočje po polovici prvenstva seveda vodi, trije najbližji zasledovalci (Utrip Trzin, ŠD Fenomeni in Svet nepremičnin Logatec) pa imajo po dva poraza. Dru- gi del prvenstva, v katerem Podbočjane čaka kar pet gosto- vanj, se prične 12. januarja. Dober nastop Leskovčanov LESKOVEC - Člani Strelskega društva Leskovec so se v Lju- bljani udeležili tretjega kola strelskih državnih lig, kjer so dosegli dobre rezultate. Drugoligaška članska ekipa z zrač- no puško v postavi Jelica Majstorovič, Boris Jovičič ter S1- mona Levičar je bila četrta, kar je njihova najboljša uvr- stitev v tej sezoni. Posamezno je bila tudi tokrat najboljša Majstorovičeva na drugem mestu. Med pionirkami se je Saša Pacek v močni kategoriji uvrstila na 2. mesto. Najboljši po- sameznik pri pionirjih, ki so bili ekipno osmi, je bil tokrat Matic Pi re na 9. mestu. PAK-ovca odlična v novi disciplini V zadnjih letih se je razvila povsem nova zvrst alpinizma, ki jo alpinisti uporabljajo kot zelo dober trening za plezanje kombiniranih zim--------------------------------- skih smeri, je pa postala tudi samo- stojna tekmovalna panoga. To je t.i. „drytooling" ali v direktnem prevo- du „suho zatika- nje". Gre za ple- zanje s cepini in derezami zgolj po skali, v kateri je še kakšen konec ledu. Kljub temu, da je ta športna di- sciplina dokaj mla- da, pa se hitro raz- vija in uveljavlja v svetu. Že kar nekaj let imamo.v Slove- niji driavno prven- stvo, naši najbolj- ši pa so se odlično odrezali tudi na tekmah svetovnega pokala. Za to zvrst plezanja so alpini- sti opremili tudi či- ________________________________ sto posebna plezališča - t.i. „drytoolisca" in eno je nasta- lo tudi v Znojilah nad Trbovljami, kjer je potekala letošnja prva tekma za driavno prvenstvo v lednem in kombiniranem plezanju. Posavski alpinisti, ki imajo svoje „drytoolisce" pri slapu Ubijavnik pod Bohorjem, so celo jesen pridno trenira- li, najboljša med njimi, Matej Zorko in Aleksandra Voglar, pa sta se udeležila tekme v Znojilah in dosegla izvrsten re- zultat. Aleksandra je pokazala zares odlično plezanje in na prvi tekmi kar zmagala, Matej pa je v tekmi s samimi asi, med katerimi je bil tudi svetovni prvak Ukrajinec Jevgenij Krivošejcev, dosegel odlično 6. mesto. Aleksandra Voglar med t.i. „drytoolin$om"__________ Šahovski turnir v Sevnici SEVNICA - Šahovski klub Milan Majcen Sevnica je v novih ša- hovskfh prostorfh Športne^a doma v Sevnid organteiral eki- pni in posamični hitropotezni šahovski turnir v počastitev praznika Občine Sevnica, ob tem pa še proslavo 50 letni- ce delovanja šahovskega kluba. Tekmovanja se je udeležilo 23 šahistk in šahistov ter šest štiričlanskih ekip iz Posavja in Dolenjske. Med posamezniki je zmagal mednarodni šahovski mojster Blažimir Kovačevfč, drugi je bil mednarodni moj- ster Uroš Krstič, tretji pa mojstrski kandidat Martin Povse (vsi ŠK Milan Majcen Sevnica). Zanimivost je, da je zmago- valec Kovačevič izgubil samo proti najstarejšemu tekmoval- cu Janezu Blasu, ki je še edini aktivni živeči šahist izmed 30 ustanoviteljev šahovskega kluba pred 50 leti (14.1.1957). Podelili so še štiri zlate medalje, ki so jih prejeli: najboljsa šahistka, skupno 13. Mojca Grilc, najboljši mladinec, sku- pno 4. Boris Mitrovič, najboljši senior nad 60 let, skupno 10. Janez Bias (vsi ŠK Milan Majcen Sevnica) in najboljši uče- nec, skupno 7. Peter Urbanč (ŠD Krka Novo mesto). Med ekipami je prvo mesto osvojila Sevnica 1, druga je bila Sev- nica 2, tretji pa ŠK Triglav Krško. L. Cvirn Mesojedec prvak Krmelja KRMEU - Na zadnjem letošnjem šahovskem turnirju je so- delovalo 16 šahistov, presenetljivo pa je prvič slavil Branko Keber, drugi je bil Zvonko Mesojedec in tretji Cvetko Ja- kša. V skupnem seštevku je med 24 sodelujočimi šahisti le- tošnji prvak Krmelja postal Mesojedec, drugi je Andrej Br- car, tretji pa Bojan Smerdel. NEVIODVNVM NEVIODUNUM'ZAVOD ZA KUITURO IN ODNOSE Z JAVNOSTM vabi k rednemu honorarnemu sodelovanju v programskih enotah POSAVSKI OBZORNIK in POSAVJE.INFO 1. novinarja / dopisnika za področje Krmelj, Šentjanž, Trži- šce in okolica, 2. novinarja / dopisnika za področje Radeče, Sevnica in okolica, 3. karikaturista za spremljanje dogodkov v Posavju, Ponudbe s kratkim življenjepisom, morebitnimi dosedanji- mi izkušnjami (ni pogoj), predvsem pa s samopriporočilom in predlogi, pošljite na e-naslov: Silvester.mavsar@>posavje. info v roku 14 dni od objave. m PROSTI ČAS Posavski obzornik - leto XI, številka 26, četrtek, 20.12. 2007 EUROPE •" O TFt L C T INFORMACUSKA MREŽA Kot verjetno že veste, imamo od letošnjega maja tudi v naši regiji evropsko informacijsko točko Europe Direct. Z vzpostavitvijo točke v Mladinskem centru Krško, se je Posavje pridružilo devetim slovenskim regijam, ki lokalnemu prebivalstvu nudijo informacije \z prve roke o Evropski uniji, njenih politikah, programih in možnostih, ki jih ponuja posameznikom inpodjetjem. Na naši točki najdete veliko informativnega in tudi strokovnega gradiva, zastavite pa nam lahko tudi vprašanja v zvezi z EU in pomagali vam bomo najti prave odgovore. Točka Europe Direct pa pripravlja tudi različne programske dogodke. V prvih osmih mesecih našega delovanja smo samostojno ali v sodelovanju z drugimi partnerji izvedli veliko strokovnih: okrogla miza Kaj nam prinaša Schengen v Brežicah, debatni večer Subkultuma stran mladosti, jezikovne delavnice ob evropskem dnevu jezikov, okrogla miza Evropska zavest med mladimi; kot tudi prostocasnih prireditev: nastop stand-up komikov, filmske projekcije evropskih filmov, nagradne igre, otroške delavnice, potopisna predavanja ...------------------- Tudi v letu 2008 se bomo trudili pripraviti številne zanimive aktivnosti in prireditve in upamo, da se nam boste na kateri pridružili tudi vi. Naše delo bo še posebej pomembno v prvi polovici leta, ko bo Slovenija predsedovala Svetu evropske unije. Svojo dejavnost skušamo razširiti na vse posavske občine, zato pozivamo vse organizatorje dogodkov v sklopu slovenskega predsedovanja, da se obrnejo na nas, saj smo prepričani, da vam lahko pri organizaciji pomagamo. Obiščite nas torej na naši točki v MC Krško, kontaktirate pa nas lahko tudi preko e-pošte europe.direct(8)mc-krsko.si ali po telefonu na št. 07 48 82 287. Vodja točke Europe Direct MC Krško Janko Petan f Za vsa vaäa vpraSanja smo dosegljM na sedežu MC KrSko, na naslovu 1 eurppd direct@rnc-_krsko,st in telefonski številki 07/48 82 280. , Vsa vpraSanja pa lahko neposredno naslovite tudi na klicni center Europe 'vDisect0O8O067891011. j r\i posAvsi/rč_it__i\__\ Zaren Got«* 17. 8270KrSko l«l 07 49 212 59, gwn 041 652 343 fax: 07 49 212 50. infoQvratazafW). w INDUSTRUSKA VRATA EESBZ3 _g ROLO VRATA H- .'.'..'-IJ-I M GARAŽNA VRATA Tip GflO Mbttrm (U*ad)e 42 mm PROTIVLOMNA IN ¦¦¦¦ PROTIPOŽARNA VRATA ISttfllia Ci uwfui iJ TR GO VINA > ZA OTROKE —, odOdo 14 let H^i Nudimo vam: - OBLAČILA - CICIBAN OBUT&tB - OPREMA - IGRAČE Vabljeni! - OTROŠKI SEDEŽI, VOZIČK1RAMATTI HORMANN ______garažna in industrijska vrata Poobla_6eni zastopnlk: I Robert LajkovtC s.p. I Veliki Podtog 1a I 8273 Leskovec I Tel.: 07/49 77 090 (Mm: 041/708 349 1 _¦ I -AMT ._._,__._,"_,_/ - KLIL /hVE www.Urisat.sl, e ma«: talsat@8lol.int CPB 1», 8280 BPBStanlca, tat.: 07/49 71 600 Prodaja, montaia, servhT ________GSM: 041 615 406________ TMS BRE2ICE d...o. I 8ERVI8, TROOVINA, HIDRAVLIKA I - Izdelava ------------------------- ' hidravličnih cevl - prodaja in servls motornih kosilnic, : tag In škropilnic ; Gotovinski popusti, L možnost nakupa z ^^^AN - KREDIT^om IH^IB50 Br"žic*' T#l-: 07/ 49 M 650> www.tm»-br«zic*.»i BREZPLAČNI MALI OGLASI Brezplačni mali oglas lahko odda le fi- zična oseba, izključno preko objavlje- nega obrazca v Posavskem obzorniku in za nekomercialne namene. Vsak bralec lahko objavi v posamezni šte- vilki praviloma le po en oglas. Za po- novno objavo mora naročnik ponovno poslati naročilo, vendar bomo oglas z isto vsebino objavili največ dvakrat. Vsebina oglasa naj bo napisana čitlji- vo in s tiskanimi črkami. Oglas mora biti napisan v slovenskem jeziku. V primenj, da bo mali oglas daljši od 20 besed, ga bomo skrajšali. Pridržujemo si pravico spremembe vsebine in zavr- nitve oglasa. Za resničnost in verodo- stojnost objavljenih oglasov odgovar- ja naročnik. Malih oglasov, ki se nanašajo na nu- denje dela (storitev) in zaposlova- nja, ne objavljamo. Zakon o prepre- čevanju dela in zaposlovanja na črno (Ur. list RS, St.: 36/2000) v 2. od- stavku 6. člena določa, da je naroč- nik oglasa dolžan ob naročilu oglasa navesti podatke o njegovi identite- ti. Zaradi tehnike pošiljanja oglasov ne moremo izpolniti pogojev zgoraj omenjenega zakona in zato oglasov, ki ponujajo delo oz. zaposlovanje, ne objavljamo brezplačno, pač pa jih morajo zainteresirani naročiti kot druge oglase na sedežu uredništva. Naročila malih oglasov sprejemamo najkasneje tri dni pred objavo, t.j. vsak ponedeljek pred izidom časo- pisa, na naslovu: Posavski obzornik, Trg M. Gubca 3, 8270 Krško. KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS DO 20 BESED I Vsebina oglasa: _ 'Telefon:--------------------------------- ¦ >\| POSAVSKI If 7 ObzorniK Podpis: .____________________________ Strinjam se z objavo oglasa v Posavskem obzorniku! •Podatke na spodnji strani potrebujemo za preverjanje naročnika in niso za objavo. ••—-------------'-------------------------------------------------------------------------------¦---------------------------------------------------------------- lime in priimek:.--------------------------------.______________---------------- lUlfca, kraj:________________________.____________.___________ '.Pošta:__________________ Kontaktnl teles on: ______________ _T"V1 posavski •1.7' ObzorniK izdaja Zavod Neviodunum v Krškem Posavski obzornik izhaja od 15. 12. 1997 za podroqe ob- čin Krško, Breüce in Sevnica, od 1. 1. 2007 za občino Kosta- njevica na Krki. Uredništvo: Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško Tel.: 07 49 05 782, Faks: 07 49 05 781 E-pošta: redakciia@posavie.info TRR: 03155-1086687920 Odgovorni urednik Silvester Mavsar Glavni urednik Peter Pavlovič Prelom in priprava za tisk Matjaž Mirt, Studio Neviodunum, Krško Trienje in promocija Bojana Kunej tel.: 07 49 05 780 boiana. kunei&posavie. info Rok za rezervacijo oglasnega prostora v naslednji številki je 4. januar. Za točnost podatkov v naroce- nih rubrikah in prilogah odgo- varjajo njihovi uredniki. Tisk Delo d.d.- Tiskarsko sre- dišče, Ljubljana Naklada 24.000 izvodov Časopis je brezplačen. Naslednja številka Posavskega obzornika izide v četrtek, 10.januarja 2008. m ZADNJA STRAN Posavski obzornik - leto XI, številka 26, četrtek, 20.12. 2007 Center cpradnje Hrastnik Naselje Mesa Kaple 4, Hrastnik, tel.: 03/564 20 28 Carobni prihaja zdaj cas in tisoc darily poiscipri nas... Prodajalne Mercator Tehnike, Gradnje in Pohištva razveseljujejo in za praznicni ter veseli december, dvojne pike darujejo. Vsem kupcem, ki boste na dan 21. ali 22.12.2007, opravili nakup s kartico Mercator Pika, bomo podarili dvakrat toliko pik, kot bi jih sicer prejeli glede na vrednost nakupa. Z zuramm» pikami s kartico fe Mercator Pika 1 3-6% popusta Mercator Pika Zbirajte lepe trenutke