LJUBLJANAJE PREVEČ BUČNA
Bomo oglušeli
Hrup je eden od najhujših onesnaževalcev našega blvalnega okolja, le da se tega še vse premalo zave-damo. Nekaterl tuji razlskovalci celo menijo, da je najhujši. Elaborat, kl ga je v zvezi s tem leta 1975 izdelal Zavod za raziskavo materlala in konstrukcij Ljubljana In ga sofinanciral sklad Borisa Kldriča, ugo-tavlja, da Je hrup na Ijubljanskih ulicah mnogo premo-čan, da presega dovoljene normatlve /n se, na žalost, lahko meri s hrupom v velemestih.
Kar 67% Ljubljančanov živi v okolju, onesnaženem s hru-pom. Ti majo v stanovanjih pri zaprtih oknih prekoračeno vrednost 40 dB/A, enak odsto-tek jih živi v razmerah izrazite in zmerne onesnaženosti. Le za izrazito industrijska po-dročja brez stalnega prebival-stva je dopusten hrup od 70 do 75 dB/A, to pa je nivo, ki ga dosega hrup v okoliei Klinič-nega centra!
Po anketi se skoraj dve tret-jini Ljubljančanov pritožuje zaradi hrupa s cest, še več jih spi pri zaprtih oknih, 42% pa jih zjutraj vstaja, ne da bi se prav odpočili.
Sanitarna inšpekcija je med drugim zadolžena za nadzor nad hrupom in izvajanjem del. Ta ugotavlja, da projek-tanti in izvajalci del pogosto kršijo zakon in potrebna so draga popravila novih stavb, da se zagotovi boljša izolacija pred hrupom, zato se tudi od-laša z izdajo uporabnih dovo-ljenj, stroški se povečujejo, zahteve sanitarne inšpekcije pa se pogosto jemljejo kot ne-potrebne. Zato bo potrebno nekaj dopolnitev zakona o varstvu pred hrupom v narav-
nem in bivalnem okolju, da bi lahko zaradi opustitve določe-nih varstvenih ukrepov repre-sivno nastopili proti projek-tantom in gradbenikom, kar velja še posebej glede zvočne izolacije in prevodnosti grad-benih elementov znotraj ob-jekta ter tudi toplotne izolaci-je. Podobni represivni ukrepi v preteklosti so že obrodili sa-dove.
Sanitarna inšpekcija tudi meni, da rešitve, ki jih predla-ga Zavod za družbeni razvoj Ljubljane-tozd Urbanizem v svojih »Dopolnitvah in spre-membah Generalnega urbani-stičnega plana 1978« glede sa-nacijskih programov, niso za-dovoljive, saj, žal, niso upora-bili izsledkov prej omenjene analize Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani.
Ljubljančani, ki vsakodnev-no trpimo v takem okolju, pa si nedvomno želimo zmanjša-nja hrupa, več zelenic, bolj izolirane stavbe pa konec koncev tudi boljši zrak. Zal pa preveč živimo le v dobri veri, da se bodo obljube po bolj-šem jutri, kot jih načrtujejo nekatere mestne službe, ne-koč le izpolnile.                 V. K.