lie feni J^U»venzii poflufhajte, kaj fe je un e duj v Dunaji (v Wieni) sgodilo! Pe nemfhkim je povedal CafieU, po flovenfko pa pove fvojim ljubim ßhvenzam Matia Majer v Zelovzu. mna dni je fhlo v Dunaju vfe zhres ín zfares ! Do goftega j> 'S nafhega prefvetlega Zefarja ofrobodil i ali refhili od víih tiftih, kteri f o mu kriro in fhkodlivo fvetovali (ratotali), kte—ri fo mu smiraj po fvojih svijazbah trobili yda ni mogel, f lif h a ti, kar ga je ludftvo profílo. Pa ljubi moji Älovenzi* ta je bia teshka7 in nevarna, ta ni bla tako lehka, kakor kedar íe gre k shenitovanji ali na somenj alt na sbegen — tukaj je morala biti lila — huda, ojftra, filna fila; taka fila, da kole lomi, fi* »er bi jo bli tifti po frojîh svijazbah fpet [svili^ ki fo bii okolo Zefarja, oni bi bli njemu fpet krivizhno in fhkodlivo satrobili. Naj prej fe je moralo oglafiti, kaj ludftvo hozhe, da fe je svìdilo in da je Zefar fam flifhal shelje. To fe ni moglo dofezhi na tihoma in fkrivfhi, — s lepim in s dobrim — tu fb morali mozhno upiti, tako glafno upiti, kar je i» gerte fhlo ! Neki prav pameten mosh je vfe , kar ludftvo sheli, to fe pravi, kar po pravizi sheli, fpifal in veliko tavshent ludí je pif m o podpifalo. To pifmo fo polle nefli ftalifham (Ständen), to je gofpodam, kteri morajo pred Zefarjem govoriti, kaj je desheli potreba. Stalifhi fo ravno 13. Bresna bli v deshelfkim gradu shrani. Da fe je tifto pifmo ftalifham neflo, to je blo prav, gofpodi ftalifh? bi namfceék imeli vfe vedeti, kalco fe ludem po wlej s desheli godi, oni bi imel Zefarj* ta poredati, kar narod ali ludftro shell, in mu fvetorati, kar je želej dosheli k pridu. Dolgo «hafa fizer she niío mogli k befed! prifci, ker tifti, ki f o bii okolo Zefarja, fo gofpodam ftalifham vfako poderli ; pa od nekoliko zhafu fo vendar sazheli fe nekaj ferzhnejfhi obna* f hati? sato je ludftvo jih sazhelo bolj zeniti. Tifto pif mo ) kakor fem povedal, fo nefli ftalifham, in dunajfki fhtudenti, ferzhni fhtudenti— Bog jih shivi ! fo tudi tako pîfmoprinefli in tudi pri tej prizhi farni 13tega Bres na f hli Y deshelfki grad, da bi vidili farni kaj bode shnjim. Tam fe je sazhel tak hrup, kakor bi bil fodni den ; tako je vfe upilo in rasfajalo, da ü zhlovek miflil, deshelfki grad fe mora na drobne safuti. Gofpodi ilalifhi fo hoteli, sa voljo tega pifma fe pofvetovati, malo pomarnovati, pa ludi jim nifo perpuftili — blo jih je pa da fe je vfe terlo, kamor fi pogledal, fam zhlovek , ni blo pokoja in pomozhi, dokler nifo gofpodi ftalifhi rekli : Pri tej prizhi pojdemo k Zefarji mi vfi in mu bomo Vafhe profhnje isrozhiti. Kakor fo oni to îsrekli, fo ludi sazheli od vefeîja vrifkati, fka« kati, peti f kakor f he niíim nikoli vidil ali flîfhal j kar fim shiv. Gofpodi ilalifhi fo tudi pri tej prizhi fe k Zesarji podali v njegov grad* Med tem fte so pa vender dve rez h i pri godile, ad* kterih bi bio bolfhe , da bi f e ne ble prigodile. Ludftvo je v deshelfkim gradu okne potrupilo , v jednej jifpi vfe rasbilo in polomilo, ker je miflilo, da gofpodj ftalifhi jim nizh pomagati nozhejo — in vojaki, (sholnirji) fo tudi nekoliko íudi do fmerti vftrelili. Vojaki (sholnirji) fizer sato nizh ne morejo , oni tega nifo krivi , pa mefto tiftega, kteri jim je vftreliti ukasal, bi jas ne hotel biti. Ludi ftrelati , kteri oroshja in pufhk nimajo , in kteri le nekaj pravizhnega prolij o, to ni nikamor prav. Kakor iim she rekel , gofpodi ftalifhi fo fhli k Zefarji, in on, kije dober gofpod , je enkrat saflifhal, kako fe po njegovih deshelah godi , je fposnal, kako fo tifti , ki fo okolo njega bli f labo pofpodarili, in zhudno uganjali, in on je potle f tiftemi potegnil, kteri fo mu pravizo povedali, in v treh dneh je vfe dovolil, kar je narod shelih Naj pred je ukasal, da vojfka is naroda (narodna vojfka) vkup ftopi, to fe pravi , domazhi moshi, da mir in pokoj v meihi obdershijo. On je ukasal, da fe vfim, kteri fe oglafijo zefarfke pufhke in fable dajo, in je f tem ozhitno pokasal, da fe fvojih ludi ne boji. Tudi ni fe mu nizh bati, nafhemu Zefarji, ako ravno fmo sdihovali, in v zhafu tudi kaj pomemrali, to ni blo proti njemu, temozh proti tiftim, ki fo okolo njega bü. V dveh dneh se jih je 1 blîso pet defet tavshent (50,000) f oroshjem pufhkami in fablami prîfkerbelo in ; ti poshteni moshi sdaj zjhuvajo, da je mirin pokoj v meftu in v^predmeftjah. Tudi v Zelovzi fe jih je v dveh dneh sbralovezh, ko fedem sto (700) mosh, v Lublani njih bliso dve tavshent (2000), da mir obdershijo in hudobneshe ftrahujejo. Po temje Zefar dovolil, f v o b o d o tifka. Kaj pa je to ? To je jedna od noj imenitnejfhih fvobód. Sdaj fe more govoriti, pifati in tifkat dati^ kar zhlovek hozhe, in kakor mifli, da more pred Bogam in pred fvojo veftjo obftati. Do sdaj ii moral na vfako befedîzo pasîti , kar fi napifal in hotel dati tifkat, fi moral vfe dati v neko kanzlijo, tam ffo gofpodi, kteri f o pri tem bli, prepovedali in isbrisovali, kar f o hteli; ali je kdo kakemu gofpodu rekel :"to in to nifi prav ftoril, — fo mu isbrifali, — ali je kdo rekel : vboge kmete tam in tam do shivega derejo, fo mu isbrifali, — ali je kdo htel gofpode opomeniti : to tukaj, to pa tam ni po pravizi , fo mu isbrifali — f jedno befedo, tak gofpod je moral vfe isbrifati, vfako befedo sadufhili, ktera je "nekako po pravizi difhala; ako bi ne bil tega ftoril, bi ga bli pri tej prizhi fpodili. Od sdaj je to vfe drugazhi. Vfe morefh govoriti, pifati in tifkat dati, kar je pred Bogam in pred ludmi pravizhno in pofhteno ? iifti ki berejo, bojofshé vidíli, ali je pametno ali ni. Ako bi pa kdo kaj ozhitno malovred « tiega in fhkodlivega govoril ali pifal, hosh vi* dilf ga she bojo sagrabili. Mi hozhemo biti fvo* bodni, pa pofhteni moshí. Pa pravko more sdaj vfaki brez fkerbi rezhi, ako kdo kako krivizo llori, morefh vfakemu v orfii rezhi, naj je kdor hozhe ; sdaj more vfaki fe o'glafiti in glasno rezhi, kje ga ahrevelj tifhi, da tifti flifhijo, kteri morejo s&brevelj malo popraviti, da ne bode tifhal ves&b. Ali ni to dobra resah? Poflednkh je Zefar dovolil uftav, ali kakor Slovenzi pravimo: ftaro pravdo. Uftav, to fe pravi: da fe bojo take nove poftave, take nove sapovedi isdale, ktere bojo zelej desbeli h pridu. Te uftav pa ne bode napravil farno jeden 3 po fvojej volji, teroozh ludi is vfih fta* nov f e bodo vkup poklizali, tudi ismed Vaflubi kmeti ! bojo ne kteri poklizani, to fe ve, da morate sa to naj pametne jfhe ismed Vaf sbrati, da bojo fer&hno sa Vaf Ho ftran govorili; isberite in pof hüte, kedar fe Vam bode osnanilo , korenjake Slovenze, kteri flovenfki narod, flo-* venfki jesik prav sa lubo imajo in fe sa kmetifbki ftan (moshko savsamejo ; ne pa takih , kte ri jamo sa fe skerbijo, kteri vezh marajo sa Lahe ali Nemze, kakor sa Slovenze, in kterikmetam dobrega ne shelijo« Tedaj bode moral vfaki ferzhno in po potu povedati i n fe mosh ko sa to potegniti f kar bi blo sa njegov ftan, pofebno sa Slovenze potrebno. Kakor fe bode tam govorilo , tako fé bojo poftave in deshelfke sapovedi naredile,— Slovenzi! fhe enkrat t porem — ne posabíte, pofhlíte pofhtene, ferzhne mosho , kteri tri rmfoi lubijo t Slovene, fiovenfhino in kmetifhkí ftan* Tédaj fe bojo rfí tifti shrani moshi pogovorili in uftanovíB, koliko fer deshelí denarjov potrebuje in kolt ko fe jih fme poírofhiti (isdati, ponuzati), in ako bi vifpka pofpoda kaj ftorila, kar bi ne imela ftoriti , fe ji bode moglo resshí Í Daj raj* tingo od frojega hif horanja.N ÁK ne bode to velika dobrota ^a naf ? To je ludftvo shelela in sato je tako glafno upilo, in to je nam prefvetli Zefar dorolil, Za to je r vfih meftih bio une dni toliko vefelje* V Zelovzu fo peli, vrifkalif musizirali ín po mefti pefni delali po dni in po nozhi, da ib f koro blishnji hribi in gorke pof kakorati sazheli. Jedni fo upili od refelja,: Vivat ! 4r«gi fpet po flovenfko t Siara! Slava! Za tega, del je hlo rfe raeílo ras* ívetleno, za tega del imajo r mefti bele it abide ftorjene roshe na klobukih ali na perfih pripete. Taka bela, aH pa po florenfko be? la in rudeaha rosha pomeni veliko refelje* je toliko5 kakor bi rekel: Zhaft in hvala Bogu na vifhavahin mir ludem no semli, în pravîza bodi vfakemu ! Kadar fo tifti , ki fo poprej okolo Zefarja bü 5 zhutili, da je do goftega prifhlo, in da jim do shivega gre, kedar fo fiifhalL da nafhe ludftvo tudi kaj veljati hozhe, in da fe ne boji tirjati, kar mu po pravisri gre, (oni nifo nir koli verjeli, da bi fo kaj takega sgoditi moglo^ — fo pobrali fvoje fhile in kopíte, fo fe vfedlî leíki na rep, in fo jo pobegnili. Mi fmo jim frmlien pot vófhili , in jih nifmo barali, kaj in koliko Fo pograbili in feboj odnefli. To lubi moji Slovenzi! se je v Dunaji une dni sgodilo, to fe je tudi tako sgoditi moralo, ker, fe Hvar ni dala drugazbi sravna* tí 5 bres hrupa mi to nifmo mogli ftoriti, — pa &daj je nam vfe dovoljeno, kar fmo shele- K «s- sdaj moramo pred vfim gledati, da povfod mir in pokoj obdershimo. Vam sdaj, lubi SloVenzi ! na desheli nizh ni potreba fe pogan* jati sa to. ftvar, mi fmo v Dunaji tudi sa Tat she vfe ftorili in novi bolji *sakoni, to je tiftanovlene sapovedi fe Fam she bojo osnanile. Samo ne pdflufhajte lashnikov in golufov, mi dobro verno, da je kmetifhki üan imeniten ftan, da nam vfakdanji kruh prideluje in da fo bipde pri novih poftavah in sakonih tudi na Vaf, kakor fe flifhi, gledala. Sdaj bodimo mirni po Bogu , svefti fvetlemuiZefarjij bodimo v vsim poshieni, in,ali bode Bog hfel, bojo prifhli bolji zhafi. Natifaîl Jatte» Leon,