PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O OBČINI MEDVODE Letnik: XII - ISSN 1580-0547 November 2011 • Številka 9 ^ SOTOČJE Za vas beležimo čas VJ1 Glas I Oglasi SOTOČJE '4 --»i hilrJi" Na naslovnici: Jesen, foto: Peter Košenina Sotočje je redna priloga časopisa Gorenjski Glas Gorenjski glas je osrednji gorenjski časopis z bogato tradicijo, ki neprekinjeno izhaja že od leta 1947, njegovi zametki pa segaj o v daljnje leto 1900. Je poltednik, ki izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Je neodvisen, politično uravnotežen časopis z novicami, predvsem z vseh področij življenja in dela Gorenjcev, pa tudi širše. Pišemo o vsem, kar ljudi zanima, ali kot pravimo: Gorenjski glas za vas beleži čas. V dobrem in slabem. Če vas poleg branja Sotočja zanimajo tudi novice z vse Gorenjske, vas vabimo k naročilu. Kot novemu naročniku vam bomo prve tri mesece časopis prinesli brezplačno (če boste naš naročnik vsaj eno leto) in vas pre sene ti li z da rilom ter z dru gi mi ugod nost mi. Dobrodošli v družbi naročnikov Gorenjskega glasa. NAROČAM Gorenjski Glas Ime in priimek: Naslov: Podpis: Soglašam, da mi Gorenjski glas lahko pošilja obvestila, ankete ipd. □ DA □ NE SOTOČJE (ISSN 1580 - 0547) je priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode. Prilogo pripravlja Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, s sodelavci: Silvana Knok, Boštjan Luštrik, Boris Primožič in Franci Rozman. Odgovorna urednica: Marija Volčjak, urednica priloge Maja Bertoncelj (maja.bertoncelj@g-glas.si). Oglasno trženje: Jure Tomažin, telefon: 04/201-42-43, 031/378 741, telefax: 04/201-42-13. E-pošta: info@g-glas.si. Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, sreda od 7. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. Priprava za tisk Go r enjski glas, d.o.o., Kranj; Tisk: Tiskarna Littera picta, d. o. o.. SOTOČJE številka 9 je priloga 90. številke Gorenjskega glasa, 11. novembra 2011. V nakladi 5500 izvodov jo dobijo vsa gospodinjstva v obči ni Med vo de brez plač no. Občina Medvode, C. komandanta Staneta 12, Medvode % Zlatarstvo Luka Trtnik s.p., Polje k 17, Ljubljana-Polje ZCatarstvo Trt ni£ Medvod t DELOVNI ČAS: Seškova c. 9 PON. - PET.: 9. - 18. ure 1215 Medvode, SOBOTA: 9. - 12. ure tel.: 01/361 1694 www.zlatarstvo-trtnik.si pestra izbira nakita izdelava nakita po naročilu popravilo, čiščenje nakita imamo naziv "zlatarski mojster" 40 let tradicije ročno delo! ODKUPUJEMO VSE VRSTE ZLATA zivas.si ŽIVAS COMMERCE, d. o. o. Zgornje Pirniče 25, 1215 Medvode Tel.: (01) 36-23-300, fax: (01) 26-23-300 GSM: 041/694-751 e-pošta: zivas@siol.net, www.zivas.si NUDIMO VAM gasilsko reševalno opremo in poslovna darila. Odprto vsak dan od 8. do 16. ure Vljudno vabljeni! Nahajamo se nasproti trgovine Mercator v Zgornjih Pirničah. KEWÎMA Û5T11HCA K PBUMCA. mvmtn.o. ÉAISTAR 12.11 Ivi; 01 nia 763 qsm: D31 543 514 ûd J. - 11. In 115.- I B. ure, soboïa zaprto, ČIŠČENJE VSEH VRST TEKSTILIJ ... PAPIRNICA IN KNJIGARNA, FOTOKOPIRANJE Medvoška cesta 3, BC MEDVODE tel.: 01/361-72-80, fax: 01/361-72-85 www.citanka.com, info@citanka.com KOLEDARJI, ROKOVNIKI IN PLANERJI ZA LETO 2012 * VSE ZA SOLO * ZELO UGODNE CENE OSTALIH POTREBŠČIN Delovni čas: od 8. do 19. ure, sobota: od 8. do 13. ure I L O G A GORENJSKEGA GLASA O OBČINI MEDVODE 2 - SOTOČJE Oglasi I V Mercatorjevi franšizni trgovini CENTER ZBILJE VSAKO SOBOTO IN NEDELJO KILOGRAM DOMAČEGA POLBELEGA KRUHA 99 centov Obiščite nas in se prepričajte! Odpiralni čas: ponedeljek - petek od 7. - 19. ure, sobota od 7. - 17. ure, nedelja od 8. - 12. ure Tel. 01/3612 445 m-sfinga Pokusite odlične pizze KfllUJMCU in jedi Gfosülm <9°7 'izzeria Gorenjska cesta 13, Medvode z zara MALICE 9-17 ure pon.-pet. od 3,40 € dostava hrane 080 41 43 ;vse pizze 4,99€ tel: 01 361 82 55 www.naklancu.com OBLETNICE IN ZABAVE ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE v. ífcf^™ JÍ - u I +■ m? ZA VAS SMO PREUREDILI DVORANO Z LETNIM VRTOM ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE. OBLETNICE, ROJSTNE DNEVE, SEMINARJE IN OSTALE DOSODKE, BOSTE LAHKO POPESTRILI S HRANO IN PIJAČO PO VAŠC IZBIRI. NOVO, DRUŽINSKA KOSILA GOVEJA JUHA V TUŠNIKU SVINJSKA PEČENKA POHANČKA (puranji dunajski) por iS ki zrezek ČevapČiČi priloga (prožen krompir, pomfri. rti. zelenjava) družinska solata v skledi sladica 22,00 € (4 osebe) f SOTOČJE - 3 Prireditve Prireditve november 2011 DATUM KRAJ IN ČAS NASLOV PRIREDITVE ORGANIZATOR INFO Nedelja, 13. 11. 2011 Športna dvorana Medvode, ob 15. uri Mednarodno srečanje godb KD Godba Medvode Info: 051/376 890 Torek, 15. 11. 2011 Knjižnica Medvode, ob 17. uri Pravljična urica za otroke od 4. leta dalje ter kratka ustvarjalna delavnica KNJIŽNICA MEDVODE Knjižnica Medvode 01/361 30 53 Četrtek, 17. 11. 2011 Kulturni dom Medvode, ob 20.45 ŠEF ŠEFICA Komedija ZA ABONMA IN IZVEN Boom teater www.boomteater.com Vstopnice v predprodaji: Trafika Bencak in Petrol Boom teater 040/305 905 Četrtek, 17. 11. 2011 Knjižnica Medvode, ob 18. uri Knjižni večer na Sotočju KNJIŽNICA MEDVODE Knjižnica Medvode 01/361 30 53 Petek, 18. 11. 2011 Dragočajna, od 9. do 14. ure EVROPSKO PRVENSTVO PASEMSKIH VLEČNIH PSOV Turistično društvo Hraše Info: Jože Janhar 041/390 366 Sobota, 19. 11. 2011 Dragočajna, od 9. do 14. ure EVROPSKO PRVENSTVO PASEMSKIH VLEČNIH PSOV Turistično društvo Hraše Info: Jože Janhar 041/390 366 Nedelja, 20. 11. 2011 Dragočajna, od 9. do 14. ure EVROPSKO PRVENSTVO PASEMSKIH VLEČNIH PSOV Turistično društvo Hraše Info: Jože Janhar 041/390 366 21. 11. 2011 do 25. 11. 2011 Knjižnica Medvode TEDEN SPLOŠNIH KNJIŽNIC (ustvarjalne delavnice, pravljica in literarni večer) KNJIŽNICA MEDVODE Knjižnica Medvode 01/361 30 53 Torek, 22. 11. 2011 Knjižnica Medvode, ob 17. uri Pravljična urica za otroke od 4. leta dalje ter kratka ustvarjalna delavnica KNJIŽNICA MEDVODE Knjižnica Medvode 01/361 30 53 Torek, 22. 11. 2011 Pizzerija Harlekin (Pr'Kral), Verje, ob 19.30 Literarni večer "POEZIJA SRCA" Literarni kub z gosti iz Slovenije ter ansamblom Strune VSTOPNINE NI! Literarna sekcija KUD Pirniče Info: mic@marline.si Sreda, 23. 11. 2011 Knjižnica Medvode, ob 19.30 Literarni večer s Tonetom Frelihom KNJIŽNICA MEDVODE Knjižnica Medvode 01/361 30 53 Četrtek, 24. 11. 2011 Kulturni dom Pirniče, ob 18. uri Peter Militarev TRENUTKI Z BRIGITO Multimedijski dogodek VSTOPNINE NI! KUD PIRNIČE INFO: 031/776 735, 031/352 772 www.kud-pirnice.si info@kud-pirnice.si vstopnice@kud-pirnice.si Četrtek, 24. 11. 2011 Kulturni dom Pirniče, ob 19.15 Odprtje pregledne likovne razstave Brigite Juvan ob njeni 70-letnici; Razstava bo odprta do 4. 12. 2011 KUD PIRNIČE INFO: 031/776 735, 031/352 772 www.kud-pirnice.si info@kud-pirnice.si vstopnice@kud-pirnice.si Petek, 25. 11. 2011 Knjižnica Medvode, ob 19.30 Zgodovinska razstava podjetja COLOR MEDVODE (na ogled do 6. 12. 11) KNJIŽNICA MEDVODE Knjižnica Medvode 01/361 30 53 Petek, 25. 11. 2011 Kulturni dom Pirniče, ob 19.30 B. Thomas: Charlijeva Tetka Komedija Gostuje Gledališče pod kozolcem, Šmartno ob Paki Režija: Jože Kranjc ZA ABOMNA OTH IN IZVEN KUD PIRNIČE INFO: 031/776 735, 031/352 772 www.kud-pirnice.si info@kud-pirnice.si vstopnice@kud-pirnice.si Sobota, 26. 11. 2011 Kulturni dom Pirniče, ob 17. uri RAČKA Gledališko-lutkovna predstava za otroke Režija: Peter Militarev ZA OTROŠKI ABONMA OTEHAJČEK IN IZVEN Otroška gledališka skupina OTH Pirniče INFO: 031/776 735, 031/352 772 www.kud-pirnice.si info@kud-pirnice.si vstopnice@kud-pirnice.si 4 - SOTOČJE Prireditve, občina DATUM KRAJ IN ČAS NASLOV PRIREDITVE ORGANIZATOR INFO Torek, 29. 11. 2011 Knjižnica Medvode, ob 17. uri Pravljična urica za otroke od 4. leta dalje ter kratka ustvarjalna delavnica KNJIŽNICA MEDVODE Knjižnica Medvode 01/361 30 53 Četrtek, 8. 12. 2011 Kulturni dom Pirniče, ob 17. uri PREMIERA KJE JE MOJA DUDA Igrano-lutkovna predstava za otroke Režija: Breda Rovšek Otroška gledališka skupina OTH Pirniče OŠ PIRNIČE INFO: 031/776 735, 031/352 772 www.kud-pirnice.si info@kud-pirnice.si vstopnice@kud-pirnice.si VSAK ČETRTEK do februarja 2012 ATELJE ZBILJE (pod Gostiščem Jezero) Zbilje 30, Medvode Vsak četrtek od 17. do 20. ure RISANJE IN TEČAJI UMETNIŠKE GRAFIKE KUD ZBILJE Info: 040/295 168 andreja.erzen@gmail.com VSAK PETEK, V sezoni 2011/2012 ATELJE ZBILJE (pod Gostiščem Jezero) Zbilje 30, Medvode Vsak petek od 17. do 18.30 SLIKARSKA ŠOLA ZA OTROKE KUD ZBILJE Info: 040/295 168 andreja.erzen@gmail.com Vsi, ki želite najaviti prireditve in razne dogodke v koledarju prireditev, se lahko obrnete na informacijski center, ki deluje v sklopu turističnega biroja Medvode. Za redno številko Sotočj a, ki izide vsak drugi petek v mesecu, je potrebno oddati objavo do 30. v mesecu na naslov: TURISTIČNI BIRO MEDVODE, Cesta ob Sori, PAVILJON 1, SI - 1215 Medvode, Tel.: 01 361 43 46, E-pošta: ticmedvode@tzm.si. Svetniki po krajevnih skupnostih Medvoški občinski svetniki obiskujejo krajevne skupnosti. Za Smlednikom so bile na vrsti Pirniče, v programu pa tudi bioplinska elektrarna Organica Petač. Oktobra so svetniki občinskega sveta občine Medvode naredili prva obiska po krajevnih skupnostih v novem mandatu. Najprej so bili v KS Smlednik, nato pa še v KS Pirniče. Odziv je bil tokrat boljši, saj je bila prisotna dobra polovica svetnikov. "Namen je, da svetniki spoznajo, kako je naša občina lepa in velika, kam gre denar, kaj je že narejenega in kaj je še odprto. Predvsem bi bilo dobro, da bi bili prisotni novi obrazi v občinskem svetu," je povedal Vladimir Bertoncelj, vodja projekta, zadovoljen s sodelovanjem krajevnih skupnosti, ki so gostitelji obiskov. V Pirničah je bilo še posebej zanimivo, saj so svetniki po več kot petih urah seznanjanja s krajem, obisk končali pri bioplinarni Organica Petač. Najprej so prisluhnili lastniku Mihi Pe-taču in njegovemu očetu Jerneju Petaču, nato pa še ogorčenim sosedom. "Objekte usklajujemo z izdanim gradbenim dovoljenjem. Trenutno poteka zahtevana gradnja hleva," je aktivnosti pojasnil Miha Petač, med drugim pa še dodal, da so bile pri sami gradnji res narejene spremembe, a vse v gradbenih conah in brez povečanja zmogljivosti objektov: "Naprava je celo za deset odstotkov manj zmogljiva, kot je zapisano v gradbenem dovoljenju." Glede smradu iz silaže pa, da se ne bo več ponovil: "Vonj bo takšen, kot na primerljivo velikih kmetijah." Vsega nekaj metrov stran od silaže pa je svetnike na svojem domu sprejel najbližji sosed Franci Lavrinc, ki je še enkrat več poudaril, da so razmere za življenje nemogoče in da je objekte potrebno porušiti in zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje. Občinske svetnike sta pri bioplinami sprejela lastnik Miha Petač (levo) in njegov oče Jernej Petač (drugi z leve). Druga večja problematika, s katero so se svetniki od blizu seznanili, pa je streha na OŠ Pirniče. "To je naša največja težava, s katero se soočamo že več kot desetletje, v zadnjem obdobju pa je še posebej pereča. Streha pušča, ob večjem deževju kaplja v prostore. Problematika je resna. Streha je ogromna, največji problem pa so kupole. Z občino potekajo pogovori, projektanti so bili že večkrat pri nas, zaenkrat pa je to vse," je pojasnila Martina Kut-nar, ravnateljica OŠ Pirniče, ki je ob tem izrazila zadovoljstvo, da si svetniki na terenu ogledajo, s kakšnimi problemi se srečujejo. Z obiski po krajevnih skupnostih pa so zadovoljni tudi svetniki, kljub temu da potekajo ob sobotah. "Nismo bili izvoljeni samo zato, da hodimo na seje, potrebno se je s problemi seznaniti tudi na terenu, čeprav si moramo zato vzeti čas ob sobotah," je mnenja Nataša Predalič (LDS). "Če hočeš odločati in dajati prioritete, se moraš najprej seznaniti s problemi na terenu, poslušati ljudi iz posamezne krajevne skupnosti in potem v okviru finančnih možnosti določati prioritete in začeti reševati probleme. Mislim, da bi morali biti takšni obiski obveza vsakič ob začetku mandata. Letos sem zanje tudi dal pobudo," je dejal Mitja Ljubeljšek (SDS), Mirko Javeršek (N.Si) pa: "Bistveno je, da smo seznanjeni s perečo problematiko. Ugotavljam sicer, da je resnično zelo veliko težav. Vidimo pa tudi primere dobrih praks. Možnost, da se od blizu, iz prve roke seznanimo s problematiko, je prava pot, da kar se da kmalu pride do razumnih odločitev." Svetniki bodo z obiski po krajevnih skupnostih nadaljevali tudi v prihodnjih mesecih. Maja Bertoncelj SOTOČJE - 5 I Občina Odprli nove delavnice Barke Montažni objekt društva Barka v Zbiljah, vreden milijon evrov, je dar nemškega podjetja Baufritz. Nove delavnice društva Barka v Zbiljah so odprte. To se je zgodilo 15. oktobra na veliki slovesnosti, na kateri so bili prisotni predstavniki lokalne skupnosti, države, sovaščani in drugi gostje, člani skupnosti Barka in njihovi sorodniki, ter seveda tudi predstavniki iz Nemčije, od koder prihaja podjetje Baufritz, ki se je velikodušno odločilo, da bo objekt, vreden milijon evrov, Barki podarilo. Prišli so veleposlanik Republike Nemčije v Sloveniji, veleposlanik Velike Britanije v Sloveniji, pa nekdanji minister Bavarske za gozdarstvo in kmetijstvo. Zvoki Godbe Medvode so naznanjali velik dogodek, ki se je začel z odprtjem in blagoslovom novih delavniških prostorov Varstveno delovnega centra. Blagoslovil jih je ljubljanski nadškof v pokoju Alojz Uran. V novih delavnicah bo lahko delalo štirideset oseb z motnjo v duševnem razvoju in njihovih spremljevalcev. V pritličju so delavnice, lesna in ustvarjalna, pisarne, sanitarije, kuhinja in jedilnica, v nadstropju pa prostor za pisarne, kapela, skladišče in avla za skupne dogodke, skupaj okrog sedemsto kvadratnih metrov prostorov. "Novih delavnic smo zelo veseli in smo jih težko čakali. Veselim se že dela v lesni delavnici," je povedal Stane Grandljič, eden izmed sedemnajstih oseb z motnjo v duševnem razvoju, ki so začele delati v novem objektu. Projekt je poseben, še posebej v današnjih časih, saj je dar nemškega podjetja. "Ko smo pred približno šestimi leti skupaj z lastnikom tega zemljišča Feliksom Jenkom stali na tej parceli še z nekaterimi člani Skupnosti Barka, nismo mislili, upali, da bi se lahko kdaj uresničile take sanje. Vendar so postale resničnost, ker smo vanje iskreno verjeli. Pomembno je, da nismo verjeli sami. Z nami so verjeli prijatelji iz Memmingena, gospod Helmut Holl s sodelavci in kooperanti podjetja Baufritz ter vsi drugi dobrotniki, ki so prispevali, da so se nam sanje uresničile. Zahvala vsem, ki ste kakorkoli in karkoli pripomogli k nastanku novih delavnic. Zahvala ni le beseda, ampak je tudi misel, ki združuje, povezuje in uresničuje nove sanje," je na slovesnosti povedal Matej Rovšek, predsednik Društva Barka. Uradno odprtje novih delavnic Društva Barka: trak so skupaj prerezali Helmut Holl, direktor podjetja Baufritz, ter Milan Cotar in Kristina Cerar iz društva Barka. Kako je v nemškem podjetju Baufritz prišlo do odločitve, da podarijo delavnice neprofitni humanitarni organizaciji v Sloveniji, pa je pojasnil direktor Helmut Holl: "Ljudje se dotaknejo ljudi in v tebi nekaj premaknejo. To se je meni zgodilo pred šestimi leti. Takrat sem bil v domači cerkvi, pred mano pa so sedeli Manca Kastelic ter dve sprejeti osebi iz Barke iz Zbilj. Izžarevali so nekaj, kar se me je dotaknilo. Veselje teh ljudi, ki so ga prinesli k nam, je bilo nepopisno. Odločil sem se, da jim pomagam. Ustanovitelja te stavbe sta ti dve osebi z motnjo v duševnem razvoju, ki sta izžarevali veselje, ki se me je dotaknilo. Roke sodelavcev so v več kot 1800 urah, 94 dneh uspele postaviti to stavbo. Kljub temu da so to delali v času dopusta, sem v obratu videl le vesele obraze." Nove delavnice so bile že nujno potrebne. "Potreba po novih delavnicah je že skorajda od leta 1997, ko smo v Zbiljah odprli prvo hišo. Delavnice smo imeli v kletnih prostorih, ki pa niso pravi prostori za delavnice. Z nakupom druge hiše se je širila tudi skupina ljudi, ki bi morala imeti nove, večje, sodobnejše prostore. Ideja, da bi bile delavnice tukaj, je od leta 2005. Naklonjenost projektu je izkazala tudi Občina Medvode in občinski svetniki. Gradbeno dovoljenje smo dobili leta 2009, v začetku leta 2010 pa se je začela gradnja. Podjetje Baufritz je k sodelovanju povabilo okrog šestdeset kooperantskih podjetij. Pri nas je bilo teh podjetij okrog petnajst, ki so se vključili, a ne na isti način. Mnogi občani so pomagali prostovoljno," je dejal Rovšek. Daru je bil izredno vesel tudi Klemen Kastelic, direktor društva, ki je bil močno vpet v sam projekt. Občani so skupnost v kraj dobro sprejeli. "Že prvi kontakt med ustanovitelji slovenske barke in med nami na občini nas je prepričal, da je takšna ustanova kraju potrebna in dobrodošla, saj njena vsebina presega njene okvirje in povezuje ljudi v okolici v skupnost," je v govoru med drugim povedal župan Medvod Stanislav Žagar. Po uradnem odprtju se je druženje nadaljevalo na Zbiljski dobravi, že dan prej pa so se na Gospodarski zbornici Slovenije predstavila nemška podjetja, ki so z inovativnimi poslovnimi strategijami kljub krizi uspela ohraniti dobre poslovne rezultate in sočasno tudi družbeno odgovorno ravnanje, tako kot je to v primeru podjetja Baufritz. Maja Bertoncelj Blagoslovil jih je ljubljanski nadškof v pokoju Alojz Uran. Kot je dejal, bodo novi Odprtje so s pesmijo popestrile tudi sprejete osebe. V programu pa so zapele še prostori pomagali utrditi povezanost tudi na mednarodni ravni. Sorške kresnice. 6 - SOTOČJE Občina I Sečnja dreves na območju Starega gradu V drugi polovici oktobra se je na območju Starega gradu v Smledniku začela sečnja večjega števila dreves. Za pojasnila smo se obrnili na Krajevno skupnost Smlednik, pojasnjuje pa predsednik Nejc Smole: "Gozd je pred kratkim dobil novega lastnika, kmalu za tem pa je bilo označenih več kot tisoč dreves, ki so označena za posek. Ker gre za precej velik poseg, smo s strani krajanov prejeli več vprašanj na to temo in jih posredovali tudi revirni gozdarki. Le-ta je posek potrdila in zagotovila, da poteka v skladu z označenimi količinami. Posek je ravno tako usklajen z gozdnogospodarskim načrtom enote Medvode za obdobje 2010-2019. Zagotovila je, da bodo sekali poškodovano drevje ter drevje, ki zaradi zmanjšane vitalnosti ogroža obiskovalce. Cilj posega pa je pomladitev in večja negovanost gozda. Ravno tako so nam zagotovili, da bodo v celoti upoštevane naše zahteve, da se po končanem posegu vse ceste povrnejo v prvotno stanje. Območje je redno kontrolirano." M. B. Smlednik na spletu Vse informacije o dogajanju v KS Smlednik odslej najdete tudi na spletu. V krajih med Savo in Starim gradom so namreč s skupnimi močmi zgradili spletno mesto www.smlednik.si. Kot pravijo, gre za mesto spletne predstavitve, vira informacij in sodobne promocije krajev. Poleg novic boste na spletni strani našli tudi podatke o aktivnostih v Krajevni skupnosti Smlednik in vseh društvih v kraju. V sliki in besedi so predstavljene še kulturne in naravne znamenitosti. Vodja projekta smlednik.si je Tjaž Jelovčan. M. B. Starši pozor! Vloge za znižano plačilo vrtca v letu 2012 boste na novem obrazcu, ki bo izdan novembra, oddali na Centru za socialno delo v Medvodah, in sicer od 1. decembra 2011 dalje. Več informacij o tem najdete na spletni strani www.medvode.si. Obvestilo Na podlagi prejetih poročil o spremljanju zdravstvene ustreznosti pitne vode in obvladovanju tveganj na vaških vodovodnih sistemih (VVS) uporabnike pitne vode iz naslednjih VVS obveščamo, da je potrebno vodo za uporabo v prehrambne namene obvezno prekuhavati: VVS Golo Brdo - Po I ana VVS Žlebe - Seničica VVS Mamovec - Tehovec VVS Žlebe - Studenčice VVS Žlebe - Jetrbenk Poročila o spremljanju zdravstvene ustreznosti pitne vode in obvladovanju tveganj na posameznih VVS ter poročila o preskusih posameznih vzorcev pitne vode so stalno dostopna na spletnih straneh Občine Medvode. Navodila, priporočila in mnenja glede vzdrževanja sistemov za oskrbo s pitno vodo ter hišnih vodovodnih sistemov so objavljena na spletnih straneh Inštituta za varovanje zdravja RS. Občina Medvode Na podlagi Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Medvode (Uradni list RS št. 107/2003), Odloka o proračunu Občine Medvode za leto 2011 (Uradni list RS št. 41/2011) in priglasitvijo sheme državne pomoči št. M001- 5874564-2011 pri Ministrstvu za finance, Občinska uprava Občine Medvode objavlja JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV SREDSTEV ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA V OBČINI MEDVODE ZA LETO 2011 I. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Občina Medvode (v nadaljevanju: občina) razpisuje nepovratna finančna sredstva za pospeševanje razvoja malega gospodarstva za leto 2011 v okvirni višini 40.000 EUR (proračunska postavka 4.5.1.1 Spodbujanje razvoja drobnega gospodarstva). II. OKVIRNA VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV Oblika pospeševanja (po pravilniku) Višina sredstev Nepovratna sredstva za odpiranje 40.000,00 EUR novih delovnih mest III. UPRAVIČENCI - POGOJI IN MERILA ZA DODELITEV SREDSTEV 1. Nepovratna sredstva za odpiranje novih delovnih mest se dodelijo za samozaposlitev nezaposlene osebe s stalnim bivališčem na območju Občine Medvode. Gre za enkratno finančno pomoč v obliki nepovratnih sredstev v višini 2.000 EUR, za zagon poslovanja in uresničitev poslovne ideje. 2. Za pridobitev subvencije morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: - zaključen program priprave na samozaposlitev na Zavodu RS za zaposlovanje, - sklenjena pogodba o dodelitvi subvencije s strani Zavoda RS za zaposlovanje, - samozaposlitev mora biti prijavljena s sedežem in poslovanjem v občini Medvode. 3. Subvencija za samozaposlitev ni namenjena samozaposlitvi na področju kmetijstva. 4. Na podlagi odobrene vloge se podpiše pogodba o dodelitvi subvencije. V skladu s pogodbo vlagatelj predloži zahtevek za izplačilo subvencije. Vloge bo obravnavala občinska komisija. IV. Ostale določbe 1. Sredstva bodo upravičencem dodeljena po pravilu "de minimis". V skladu s tem pravilom skupni znesek pomoči dodeljen istemu upravičencu ne sme presegati praga 200.000 EUR oziroma 100.000 EUR (v primeru podjetij, ki delujejo v cestnoprometnem sektorju) v obdobju treh let. 2. Razpis je odprt do porabe sredstev, oziroma najkasneje do 10. decembra 2011. Občina bo na svoji spletni strani objavila datum, ko bodo sredstva porabljena. 3. Vloge je treba poslati na naslov Občina Medvode, Cesta komandanta Staneta 12, 1215 Medvode. Vloge morajo biti v zaprti kuverti in označene z napisom " Ne odpiraj - prijava na javni razpis za dodelitev sredstev za pospeševanje malega gospodarstva v letu 2011". Sklep o dodelitvi sredstev se posreduje vlagateljem najkasneje v roku 15 dni od obravnave vlog. Po odobritvi sredstev sklene vsak prejemnik pogodbo z Občino Medvode, v kateri bodo določene vse medsebojne pravice in obveznosti pogodbenih strank. Razpisna dokumentacija je od dneva objave in do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani Občine Medvode www.medvode.si, vlagatelji pa jo lahko dvignejo v času uradnih ur na sedežu Občine Medvode. 4. Dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom posreduje Sanja Malej, tel. 361 95 18, e-pošta: malej@medvode.si. Številka: 410-448/2011 Datum: 4. 11. 2011 OBČINA MEDVODE Župan Stanislav Žagar, l. r. SOTOČJE - 7 Občina- Kosovni odpadki ob cestah preteklost Masovnega organiziranega kosovnega odvoza ni več. Spremembe tudi pri ločevanju drugih frakcij odpadkov. Masovno zbiranje kosovnih odpadkov je že preteklost. Fotografija je bila spomladi posneta v Zbiljah. Na področju zbiranja odpadkov je in še bo kar nekaj novosti. Velike spremembe se obetajo tudi na območju občine Medvode, kjer odvoz odpadkov izvaja podjetje Snaga. Na slednje smo se obrnili za dodatna pojasnila. Ločeno zbiranje bioloških odpadkov Sprememba, ki je že stopila v veljavo, je ta, da od 1. julija v Sloveniji velja uredba o obveznem ločenem zbiranju in prevzemanju tudi biološko razgradljivih odpadkov. Kot opozarjajo strokovnjaki, je predelava biološko razgradljivih odpadkov izjemno pomembna. Največji problem pa se pojavi, če tovrstne odpadke odložimo na deponiji. Po podatkih, ki smo jih dobili na podjetju Snaga, biološki ali organski odpadki predstavljajo približno polovico odloženih celotnih komunalnih odpadkov. Pomešani z drugimi komunalnimi odpadki povzročajo velike količine toplogrednih plinov, nastajanje nevarnih organskih kislin ter velikega smradu na odlagališčih in zbirnih mestih. Zato je potrebno biološke odpadke zbirati ločeno in s tem preprečevati negativne posledice v našem lokalnem in globalnem okolju. Z ločenim zbiranjem bioloških odpadkov sodelujemo v njihovem procesu recikliranja, ki ga imenujemo kompostiranje. Biološke odpadke lahko kompostiramo na domačem vrtu ali pa jih zbiramo v rjavih posodah, ki jih Snaga pobira na odjemnem mestu in odpelje v predelavo v bioplinsko napravo v Ljubljani. "V občini Medvode je zbiranje bioloških odpadkov urejeno v naselju Medvode, za naselje Vaše je nameščen zbirni kontejner, v prihodnjem letu pa predvidevamo izvedbo širitve zbiranja tudi na nekatera nekoliko redkeje poseljena območja," je pojasnil Igor Petek, svetovalec direktorja v podjetju Snaga. Ponekod imate torej poleg sivo-črne posode za ostale odpadke tudi rjavo posodo za biološke odpadke, če ne, pa je obvezen domači kompostnik. Nekateri odpadki se še naprej zbirajo na zbiralnicah. "V občini Medvode je nameščenih 88 zbiralnic. V zadnjem času se zaradi dviga količin predvsem ločeno zbrane embalaže pojavljajo problemi v zvezi s potrebnim volumnom posod za embalažo na zbiralnicah. Zato pripravljamo predlog sprememb načina zbiranja komunalnih odpadkov na celotnem področju delovanja našega podjetja. Po drugi strani pa je v posodah za ostanek še vedno preveč odpadkov, ki naj bi bili odloženi v posode za ločene frakcije," pravi Petek. Po novem sistemu bodo gospodinjstva odpadke po posameznih frakcijah zbirala v namenskih posodah kar doma. Vsak stanovanjski ali poslovni objekt bo tako lahko imel do štiri posode za odpadke, in sicer posodo za ostale odpadke (siva/črna posoda), posodo za odpadno embalažo (rumen pokrov), gospodinjstva v zgoščenih delih naselij pa morda tudi posodo za papir (moder pokrov) in, v kolikor uporabnik nima lastnega kompostnika, posodo za biološke odpadke (rjava posoda). S testnim obdobjem novega načina zbiranja komunalnih odpadkov, v katerega pa občina Medvode ni vključena, so začeli letošnjo jesen. "Po zaključeni testni fazi bomo vsem preostalim gospodinjstvom na področju Ljubljane in devetih okoliških primestnih občin postopno razdelili nove namenske posode za zbiranje embalaže in papirja," pojasnjujejo na Snagi. Nov način zbiranja naj bi bil na vseh območjih uveden do konca prihodnjega leta. Za ne ločevanje odpadkov so predvidene tudi kazni in kot ugotavljajo, ljudje pri ločevanju še vedno niso dovolj dosledni. "Kot izvajalec javne službe skladno s predpisi preverjamo sestavo preostanka komunalnih od- padkov. V posodah za ostanek je še vedno preveč odpadkov, ki naj bi bili odloženi v posode za ločene frakcije," je dejal Petek. Odvoz kosovnih odpadkov po naročilu Velika sprememba pa je tudi pri odvozu kosovnih odpadkov. Novost nove zakonodaje je, da organiziranega kosovnega odvoza odpadkov več ne predvideva. Občani lahko sedaj kosovne odpadke vozijo na zbirni center Barje, dvakrat letno v vnaprej določenih terminih pa bo podjetje vsaki stranki, vključeni v sistem zbiranja odpadkov, omogočilo odvoz kosovnih odpadkov po naročilu. Sprememba načina odvoza je že uvedena. "V preteklosti je nastajal glavni problem s prisotnostjo mešanih komunalnih odpadkov, nevarnih odpadkov in podobno v kosovnih odpadkih. Ni bila redkost, ko so bila opažena vozila, celi kamioni, ki so iztresli ogromne količine odpadkov, ki niso bili kosovni, na površine ob kupih nastavljenih kosovnih odpadkov," je Petek povedal nekaj o tej problematiki. In kaj bodo vse omenjene spremembe uporabnikom prinesle v finančnem smislu? "Cilj našega podjetja je, da se višina na izdanih računih našim uporabnikom ne bi spremenila, v primeru, da bodo upoštevali pravila za ločevanje odpadkov," zaključuje Petek. Maja Bertoncelj, foto: Tina Dokl Krajani kar sami popravljali cesto Da bi se krajani sami lotili popravila občinske ceste, se ne zgodi ravno vsak dan. Takšne delovne akcije so se lotili krajani na Belem. "Zaradi pomanjkanja denarnih sredstev za vzdrževanje občinskih poti se je del krajanov odločil, da cesto vsaj delno popravimo, ker je bila le-ta v katastrofalnem stanju. S svojim delom so želeli pokazati, da se tudi z dobro voljo lahko dosežejo vidni rezultati. S tem apeliramo na ostale krajane vasi Belo in občine Medvode, da včasih skupna akcija krepi sosedske odnose, poleg tega malce tovrstne koristne rekreacije ni odveč," je sporočila Nataša Marjetic iz KS Katarina. M. B. Del krajanov na Belem se je lotilo popravila občinske ceste. 8 - SOTOČJE Oglas, ljudje in dogodki I DeSUS-ova kandidatka na volitvah v državni zbor Mag. Zvonka Hočevar Kandidirate na volitvah za državni zbor, ki bodo 4. decembra. Ste članica DeSUS-a in kot napoveduje predsednik stranke Karl Erjavec, nastopa z novimi, kredibilnimi kandidati. Vi ste ena izmed njih. Se lahko na kratko predstavite? "Sem Zvonka Hočevar, po poklicu magistrica znanosti socialnega managementa. Stara sem dobrih 53 let, mati 24-letnega sina in 31-letne hčere ter babica dvema krasnima vnučkoma. Imam 32 let delovne dobe, od tega 22 let na vodilnih in vodstvenih položajih. Moje dosedanje izkušnje so 16 let v gospodarstvu, zadnjih 16 let pa na področju socialnega varstva starejših. Zaposlena sem kot direktorica velikega doma starejših občanov, tako da mi je socialno-varstvena, pokojninska, plačna in zdravstvena zakonodaja na eni strani in osebne stiske upokojencev in delavcev na drugi, dobro poznano. Sem tudi občinska svetnica, predsednica statutarno pravne komisije in članica komisije za družbene dejavnosti že drugi mandat." Kaj menite o novih kandidatih? "Novi kandidati zagotovo lahko veliko doprinesejo k izboljšanju gospodarske situacije. Bojim pa se, da bomo zašli v novo skrajnost, ko bo v preveliki želji za izboljšanjem, ob nerealnih pričakovanjih in praznih obljubah socialni čut za človeka povsem prezrt - "sita vrana lačni ne verjame". Nove stranke dajejo novo upanje, ki mu hočemo verjeti. DeSUS pa je stranka s tradicijo, za katero se ve, da je in bo zastopala vse generacije in se zavzemala za socialno pravičnost. Tudi v DeSUS-u se dobro zavedamo, da brez novih delovnih mest in nove pokojninske refor- me ne bo garancije za razvoj Slovenije kot tudi ne za varnost upokojencev. 1,6 delavca na enega upokojenca ni perspektiva. Zavedati pa se moramo, da so upokojenci z minulim delom svoje pokojnine zaslužili in tega jim nima pravice vzeti nihče. Nisem zagovornica podarjenih socialnih pomoči, saj so le-te večkrat celo večje kot minimalna plača delavcev, ki opravijo 174 ur dela. Vsakemu bi morala biti dana možnost zaposlitve, da svojo družino lahko preživi z lastnim delom. Dela je dovolj, narobe pa je, ker je preveč dela na črno in sive ekonomije na eni strani, na drugi strani pa obilica socialnih transfer-jev, ki ljudi spodbujajo k ne-delu. Treba pa je zagotoviti zadostno pomoč vsem tistim, ki nimajo nikakršne druge možnosti za človeka dostojno življenje." S čim nameravate vi prepričati volivce? "Volivcev ne moreš prepričati, volivci se bodo sami odločili, komu bodo zaupali mandat. Ne obljubljam izboljšanja čez noč, dobrih pokojnin, zaposlitev za vse,... Lahko ponudim le poštenost, svoje znanje in izkušnje, da se bom zavzemala za pravičnost za vse generacije, za realne spremembe, ki ne bodo prizadele enega sloja, da se bom borila proti visokim plačnim in socialnim razlikam. Podpirala bom zaposlovanje na tistih področjih, ki ustvarjajo novo ali dodano vrednost, zavzemala se bom za zmanjšanje birokracije, za javno zdravstvo, vrtce in šol- stvo, ker so se koncesije izkazale kot slabe in drage za malega človeka. Zavzemala se bom za selektivni (ne pavšalni) pristop k vsaki spremembi, za optimalne rešitve - ne za spremembe "za vsako ceno"." In za konec? "Iskreno upam, da bo nova vlada imela dovolj razuma, da ne bo spet dve leti ugotavljala samo to, kaj je prejšnja naredila narobe, ampak se bo takoj na začetku lotila dela z vso energijo. Preveč je nestrpnosti, nepotrpežlji-vosti, nezadovoljstva in brez dobrih in konkretnih rezultatov tudi ne bo napredka. Prepričana sem, da k temu napredku lahko s svojim znanjem in izkušnjami in tudi s socialnim čutom konstruktivno prispevam svoj delež." Kdo bo poskrbel za Plečnikovo kapelico? V Preski, na Bonovcu, je kapelica družine Hafner, bolje znana kot Plečnikova kapelica. Na njej je označeno, da gre za kulturni spomenik mojstra arhitekture prof. dr. Jožefa Plečnika, zgrajena pa je bila leta S Plečnikove kapelice so neznani storilci ukradli baker. 1934. Pred dobra pol meseca so z njene strehe ukradli baker. Kot so sporočili s Policijske postaje Medvode, gre za neznanega storilca, policisti obravnavajo kaznivo dejanje tatvine in po vseh zbranih obvestilih bodo podali kazensko ovadbo na pristojno državno tožilstvo. Problem pa se tu šele začne. Ljudje se sprašujejo, zakaj nihče ne reagira in strehe znova ne prekrije. Zaplete se že pri tem, kdo je za to pristojen. Kapelica namreč ni ne last župnije ne občine. Postavljena je na robu dveh parcel, ki sta v lasti Republike Slovenije in z njima gospodari Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (zemljišči je na Republiko Slovenijo prenesel Kmetijski zavod Ljubljana). "Parceli sta v celoti kmetijski, zato ju Sklad oddaja v zakup Kmetijskemu zavodu Ljubljana, kar se tiče objekta (kapelice), pa Sklad z njim ne upravlja, zato tudi ni pristojen za njegovo vzdrževanje oz. obnavljanje," pravijo na Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Obrnili smo se tudi na Osemenjevalni center Preska, ki spada pod Kmetijski zavod Ljubljana in upravlja z zemljiščem, kjer stoji tudi kapelica. Prav oni so tudi prijavili krajo. Janez Kunc, vodja centra, je pojasnil, da ni nikjer navedeno, da bi imeli v upravljanju tudi kapelico: "Se pa problema zavedamo in skušali se bomo dogovoriti, kako rešiti trenutno problematiko, saj ne želimo, da bi kapelica propadala. Pred dežjem pa smo streho zaščitili s polivinilom." Kakorkoli že, človek se vpraša, kako so takšne nejasnosti sploh možne, še posebej, če gre za kulturni spomenik. M. B. SOTOČJE - 9 I Ljudje in dogodki, oglasi Kulturniki na strokovni ekskurziji Petdeset kulturnih delavcev iz vseh desetih kulturnih društev v medvoški občini se je udeležilo druge strokovne ekskurzije. "Ogledali smo si tudi kulturni center Primoža Trubarja v Šentjerneju, ki ustreza potrebam, ki jih ima naša občina," je povedal Nejc Smole, predsednik Občinske kulturne zveze Medvode. Občinska kulturna zveza Medvode je drugič organizirala strokovno ekskurzijo. Potem ko so bili lani v Lendavi, je bil glavni cilj letošnje ekskurzije obisk Kulturnega centra Primoža Trubarja v Šentjerneju. Poleg tega so si ogledali še kartuzijo Pleterje in muzej na prostem, v Kostanjevici na Krki pa Kostanjeviško jamo, Galerijo Božidarja Jakca in Formo viva. Na ekskurziji je bilo petdeset kulturnih delavcev iz vseh desetih kulturnih društev v občini. "Kulturni center Primoža Trubarja v Šentjerneju so odprli leta 2009 in je središče kulturnega dogajanja v kraju. Šentjernej je občina s pol manj prebivalci, kot jih je v Medvodah. Odločili so se, da potrebujejo kulturni center, ki bo dal kraju dušo in kulturni utrip. V njem poteka vsa kulturna dejavnost. Imajo dva profesionalna abonmaja, odraslega in otroškega, galerijo, več prostorov za spremljevalne do- godke in dejavnosti. Center ravno ustreza potrebam, ki jih ima naša občina," je razloge za obisk navedel Nejc Smole, predsednik Občinske kulturne zveze Medvode. V Šentjerneju so medvoškim kulturnim delavcem pojasnili, kako so se lotili projekta, kako je potekal, pa tudi kakšna finančna sredstva zahteva njegovo delovanje. "Izkazalo se je, da imajo fiksnih obratovalnih stroškov okrog šest tisoč evrov na mesec, skupaj s plačami zaposlenih pa okrog dvanajst tisoč evrov na mesec. Je pa pri njih posebnost, da niso organizirani kot javni zavod, temveč so del javnega podjetja, ki ga je ustanovila občina. In ker javno podjetje ne more kandidirati na razpisih za državni denar, so nam svetovali, da je javni zavod boljša rešitev," je pojasnil Smole. Da bi bili tudi kulturniki v Medvodah organizirani v javnem zavodu, ni novost. Osnutek predloga o razširitvi javnega zavoda Mladinski center Medvode s področjem kulture je med-voški občinski svet obravnaval letos junija. Osnutek so sicer zavrnili. Smole, ki je tudi občinski svetnik, je v imenu kulturnikov v razpravi takrat poudaril, da niso proti razširitvi zavoda, moti pa jih način, kako je do tega prišlo, saj se na njih ni nihče obrnil niti za mnenje. Predlagal je, da se zadeva preloži na jesen in da bodo do takrat pripravili konkretne predloge. Kako trenutno kaže, pa odgovarja: "Znotraj Občinske kulturne zveze je bila ustanovljena šestčlanska komisija, ki pripravlja izhodišča, do katerih se bo opredelil upravni odbor zveze in jih predložil občinski upravi. Računamo, da se bo to zgodilo konec tega meseca in da bo predlagatelj osnutek potem dal najprej v obravnavo delovnim telesom občinskega sveta." Maja Bertoncelj, foto: Janez Meglič Medvoški kulturniki pred Kulturnim centrom Primoža Trubarja v Šentjerneju Komunala Kranj Pravočasno in učinkovito obveščanje je še posebej pomembno v primerih, ko je oskrba s pitno vodo motena. Zato vas vabimo, da se prijavite na brezplačno obveščanje po e-pošti ali SMS sporočilih. Obiščite našo spletno stran www.komunala-kranj.si in izpolnite obrazec "Prijava na obvestila". Vašo pri javo nam lahko sporočite tudi po e-pošti na naslov info@komunala-kranj.si ali pisno na naslov Komunala Kranj, d. o. o., Ulica Mirka Vadnova 1, 4000 Kranj. Čisto je lepo. KOMUNALA KRANJ d.o.o., UL. MIRKA VADNOVA 1, KRANJ Petnajstič podelili priznanja za urejenost V sredo, 9. novembra, je bila v gostilni Dobnikar na Katarini 15. prireditev s podelitvijo priznanj akcije "Moja dežela, lepa in gostoljubna". Turistična zveza Medvode je tudi letos podelila priznanja in pohvalila tiste, ki skrbijo, da so objekti in površine lepo urejeni. Med šolami in zavodi sta priznanje prejeli OŠ Medvode in Knjižnica Medvode, med javnimi objekti Vežica Smlednik, med javnimi površinami Trg. sv. Urha v Smledniku, v kategoriji naravna in kulturna dediščina spomenik NOB v Valburgi, med kmetijskimi objekti kmetija pri Kovaču v Goričanah, med gostinskimi objekti s hrano in prenočišči Gostišče Pr' Jur na Topolu, med zasebnimi hišami je priznanje na najlepše urejeno prejela družina Virk iz Žlebov, za lepo urejeno pa družina Špenko iz Vikrč in družina Gaber iz Sore. Posebno priznanje za dosežke na področju turizma so podelili Golfu Smlednik s spremljajočimi objekti. Več o letošnji akciji in nagrajencih pa v decembrski številki. M. B. 10 - SOTOČJE Oglas, ljudje in dogodki I Drage občanke in občani, v politiki sem se izkazala kot odkrita, iskrena in aktivna svetnica, ki je vložila največ pripravljenih predlogov in pobud v interesu našega kraja in ljudi. Poznate me kot drzno in dosledno nadzornico medvoške politike ter zavzeto borko za pošten in transparenten način vodenja skupnosti. Sem blizu ljudem in ljudje so mi blizu. Vedno sem delala za skupno dobro, kot poslanka bom to še nadgradila. Ne prenesem goljufij, laži, izmikanja zakonom in izkoriščanja funkcije za lastno korist. Moja prva bitka v parlamentu bo boj proti korupciji in klientelizmu. Vedno izpolnim dane obljube in naredim vse, kar je v moji moči za njihovo uresničitev. Zato bom vložila ves svoj napor za uresničitev vseh vaših pobud in predlogov, pomembnih za naše skupno dobro. Moji pisarni v Medvodah in v Državnem zboru bosta vedno odprti za vsakega od vas in kot to počnem sedaj, bom tudi tedaj prisluhnila slehernemu predlogu in pobudi. Alenka Žavbi Kunaver, kandidatka za poslanko na listi LDS Za računalnike sedli starejši Za vseslovenski prostovoljski projekt Simbioz@ e-pismena Slovenija je bilo veliko zanimanja tudi v Medvodah. V Knjižnici Medvode in na OŠ Pirniče so bila vsa mesta zasedena. V tednu od 17. do 21. oktobra je vseslovenski projekt Simbioz@ e-pismena Slovenija v duhu medgeneracijskega sodelovanja in prostovolj-stva potekal na več kot 240 različnih lokacijah po Sloveniji. Udeleženci so spoznali osnove računalništva, raziskovali internet in se naučili, kako pošiljati in prejemati elektronska sporočila. Na brezplačnih računalniških delavnicah se je družilo več kot 5700 udeležencev in več kot 2400 prostovoljcev. Na dveh lokacijah je projekt potekal tudi v občini Medvode, in sicer v Knjižnici Medvode in na OŠ Pirniče. Zanimanja med starejšimi je bilo več kot prostih mest. Učilnica na OŠ Pirniče je bila polna do zadnjega kotička, znanje pa so starejšim posredovali prostovoljci, med njimi je bila večina učencev šole. "Sodelovanje med dvema generacijama se mi je zdelo zanimivo. V redu je, da pomagamo starejšim. Odziv je tudi mene kar presenetil," je med našim obiskom pojasnil prostovoljec Simbioze Tadej Jurman in dodal še nekaj besed o poteku delavnic: "Delamo osnovne stvari, da se starejši seznanijo z računalnikom, da tudi sami lahko kaj pogledajo, napišejo, znajo poslati elektronsko sporočilo. So začetniki, a jim gre dobro. Kar precej jih pride prav vsak dan. So zelo radovedni in radi bi se naučili čim več, kar je super." Na šoli so z veseljem pristopili k projektu in z odzivom so bili zelo zadovoljni. Kot je pojasnila učiteljica računalništva Urška Wertl, so imeli vsak dan zasedenih vseh šestnajst računalnikov, delavnice pa so tako kot drugod potekale dve uri dopoldne in dve uri popoldne. Več povpraševanja, kot je bilo prostih mest, so zabeležili tudi v Knjižnici Medvode. Vseh šest prenosnih računalnikov je bilo zasedenih, še enkrat več pa se je pokazalo, kako potrebna Projekt Simbioz@ e-pismena Slovenija na OŠ Pirniče bi bila računalniška soba. Delavnice so namreč potekale v čitalnici. In če je bilo med udeleženci veliko zanimanja, pa ga bi bilo lahko več med prostovoljci. Eden izmed tistih, ki se je prijavil za prostovoljca, je bil Žiga Mrak iz Goričan: "Prijatelj me je seznanil s projektom in dejal, da primanjkuje prostovoljcev, pa sem se odzval. Ni mi težko. Z veseljem starejšim pomagam pri uporabi računalnika, jim pokažem kaj novega." In starejši so to pomoč znali ceniti. Kaj so povedali udeleženci? Francka Sušnik iz Goričan (na delavnici na OŠ Pirniče): "Odkar sem upokojenka, imam več časa tudi za takšne stvari. Otroci so mi doma odstopili računalnik, mi tudi že malce pokazali, kako se ga uporablja. Sem sem prišla, da se kaj novega naučim. Najbolj me zanima elektronska pošta." Jože Česenj iz Preske (na delavnici na OŠ Pirniče): "Zadnji hip sem izvedel za te delavnice. Doma imam računalnik, uporabljati pa ga znam ravno toliko, da plačam položnice, igram šah, kaj pogledam. Rad bi se naučil še kaj drugega. Zanimiva mi je e-pošta. Saj so mi že doma kazali, kako se uporablja, a če tega ne delaš redno, ti gre hitro iz glave. Nismo več tako mladi. Najbolj se bojim, da ne bom pritisnil na kakšno napačno tipko. Upam, da se bom tukaj veliko naučil. Zato sem prišel." Marica Lah iz Tacna (na delavnici v Knjižnici Medvode): "V Medvodah mi je bilo najbližje, zato sem na delavnice prišla sem. V službi sem že uporabljala računalnik, tukaj pa bi se rada naučila predvsem uporabe interneta, da znam pogledati za kakšne kuharske recepte, najti kaj zanimivega, se naučiti uporabe e-po-šte. Zelo mi je všeč." Maja Bertoncelj SOTOČJE - 11 I Oglasi poslovna novoletna darila promocijski tekstil jakne, flisi, majice koledarji svinčniki rokovniki in še veliko praktičnega oblikovanje, izdelava in trženje vizualnih sporočil križaj design d.o.o., godešič 142, škofja loka tel.: 04 51 37 310,e-mail: info@krizaj.si www. križaj .si tcf kfižai 12 - SOTOČJE Mladi smo že trideset let Tako pravijo na Osnovni šoli Medvode, kjer so oktobra zaznamovali tri desetletja šole. ■ Ljudje in dogodki I Na Osnovni šoli Medvode so praznovali 30-letnico. V počastitev jubileja so se sedanji in nekdanji učenci in učitelji, starši in drugi 13. oktobra zbrali na prireditvi z naslovom Mladi smo že 30 let. Potekala je v Športni dvorani Medvode. Program, ki sta ga povezovala Marjeta in Rok Jamnik, so popestrili predvsem učenci sami, ki so pokazali svoje raznoliko znanje, nastopila pa je tudi Godba Medvode. Ravnatelj Osnovne šole Medvode, ki jo v letošnjem šolskem letu obiskuje nekaj več kot tristo učenk in učencev, je že več kot desetletje Vojko Bizant. V govoru je med drugim povedal: "Ko praznujemo tridesetletnico, se spominjamo tudi na preteklost. Pred tridesetimi leti smo polni zanosa pričakovali prostore nove osnovne šole Medvode. Vsi smo se trudili, da bi šola postala naš drugi dom. S svojim zanosom in energijo, ki smo jo vlagali v nove prostore, smo ustvarili prijetno klimo in pogoje za dobro delo. Z leti smo poleg večjega števila učencev pridobili tudi nove prostore. Šola raste in skupaj z nami navkljub spremembam ostaja mlada, bodisi pri načinu poučevanja, bodisi pri na- predku v tehnologiji. Šola, ki je mlada trideset let, je nema spremljevalka številnih uspehov na vseh področjih življenja in dela na naši šoli. Naša šola bo vedno vedra, nasmejana in s tem bo tudi na nek način vedno mlada." Na praznovanju obletnice je bil tudi minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič, ki je v govoru poudaril, da je vesel, da je slovenska šola odlična šola: "Odlična je zato, ker jo vodijo dobri ravnatelji in ker v njej poučujejo odlični učitelji, in tudi zato, ker ima šola veliko podporo staršev in vseh, ki so na ravni občin zadolženi za kvalitetno delo šole. Naša šola je utemeljena na trdnih vrednotah, ki jih je slovenstvo postopno izgradilo. Slovenska šola je del rešitve krize. Je tudi najbolj stabilen sistem v družbi." Župan Medvod Stanislav Žagar je navzoče spomnil, da je bila ta šola pred tridesetimi leti zgrajena iz samoprispevka, nato pa nadaljeval o pomenu šole: "Bili so časi, ko je bila šola nezaželena, in že davno so se spremenili. Danes je predvsem pomembna kvaliteta šole. Prihajajo pa časi ali so časi, ko mladi ne morejo vrniti tistega, kar so vanje vložili. Težko dobijo zaposlitev. Zagotovi- ti je potrebno, da bo ta naš mlad kader lahko pokazal znanje in zagotavljal napredek naši državi. Ob jubileju vam želim, da bi šola imela vedno dovolj učenk in učencev, dovolj materialne podlage, da ne bo treba staršem iz žepov plačevati gradnje novih prizidkov in opreme, da bo država toliko bogata, da denar za izobraževanje ne bo nikoli vprašanje." Kako pomembna je šola v življenju, se zavedajo tudi učenci. Naj končamo z razmišljanjem učenke Žive Hanc: "Osnovna šola je le še ena stopnica več v našem življenju. To stopnico moramo prestopiti vsi. V šolo ne hodim zato, ker bi morala; v šolo hodim zato, da se česa naučim za svoje življenje. Včasih me kdo vpraša: "Živa, le kako se ti da učiti?" Le zakaj? Tudi sama se kdaj to vprašam. Toda, zakaj se drugi ne učijo? Tudi to se kdaj vprašam. Si mar ne želijo priti na želeno srednjo šolo in imeti dobrega poklica? Jaz želim početi v življenju nekaj pametnega oziroma koristnega in prepričana sem, da enako želijo tudi moji sošolci, prijatelji in drugi, ki obiskujejo Osnovno šolo Medvode." Maja Bertoncelj Ob praznovanju so se predstavili tudi učenci šole: v besedi, igri . pa tudi s petjem. Ob jubileju tudi razstava fotografij in zbornika Ob praznovanju 30. obletnice šole smo na OŠ Medvode poleg osrednje prireditve 19. oktobra v Knjižnici Medvode pripravili še spremljevalno prireditev. Odprli smo razstavo fotografij z naslovom: 30 let smo že mladi. Z glasbenim in literarnim programom so jo popestrili učenci pod vodstvom mentorjev Dominika Jurce in Petra Lipavška. Za razstavo smo iz šolskega arhiva zbrali fotografije, ki zaznamujejo pomembne dogodke s področja gradnje naše šole, ki je potekala v zadnjih desetih letih. Gradili smo prizidek, s katerim smo v spodnjem nadstropju pridobili nove prostore za učence 1. razredov. V zgornjem nadstropju smo dobili nove, svetle prostore šolske knjižnice in štiri učilnice, vse pisarne ter veliko zbornico. Sledil je velik projekt, rušenje stare telovadnice in gradnja nove Športne dvorane, v kateri potekajo vse športne dejavnosti ter tudi vse večje prireditve v naši občini. Na razstavi fotografij se lahko poiščejo tudi generacije učencev, ki so šolo Medvode obiskovale v zadnjih desetih letih. Ob 30-letnici OŠ Medvode je izšel zbornik, ki na svoj način razkriva vsebino za naslovom proslave ob jubileju - "Šola, to smo mi", saj se v njem predstavijo vsi dejavni učitelji, zaposleni na šoli ter učenci, ki so na temo tridesetletnice in življenja v šoli napisali številne spise, pesmi in kratke opise. Na šestdesetih straneh so tako predstavljene skoraj vse dejavnosti OŠ Medvode, od ustvarjalnih delavnic, pohodne šole, šol v naravi in kulturnega udejstvovanja na razredni stopnji do raziskovalnih taborov, raznovrstnih športnih tekmovanj in zdrave šolske prehrane. Zbornik je uravnotežen zbir prispevkov učiteljev ter sedanjih in nekdanjih učencev OŠ Medvode, popestren s številnimi fotografijami. Irena Sonc Šlenc in Mojca Pintar, učiteljici OŠ Medvode Deset let Centra starejših Medvode V četrtek, 17. novembra, se bo ob 15. uri v jedilnici Centra starejših Medvode začela slovesnost ob praznovanju desetletnice odprtja doma oziroma centra. Na slovesnosti bo zbrane nagovorila direktorica centra Vesna Stariha, v programu bodo nastopili Anica Horvat, domski pevski zbor in zbora OŠ Pirniče in OŠ Smlednik ter Polde Bibič. M. B. Lovski pevski zbor Medvode že 35 let Lovski pevski zbor Medvode vabi na jubilejni koncert, s katerim bodo zaznamovali 35 let delovanja. Koncert bo v soboto, 19. novembra, v Kulturnem domu Medvode. Začel se bo ob 19. uri. Kot gostje večera bo nastopil inštrumentalni kvartet Libertas iz Škofje Loke. M. B. SOTOČJE - 13 Ljudje in dogodki Ne le funkcionalen, tudi lep Upognjenček je mlademu oblikovalcu Klemenu Kuraltu iz Preske prinesel nazi perspektivnega oblikovalca leta. Upognjenček je izdelan iz ukrivljene vezane plošče, odprtine pa so izrezane z laserskim rezalnikom in odvisne od želja stranke. V Sloveniji je oblika podloge zaščitena. Sodobni izdelki, namenjeni opremljanju stanovanj, že dolgo niso več le funkcionalni, pač pa je za njihovo uspešnost ključna tudi oblika. Tega se oblikovalec Klemen Kuralt iz Preske dobro zaveda. Njegova lesena podlaga za prenosne računalnike Upognjenček mu je v zadnjih mesecih prinesla več nagrad. Absolvent Visoke šole za dizajn, smer notranja oprema, je na idejo za izdelavo Upo-gnjenčka prišel iz lastnih izkušenj s pregrevanjem prenosnih računalnikov. "Sprva sem pod prenosnik podstavljal različne stvari, potem sem začel razmišljati v tej smeri, izdelal prvi prototip, ki je opravljal le funkcijo podloge in se šele nato lotil oblikovanja," je začetke izpred dveh let opisal Klemen Kuralt. Kmalu po izdelavi prvega pravega Upognjenčka so se pokazale njegove prednosti. Uporaben ni le kot podloga na mizi, kjer je zaradi njega ekran prenosnega računalnika dvignjen do črte oči in kjer roke na tipkovnici ležijo v naravnejšem položaju, pač pa tudi pri delu z računalnikom na stolu ali v postelji. Telo zaradi podloge ne pride v stik z vročimi deli računalnika, ta pa se zaradi izrezanih odprtin v podlagi tudi ne pregreva več. Poleg tega je Upognjenčkova oblika očem prijazna in v prostoru ni odveč niti, kadar ga ne uporabljate. Za svoj izdelek je letos Klemen prejel nagrado Javnega sklada Republike Slovenije za prispevek k trajnostnemu razvoju. Na sejmu Mikser Design Expo v Beogradu je njegov izdelek prišel v ožji izbor petdesetih najboljših izdelkov, razstavljen pa je bil tudi na ljubljanskem pohištvenem sejmu in sejmu Čar lesa 2011. Na podlagi teh uspehov je bil izbran za perspektivnega oblikovalca leta v Sloveniji, kar mu daje dobre reference za nadaljnje delo. Za preprosto obliko je veliko poskusnih kosov in ur dela, iskanja pravih lepil za izdelavo ve- zane plošče in investicija v gret kalup, ki da Upognjenčku pravo obliko. Zanimanje za podlogo je precejšnje, a je trenutno največja ovira njena visoka cena, saj je postopek izdelave še predolg. Klemen Kuralt išče morebitne cenejše proizvajalce, s pomočjo katerih bi svoj izdelek lahko ponudil širšemu krogu ljudi, tudi preko interneta in že razmišlja o drugih izdelkih, izdelanih na podoben način. Peter Košenina Gasilci v Sori in Zbiljah odprli svoja vrata V drugi polovici oktobra, mesecu požarne varnosti, sta prostovoljni gasilski društvi Zbilje in Sora pripravili dneva odprtih vrat. Obiskovalcem so gasilci v Zbiljah pokazali pravilno gašenje gorečega kuhinjskega olja, v Sori pa uporabo ročnega gasilnika in gašenje z motorno črpalko. Dnevi odprtih vrat so namenjeni seznanjanju občanov z delom gasilskih društev, pa tudi ozaveščanju o pravilnem reagiranju v primerih požara. Zbiljski gasilci so prikazali pravilno in nepravilno gašenje ognja, s kakršnim se lahko sreča prav vsak - gorečega olja na štedilni- Goreče olje na štedilniku pravilno pogasimo tako, da posodo pokrijemo s pokrovko ali drugo posodo ter tako ognju preprečimo dostop do kisika. ku. Pravilno gašenje gorečega olja s pokrivanjem s pokrovko ali drugo posodo, ki ognju prepreči dostop do kisika v zraku, se konča z nekaj dima in morda uničeno posodo. Nepravilno gašenje, ki v večini primerov pomeni gašenje z vodo, pa lahko privede do opeklin in velikega požara, saj povzroči še več ognja. Obe društvi sta obiskovalcem omogočili nakup gasilnikov za njihove domove, sorško pa je v svojih prostorih gostilo tudi serviserja teh aparatov, ki jih je pregledoval v prostorih gasilskega doma. Peter Košenina V Sori je serviser gasilnike pregledal takoj, tako da so jih občani lahko po nekaj minutah že odnesli domov. 14 - SOTOČJE Gospodarstvo I Mali elektronika od poletja v Tržiču Podjetje Mali elektronika se je zaradi povečanja proizvodnih kapacitet moralo iz Moš preseliti v Tržič, kjer so kupili podjetje Tiko. Že dlje časa si prizadevajo dobiti gradbeno dovoljenje za gradnjo novega objekta v Mošah zunaj vasi, ki bi prinesel tudi nova delovna mesta. Eno izmed medvoških podjetij, ki se je srečalo s prostorsko stisko in si prizadeva za gradnjo novih prostorov na novi lokaciji, je podjetje iz Moš Mali elektronika, proizvodnja ohišij in hladilnih teles za elektroniko. "Ukvarjamo se z izdelavo raznih ohišij za elektroniko, hladilnimi telesi. To je specifika. To so izdelki, ki so vgrajeni v elektroniki. Ta program je zelo širok, so majhna ohišja velikih portalov iz raznih materialov. Asortiman bi radi širili. Imamo dobre kupce in jih ne bi radi izgubili," je nekaj o podjetju na kratko povedal lastnik in direktor Marjan Mali. Podjetje je ustanovil leta 1988. Začel je s tremi AL profili in žago za razrez ter enim zaposlenim. Številke so danes precej drugačne. Njihovi izdelki gredo po vsem svetu, velika sprememba pa se je zgodila julija letos, ko so kupili podjetje Tiko v Tržiču in se tja tudi preselili. "Selitev je bila nujna, saj smo v Mošah delali v nemogočih razmerah. Proizvodnih prostorov je bilo premalo, prav tako tudi parkirnih mest. Delovali smo na 800 m2, zaposlenih je bilo 23 ljudi," je pojasnil Mali. V Tiku je obdržal zaposlene, tako da jih ima sedaj skupaj z Mali elektroniko 52, delujejo pa na 2700 kvadratnih metrov. "To bo zadostovalo za dve do tri leta. potem pričakujemo pomanjkanje prostora tudi tam. Močno se angažiramo za vse programe, tako Mali elektronike kot Tika, s ciljem, da tudi ta postane samostojen. Do novega leta bosta to še dve podjetji, potem pa eno samo z imenom, ki bo vključeval tako Mali elektroniko kot Tiko," je dejal nekaj o načrtih. Največji načrt in dolgoletna želja pa je gradnja novih prostorov Mali elektronike v Mošah zunaj vasi, kjer predvidevajo, da bo petdeset zaposlenih. Projekt je pripravljen zemljišče velikosti 7200 kvadratnih metrov je v njihovi lasti. "Lokacija je za nas ustrezna. Gre za neproduktivno zemljišče, za kar imamo tudi uradna potrdila. Čakamo na gradbeno dovoljenje. Postopek teče. Problem je samo potrditev s strani Ministrstva za okolje in prostor, vse ostalo je pozitivno. Zadnje negativno mnenje z ministrstva je bilo, ker je objekt umeščen izven naselja. Takšni objekti bi se morali graditi na obrobju naselja, ne pa v naselju, kot trenutno to predvideva zakon," meni Mali. Na novi lokaciji v Mošah načrtuje imeti inženiring, razvoj in trideset odstotkov proizvodnje, medtem ko naj bi ostalih sedemdeset odstotkov proizvodnje ostalo v Tržiču. V podjetju so zadovoljni z letošnjim poslovanjem. Načrtujejo vsaj milijon šeststo tisoč evrov prometa, toliko kot so ga zabeležili leta 2008. "Leta 2009 je bilo nekaj upada prometa, saj je imelo podjetje, ki je bilo naš dober kupec, nekaj težav, kar se je poznalo. Odpuščali pa kljub temu nismo. V lanskem letu se je promet dvignil, letos pa želimo preseči ali vsaj doseči številko izpred treh let," je zaključil Marjan Mali. Maja Bertoncelj Marjan Mali je predstavil projekt za gradnjo novih prostorov v Mošah, kjer naj bi bil inženiring, razvoj in trideset odstotkov proizvodnje, druga bi ostala v Tržiču. Nova foto napetostna elektrarna V Savskih elektrarnah Ljubljana so dokončali novo foto napetostno elektrarno na strehi kegljišča Hidro in stikališča, ki je v HE Medvode druga foto napetostna elektrarna. "Prvo na tej lokaciji smo montirali na strehi vzdrževalnega centra leta 2008. Prvo v Savskih elektrarnah Ljubljana z 210 moduli, pa smo dokončali že v juniju 2006, kar je bilo takrat zavidanja vreden rezultat," je pojasnil Mirko Javeršek, vodja PE Medvode. M. B. Colorjev dan odprtih vrat Tretjo soboto v oktobru so v Preski po nekaj letih premora ponovno na široko odprli vrata Colorjeve tovarne. Številnim obiskovalcem (na sliki) so predstavili delo tristo zaposlenih na tej lokaciji, ki se trudijo narediti dobre barve in jih tudi prodati v Sloveniji in drugod po svetu. Delajo tako, da sosedje z njimi nimajo težav, saj so izdelki narejeni na okolju prijazen način. Obiskovalci so z zanimanjem spremljali potek proizvodnje, skrb za zaposlene in skrb za varovanje okolja. Prisotnih je bilo tudi veliko nekdanjih sodelavcev. F. R. SOTOČJE - 15 I Ljudje in dogodki, oglasi Kardinalov tajnik zdaj pirniški župnik Dvainštiridesetletni duhovnik Blaž Jezeršek, doma iz Škofje Loke, je upokojenega kardinala Rodeta prosil, naj ga razreši službe tajnika, da bo lahko postal župnik. Otroštvo je Blaž Jezeršek preživel v Škofji Loki, tam je tudi obiskoval osnovno šolo in hodil k verouku. Pri dvanajstih je začel ministri-rati v domači starološki župniji. Po osnovni šoli se je odločil za srednjo šolo za strojništvo, čeprav so ga bolj privlačili humanistični predmeti: pripadal je eni od generacij "usmerjen-cev". Iz svojega mladostniškega obdobja ima lepe spomine na maj in šmarnično pobožnost, ko so najstniki hodili k šmarnicam v Crngrob - fantje so posebno radi izkoristili to priložnost, da so lahko tja šli z dekleti ... Tudi sicer je bila njegova družina verna in povezana s Cerkvijo; hodil je k mladinskemu verouku in pel v pevskem zboru. Na srednji šoli se je dobro počutil: šola je imela mlade profesorje, ki niso bili tako zelo obremenjeni z ideologijo. Posebno lepe spomine ima na razredničarko in profesorico slovenščine Damjano Hamlerjevo. Po končani srednji šoli je odslužil vojaški rok v takratni jugoslovanski vojski, nato pa se vpisal na Fakulteto za strojništvo, vendar mu je že v prvem letniku postalo jasno, da to ni njegovo področje: "Iskal sem nekaj bliže človeku, nekaj bolj humanističnega. Že v srednji šoli sem bil boljši pri humanističnih predmetih kot pri strokovnih. Ugotovil sem, da me ta poklic ne bo zadovoljil, in obudil misel, ki sem jo imel v sebi že po koncu osnovne šole: da bi postal duhovnik." Vpisal se je na Teološko fakulteto in vstopil v semenišče. Med študijem je občutil manko znanja s humanističnih področij, ki ga gimnazija vsekakor da več kot srednja šola. V šestem letu priprave je postal diakon in deloval v župniji Črnomelj, po duhovniškem posvečenju 29. junija 1996 pa je postal kaplan v ljubljanski stolni župniji. Tam je ostal le deset mesecev, ker je že julija naslednje leto postal osebni tajnik takratnega nadškofa in metropolita Franca Rodeta. To službo je sprejel, čeprav si je takrat, ko se je odločal za duhovništvo, želel delati in živeti na župniji. Njegov tajnik je ostal do kar-dinalove upokojitve, torej skoraj petnajst let. Čeprav sta zaradi narave dela veliko časa preživela skupaj, je njun odnos vendarle vedno ostal dosledno profesionalen: predstojnik - podrejeni. V tem času sta skupaj doživela marsi- kaj: od navdušenega sprejema do protestnega žvižganja. Če sta šla skupaj po stari Ljubljani, se je zgodilo celo, da se je kdo spozabil in pljunil za njima, da o bogatem besednem zakladu v pripombah sploh ne izgubljamo besed. Že kot kaplan je opravljal podiplomski študij, ukvarjal se je z medverskim dialogom, tema njegovega doktorskega dela pa je sklepanje zakona med katoličanko in muslimanom. Doktorsko disertacijo je obranil v Ljubljani, čeprav je takrat že delal v Rimu. Bivanje in delo v Rimu je zanj bogata izkušnja: "Biti tako blizu središču Cerkve je fascinantna izkušnja, po drugi strani pa je zastrašujoče, ko vidiš, kakšen sistem je potreben, da se Cerkev lahko razvija v pravo smer. Težko si je predstavljati, kako ve- lika odgovornost je naložena na ramena peščice posameznikov. En podpis lahko popolnoma spremeni usodo tega ali onega samostana ali kdaj celo celih pokrajin. Vsaka odločitev na tej ravni je lahko zelo daljnosežna." Potem ko se je kardinal Franc Rode upokojil, ga je Blaž Jezeršek prosil, naj ga razreši službe osebnega tajnika, ker bi rad delal na župniji - in postal je župnik v Pirničah. Ena od prvih nalog, s katero se je srečal na novi fari, je bil oratorij. Vesel je bil mladih, ki so se ga udeležili: tako otrok kot mladih animatorjev. In kako se počuti: "Takšnega življenja doslej nisem poznal. Učim se. Vesel sem svojih fara-nov in prepričan sem, da bomo skupaj naredili še veliko dobrega." Marjeta Žebovec t K JliZARSTVOv IVIeznaric gsm 041 796 949 mizarstvo.meznaric@siol.net www.mizarstvomeznaric.si Vaša najbolj modra odločitev za vaše pohištvo. Izdelujemo pohištvo po naročilu: - kuhinje, spalnice, otroške sobe, kopalnice, predsobe, notranja vrata... Nudimo tudi celoten inženiring: - adaptacija stanovanj in poslovnih prostorov, zaključena dela v gradbeništvu... 16 - SOTOČJE Pogovor, oglas Medvoščan za misijonarja v Malavi Matjaž Legan bo kot laični misijonar tri leta deloval v Malaviju, državi na afriški celini. Ena izmed glavnih nalog 29-letnega Medvoščana, diplomiranega inženirja gozdarstva, bo pogozdovanje. Medvoščan Matjaž Legan je pred kratkim odšel v Malavi, kjer bo deloval kot laični misijonar. To bo zanj prva tovrstna izkušnja, željo zanjo pa je imel že od srednje šole. Devetin-dvajsetletnik je po osnovni šoli izobraževanje najprej nadaljeval na Biotehniški srednji šoli v Naklem, nato pa na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 2009. Po izobrazbi je inženir gozdarstva. Na tem področju bo deloval tudi v Malaviju. Svoje poslanstvo bo opravljal na misijonu jezuita patra Stanka Rozmana. Več o tem je povedal pred odhodom. Kot laični misijonar odhajate v Malavi. Kako je prišlo do te odločitve? "Željo po delu v tretjem svetu sem imel že v srednji šoli. Ta nemir v meni in nenehno premišljevanje se je okrepilo med študijem. Ko sem diplomiral, sem se dokončno odločil, da bom postal laični misijonar." Kaj vse ste morali opraviti na tej poti? "Kot prvo je potrebno biti kristjan. Vključiti se moraš v skupino SLED, ki deluje preko Misijonskega središča Slovenije. Običajno se izpopolnjuješ dve leti, da dozoriš, se spoznaš z delom misijonarjev in podobno. Pomembno je tudi, da poglobiš svojo vero v Boga, ki ti pomaga v težkih trenutkih v misijonu." Pred odhodom vam je ljubljanski nadškof v pokoju Alojz Uran v župnijski cerkvi svetega Janeza Krstnika v Preski podelil misijonski križ. Kaj vam pomeni? "To mi pomeni zelo veliko, pravi blagoslov in potrditev mojega poslanstva." Zakaj ste izbrali ravno Malavi? "Iskali smo državo v Afriki, kjer je možnost pogozdovanja. Pater Stanko Rozman, ki deluje v Malaviju, se je odločil za moj sprejem, kajti tam bom lahko koristno uporabljal svoje znanje in pomagal ljudem." Koliko misijonarjev že deluje v tej afriški državi? "V Malaviju delujeta jezuita pater Stanko Rozman in pater Lojze Podgrajšek, ki vodita dva misijona." Kaj lahko pred odhodom poveste o tej državi? "Malavi je ena manjših držav na afriški celini. Je petkrat večja od Slovenije in ima deset milijonov prebivalcev. Prestolnica države je Lilongwe. Podnebje je subtropsko z deževnim (od novembra do maja) in sušnim (od maja do novembra) obdobjem. Ljudje se v glavnem preživljajo s poljedelstvom, največ pridelujejo koruzo in tobak, ki sta tudi glavna izvozna pridelka. Denarna enota je kwachas. Imajo večstrankarski in demokratični sistem vladanja. Eden največjih problemov te države pa je aids." V katerem kraju boste opravljali svoje poslanstvo? "V kraju Kasung, ki šteje štirideset tisoč ljudi. Spada pod istoimensko župnijo. Nahaja se 130 km severno od prestolnice Lilongwe. Misijon obsega ozemlje, ki je veliko približno toliko kot vsa Gorenjska. Razdeljen je na devetdeset manjših vasi, ki jih povezujejo trije večji centri, v katerih poteka živahna verska in socialna dejavnost." Kakšne bodo vaše glavne naloge? "Moje glavne naloge bodo pogozdovanje 150 hektarjev površin, urejanje zelenjavnega vrta, skrb za drevesnico, skušal bom pridobiti botre za osirotele otroke in seveda še veliko drugih del, ki se jih že zdaj veselim. Kako bo potekal moj dan, še ne vem, verjetno pa bo vsak drugačen, odvisno od zadolžitev in tekočih nalog." Kako se boste sporazumevali? "Uradni jezik tam je angleščina, ki jo dobro znam. Pomembno pa bo, da se bom čim prej Matjaž Legan naučil tudi jezika domačinov, ki se imenuje chicewa. Vsi ljudje v okoliških vaseh namreč ne znajo angleško." S kakšnimi pričakovanji in občutki odhajate? "Odhajam z veselimi občutki, saj se mi je uresničila dolgoletna želja. Pričakujem tudi težko delo, vem, da ne bo vedno vse potekalo tako kot pri nas, a upam, da bom kos nalogam." Za koliko časa greste? "V misijonu bom ostal tri leta." Poslanstvo boste izpolnili, če ... ? "Bom v tem času posadil čim več dreves, prebivalce veliko novega naučil v smeri vrtnarjenja, poljedelstva in če bom pridobil tudi veliko njihovega znanja, novih navad, izkušenj, kar mi bo koristilo v nadaljnjem življenju. Seveda pa bom vesel, če mi bo uspelo pridobiti botre za osirotele otroke." Maja Bertoncelj J NOVO V PLESNI SOLI URŠKA MEDVODE! JOGA ZA ZLATA LETA l.vaja 16.11.2011 Termin: SREDA 8:30-9:30 Cena: 30€/mesec, lx obisk 10€ VADBA ZA MAMICE IN DOJENČKE Termin: SREDA 9:30-10:30 Cena: 40€/mesec, lx obisk 12€ VADBA ZA NOSEČNICE Termin: SREDA 10:30-11:30 ali 16:45-17:45 MEDVODE Cena: 40€/mesec, lx obisk 12€ Mfidvosksc 1 v v DRUŽABNI PLESI ZAČETNI TEČAJ Termin: PETEK 19:30-20:30 Cena: 8 vaj 45€, l.vla 18.11.2011 (vec kot plesna sola) 041 684 006 urska.medvode@gmail.com www.urska.si SOTOČJE - 17 I Ljudje in dogodki, oglasi Sora v jesenskih barvah Letošnji ex-tempore v Sori so potekali na temo Jesen v Sori. Strokovna komisija izbirala med 37 deli. KUD Oton Župančič Sora je letos že sedemnajstič organiziralo Ex-tempore Sora. Potekali so na temo Jesen v Sori. Sodelovalo je 32 avtorjev, ki so oddali 37 del. Ocenila jih je strokovna komisija, v kateri so bili Franc Plešec, predsednik KUD Oton Župančič Sora, diplomirana slikarka Renata Grmovšek in magister umetnosti akademski slikar Peter Gaber. Na odprtju razstave 4. novembra v dvorani Kulturnega doma Sora so najboljšim podelili nagrade, program pa je popestrila skupina ustnih harmonikarjev pod vodstvom Vladimirja Hro-vata. "Kvaliteta slik na ex-temporah v Sori je na zadovoljivem nivoju. Tako šolani slikarji kot slikarji samouki ste oddali dovršene slike, slogovno in vsebinsko jasne. Ex-tempore izvorno pomeni nekaj ustvarjenega na mestu v določenem času. Tako vsako leto slikarje kreativno poveže Sora in njena okolica, na katero so logično vezani naslovi ex-tempora," je povedal Peter Gaber, predsednik komisije, ki je bil letos prvič v vlogi kritika, medtem ko je na številnih dosedanjih ex-temporah v Sori sodeloval kot avtor slik in bil tudi večkrat nagrajen. Podelili so štiri pohvale (Emiliji Erbežnik, Ljudmili Šuklje, Lari Ješe, Mirku Mihovcu), štiri odkupne nagrade, dela so izbrali sponzorji (Alojzu Burji, Reziki Arnuš, Heleni Dermo-ta, Zvezdani Zatler) in razglasili najboljše tri. Tretjo nagrado je prejela Andreja Eržen za delo z naslovom Drevo (kombinirana tehnika), Najboljše tri slike (sledijo si od desne proti levi) po izboru strokovne komisije, v kateri sta bila tudi Peter Gaber (prvi z desne) in Renata Grmovšek (druga z desne). drugo nagrado Ivanka Krašnik za delo Žareča jesen (akvarel), prvo nagrado pa Andreja Gre-gorič za delo Igra jesenskih barv na poljih (akril). Na ex-temporah v Sori je sodelovala sploh prvič. "Zelo sem vesela in hkrati presenečena, da je bila prav moja slika prvo nagrajena. Občudujem, s kakšnim občutkom so se ljudje lotevali te tematike," je povedala Andreja Gregorič iz Ljubljane. "Odločitev za prvo mesto ni bila lahka. Na koncu je pretehtala slika, ki je, kamorkoli smo jo postavili, močno izstopala s svojo množico senzibilno postavljenih barv in oblik. Medtem ko v drugih slikah opazujemo predmete, naravo ali ljudi, se tu izgubimo v vzdušju celote, v kateri vsak namaz barve izraža svetlobni utrinek iz jesenske narave," je Gaber pojasnil odločitev komisije. Maja Bertoncelj VRHUNSKA BALETNA PREDSTAVA ^^ IMPERIAL RUSSLAN BALLET PREDSTAVLJA M M Tabodje jezeru LJUBLJANA HALA TIVOLI SOBOTA 26. NOVEMBER 2011 ob 20h Solisti: Anna Ivanova Kiril Radev A. Mikheynina Predprodaja vstopnic: Hala Tivoli, PETROL servisi, KOMPAS poslovalnice, BIG BANG, MERCATOR - M holidays, Hiše vstopnic Citypark LJ, Europark MB in Citycenter CE, Kiosk Delo, 3dva trafike, Pošta Slovenije Internetna prodaja: EVENTIM.SI // Telefonska prodaja: 01 420 5000 ßSB 18 - SOTOČJE ■Mladi Taborniške Močne ukane Na šaljivem dnevno-nočnem orientacijskem tekmovanju v organizaciji Roda dveh rek Medvode je tekmovalo 66 ekip, štiristo tabornikov iz vse Slovenije. "Bodi pripravljen!" V Medvodah so bile sredi oktobra Močne ukane, ki so potekale dva-najstič. Gre za taborniško tekmovanje, sestavljeno iz različnih nalog in orientacije. Začelo se je 15. oktobra popoldne, končalo pa 16. oktobra dopoldne. Rdeča nit tekmovanja je bil taborniški moto "Bodi pripravljen!". Nastopilo je štiristo tabornikov iz vse Slovenije. Letošnje Močne ukane so bile še posebej zanimive, saj so se taborniki preizkusili v nalogah, povezanih s poklici, kot so gasilci, policisti, reševalci, gorski reševalci in vojaki. Gre za ljudi, ki pomagajo ljudem. "Tudi taborniki radi pomagamo in se odzovemo," so navedli glavni razlog za izbiro nalog, ki so bile mladim tabornikom pravi izziv. Tekmovanje je potekalo na igrišču in travniku za OŠ Preska in v okolici. Ekipe so bile razdeljene v tri kategorije: med gozdovniki in gozdovni-cami je tekmovalo enainštirideset ekip, med popotniki in popotnicami devetnajst, med raziskovalci in raziskovalkami ter grčami pa šest. Najprej so morali na šaljiv način pokazati svoje spretnosti in znanje, povezano z rdečo nitjo tekmovanja, ko se je zmračilo, pa so se prve ekipe odpravile na nočno orientacijo, najtežji del Močnih ukan. Druženje in preverjanje znanja taborniških veščin v Medvodah je uspelo in taborniki Roda dveh rek Medvode za prihodnje leto že napovedujejo trinajste Močne ukane. Maja Bertoncelj, foto: Drejc Mihevc Izberimo nenasilje na preški šoli Na Osnovni šoli Preska v letošnjem šolskem letu poteka projekt, ki so ga poimenovali Izberimo nenasilje. Sredi septembra so predstavniki Policijske postaje Medvode o pravicah in dolžnostih policistov in učiteljev oziroma strokovnih delavcev na to tematiko seznanjali zaposlene na šoli, danes, 11. novembra, imajo dan preventive, s projektom pa bodo nadaljevali tudi v prihodnjih mesecih. "Konec preteklega leta je bila na svetu staršev izpostavljena zaskrbljenost glede povečanja nasilja na naši šoli in izražena želja, da bi se letos posvetili tudi tej tematiki. Nasilje je, tako prikrito kot odkrito. Naša šola pri tem ni izjema. O tem se želimo korektno in konkretno pogovoriti z akterji, ki imajo opravka z nasiljem. Na Policijski postaji Medvode so se z veseljem od- zvali in projekt peljemo skupaj z njimi. Če bomo na ta način zmanjšali stopnjo nasilja v družbi na splošno, bomo zelo zadovoljni," je pojasnil Primož Jurman, ravnatelj OŠ Preska, in poudaril, da gre za celoletni projekt. Policisti so učitelje že seznanili z zakonodajno-pravnimi vidiki ukrepanja, kaj lahko storijo, če so priča nasilju, takšnemu ali drugačnemu, kakšne pravice in dolžnosti imajo, kje se konča pristojnost učitelja in se začne pristojnost policista. Prav danes na šoli poteka Dan preventive, v katerega so vključeni vsi učenci, tako razredne kot predmetne stopnje. Tema je vandalizem in nasilje med vrstniki, kateri se bodo učenci predmetne stopnje s tematskimi razrednimi urami posvetili tudi v nadaljevanju šolskega leta. Maja Bertoncelj, foto: arhiv OŠ Preska Otroci v vlogi voznika Projekt poteka skozi celo šolsko leto. Začeli so ga s predavanji za kolektiv šole, ki ga je izvedel Simon Slokan, komandir Policijske postaje Medvode. Učenci OŠ Medvode so cestnoprometna pravila spoznavati tudi iz avtomobilčkov. Učenci letošnjih četrtih in petih razredov OŠ Medvode so imeli nekoliko drugačen športni dan. Lani so ti učenci pod vodstvom Alenke Kudre Gaber in Damjane Šubic sodelovali na natečaju Zavarovalnice Triglav na temo Varna pot vsepovsod. Za ustvarjalno delo so bili nagrajeni z izobraževalnim programom cestno-prometne varnosti otrok Jumicar. "Nagrado smo izkoristili 10. oktobra. Program je potekal v dveh delih. Prvi del so bile teoretične osnove, drugi del pa praktična vožnja na poligonu. Dan so popestrili tudi policisti Policijske postaje Medvode, ki so nam razkazali svojo opremo. Otroci so v vožnji z avtomobilčki uživali in se zabavali," je sporočila Tatjana Kernič iz OŠ Medvode. M. B., foto: arhiv OŠ Medvode SOTOČJE - 19 petek 11.11.2011 ura: 17.00-22.00 GALERIJA KLUBA JEDRO - IRENA GAYATRI HORVAT - otvoritev razstave in mednarodne slikarske likovne kolonije Za vas na martinovo pripravljamo otvoritev mednarodne slikarske likovne kolonije in razstavo lanskoletne zmagovalke na humanitarni dražbi Ars Humana in tokratne prejemnice nagrade Zlati Penzl Irene Gayatri Horvat. Irena Gayatri Horvat je diplomirala na Likovn I akademiji vZagrebu leta 2008. Proučuje in obiskuje mnoge kulture sveta, Indijo, Nepal, Tibet, Malezijo, Tajsko, Indonezijo, Južno Ameriko...Polna vtisov in dogodkov svoje občutke pretaka v slike in stihe. Ukvarja se tudi z grafičnim oblikovanjem, fotografijo, ilustracijo, snema dokumentarne filme in vodi delavnice risanja in slikanja. Bila je tudi članica prve hrvaške alpinistične odprave v Himalajo. ura 20.00 22.00 KAVARNA: MARTINOVO IN TOP SLO MUZIK Obljubljamo martinovo vzdušje s presenečenji in pristno slovensko muziko. sobota 12.11.2011 NeDeLjA 13.11.2011 ponedeljek 14.11.2011 UrA: 9.00 -16.00 torek 15.11.2011 UrA: 9.00 -16.00 sreda 16.11.2011 UrA: 9.00-16.00 UrA: 20.00 Četrtek 17.11.2011 urA: 9.00-16.00 UrA: 17.00-22.00 petek 18.11.2011 ura: 17.00-22.00 ura: 20.00 - 22.00 sobota 19.11.2011 UrA: 10.00 ura: 20.00 - 02.00 SVARUNOVANOČ sreda 23.11.2011 ura: 17.00-20.00 Četrtek 24.11.2011 UrA: 17.00 ura: 17.00-22.00 ura: 20.00 MEDNARODNA SLIKARSKA LIKOVNA KOLONIJA Mednarodna likovna kolonija Medvode je kreativno, edukativno, razstavni simpozij v izvedbi Penzl kluba v sodelovanju z javnim zavodom MC Medvode. V soboto 11. novembra 2011 prične svoje ustvarjanje več povabljenih ustvarjalcev na mednarodnem likovnem druženju/ koloniji, ki bo več dni potekala v domači, kreativni atmosferi kluba Jedro, ki ga bomo prav zato spremenili v prijetni atelje. Nastajajoče slike bodo obiskovalcem na ogled med samim ateljejskim delom v dvorani, kasneje pa na galerijski steni za potrebe prenovljene in osvežene dražbe umetniških del ARS HUMANA 2011. MEDNARODNA SLIKARSKA LIKOVNA KOLONIJA TRENING SOCIALNIH VEŠČIN - Center za pomoč mladim - Srednja frizerska šola TRENING SOCIALNIH VEŠČIN - Center za pomoč mladim - Srednja frizerska šola TRENING SOCIALNIH VEŠČIN - Center za pomoč mladim - Srednja frizerska šola GONGI - ZVOČNA MEDITACUSKA KOPEL TRENING SOCIALNIH VEŠČIN - Center za pomoč mladim - Srednja frizerska šola GALERIJA KLUBA JEDRO - IRENA GAYATRI HORVAT GALERIJA KLUBA JEDRO - IRENA GAYATRI HORVAT KAVARNA BALKAN - Večer v kavarni dopolnjujejo balkanski ritmi. OTROŠKE SOBOTNE MATINEJE CIRKOKROG - Cirkuška predstava in šola cirkuške akrobatike CIRK0KR0G je mednarodna skupina cirkuških pedagogov in pedagoginj, ki že vrsto let razvija cirkus kot medij dela z ljudmi. Mladinski cirkus v Evropi že več let priznavajo kot učinkovit medij dela z ljudmi in cirkuško pedagogiko kot obliko pedagoškega dela in neformalnega izobraževanja otrok in odraslih. Predstava CIRKUŠKI PIKNIK je pravljica zavita v gib in nasmeh. Včasih kadar smo sami, svet nI prav nič zabaven. In če si takrat res močno zaželimo prijatelja.. .kdo ve, morda nam bo le-ta prekrižal pot. Cirkuški piknikje zgodba o prijateljstvu, je burleska, ki bo otroke nasmejala in jih popeljala v pisani svet klovnov, žonglerjev in akrobatov. Protagonista zgodbo pripovedujeta brez besed, vendar s toliko več gibalnimi elementi, z obrazno mimiko ter s cirkuškimi vragolijami in pisanimi kostumi. Po predstavi sledi cirkuška delavnica za otroke, kjer se naučite vseh vrst cirkuških vragolij pod vodstvom pravih cirkusantov. VSTOPNINA: 4 EUR posamezna vstopnica, 8 EUR družinska vstopnica (neomejeno bratcev, sestric, očka, mamica, dedek babica) petek 25.11.2011 ura: 17.00-22.00 ura: 20.00 DELAVNICA DJ-anja za osnovnošolce - DJ Matt Mortex - Predstavitev opreme in postavitev odra za DJa - Osnove programiranja zabave - Kreiranje list - Osnove vrtenja na vinilne plošče DELAVNICA DJ-anja za osnovnošolce - DJ Alex Long - Osnove vrtenja na vinilne plošče - Osnove glasbeno produkcijskih programov -Sestava lastnega komada - Postprodukcija elektronske glasbe GALERIJA KLUBA JEDRO - IRENA GAYATRI HORVAT PREDSTAVITEV PROJEKTA EVROPSKE PROSTOVOUNE SLUŽBE -NA Mladina Akcija 2 Projekt Evropske prostovoljne službe (European Voluntary service - EVS) iz programa MLADI VAK-CIJI, ti omogoča, da postaneš prostovoljec v drugi državi za obdobje od 2 do 12 mesecev. Vzameno za tvoj čas, ti program preko pošiljajoče in gostiteljske organizacije krije bivanje, stroške prevoza, prehrano in žepnino. Med projektom pa ti je omogočen brezplačni jezikovni tečaj in veliko drugih učnih priložnosti v medkulturnem okolju. Javnizavod MCMedvodeje pridobil status pošiljajoče / gostiteljske organizacije vtem evropskem projektu. Vabimo vas na predstavitev projekta v klub Jedro. GALERIJA KLUBA JEDRO - IRENA GAYATRI HORVAT ZAKLJUČNA KONFERENCA PROJEKTA EKO-ART EkoArtje evropski projekt, ki se v MC Medvode odvija že cello letošnjo leto. Obiskali so na prijetlji iz Španije, skupaj smo izdelali inštrumente, posneli zgoščenko, se odpravili v Španijo... Vabljeni na zaključno poročilo. Ura 21.00 02.00 KONCERT LOLLOBRIGIDA Lollobrigida je skupina, ki je zrasla iz dueta, katerega idejni vodja je Ida Prester, polnokrvna zvezda na hrvaški medijski sceni. Zasedba je nastala leta 2005 z debitantskim albumom Cartoon Explosion in dvema uspešnicama Party in Bubblegum Boy. Tri leta kasneje izide njihov drugi album Lollobrigida Inc. Skupino sestavljajo prekaljeni mački slovenske in hrvaške glasbene scene, ki so poznavalcem znani že iz drugih zasedb (Psycho-Path, itd.). Glasba zasedbe je bistra mešanica vsega mogočega in nemogočega, vsekakor pa je povabilo na ples! Glasba Lollobrigide je za vse navdušenke in navdušence pisanega kinky disco sveta, kiča, porn stars, trashy queens, lollipop, Jackie Chana, visokih peta, casio sintičev, roza slončkov, boogie-woogie-ja, yuppie-jev, disca, office kulture, štrumfet, sataraša, krvi, čarobnega prahu, labelle z okusom jagode, bombonov, čokolina, fetisha, Štefana Francka! Razprodani koncerti so za Lollobrigido nekaj povsem običajnega. Logična posledica je bil nastop na glavnem odru Exita 2010 pred več deset tisoč publike. Lollobrigida so v Berlinu prejeli nagrado MTV kot najboljši regional act oz. "Best Adria Act 2009" za katero so se potegovali v konkurenci z Elvis Jackson, Dubioza Kolektiv, Darkwood Dub in Superhiks. Zanje pa v zadnjem času kaže zanimanje tudi preostali evropski glasbeni trg in seveda Jedro Medvode. Poglej na youtube za Lollobrigido. Ida Prester (vox) Kleemar(synthsand stuff) Jernej Savel (bass guitar) Petra Cigoj (vox) Marko Turkalj (sick strings) Levi (drums) VSTOPNINA: 7 EUR OBLEČENI V STILU OSEMDESETIH-DRESS CODE EIGHTIES: 5 EUR PROSTOVOLJCI IN UDELEŽENCI EVROPSKEGA PROJEKTA EKOART: BREZPLAČNO UDELEŽENCI LIKOVNE KOLONIJE: BREZPLAČNO sreda 30.11.2011 UrA: 20.00 OGLED NOGOMETNE TEKME NK MARIBOR - FC BRUGGE NA VELIKEM ZASLONU Svarunova noč je edinstven vsakoletni folk-metal dogodek v Sloveniji, ki se-sedaj že tradicio-nalno-odvija v mesecu novembru. Gre za koncertni večer, na katerem ne bi smel manjkati prav noben ljubitelj te metalske zvrsti. Vzdušje pozabljenih časov, nabitih s temo in krutostjo, a hkrati iskrenih dni brez malodušja, ko je čast še imela svojo težo in je človek živel z naravo, nam vsako leto pričara nekaj domačih skupin, hkrati pa se organizatorji vedno potrudijo pripeljati še kakšno tujo zasedbo. Tudi letos nas torej v soboto, 19. novembra, čakajo ljudske melodije, podkrepljene s trdimi rifi, in z njimi nepozabna mistična noč. VSTOPNINA: 3 EUR 5wl Uvoda MC Medved* objavlja (m/ž) ¡»VOCfe MC Mtdvttfo Britdilû r.îfplM 0&|ùul]tfH> V Uracfncrn liitu RS rine 04.11.ID 11 in na iplelni tir ar i Dbu-ne Medvede www m«Jv«Jr ii -Ljudje in dogodki, oglas Režiser Cvitkovič v Jedru Mladinski center Medvode nadaljuje z zanimivim in raznolikim kulturnim klubskim programom. Tokrat je v filmskem večeru gostoval priznani slovenski filmski režiser Jan Cvitkovič. Mladinski center Medvode v svoji bogati kulturni dejavnosti nadaljuje tudi s filmskimi večeri. Ob projekcijah so na tovrstne večere povabljeni tudi režiserji izbranih filmov. "Filmske večere smo uspešno začeli z režiserjem Mihom Hočevarjem. Odločili smo se nadaljevati in mladim predstaviti čim več slovenskih režiserjev ter njihovih filmov, ki so mnogokrat premalo dostopni javnosti," je dejala organizatorka Urška Djukic. Tokratni gost Jedra je bil režiser Jan Cvitkovič, ki je, potem ko si je občinstvo ogledalo dva njegova kratka filma, Vem (2007) ter To je zemlja, brat moj (2009), v sproščenem pogovoru z Mihom Brajnikom povedal mnogo zanimivih prigod iz svojega življenja. Cvitko-vičeva življenjska pot, ki ga je pripeljala do re-žiranja filmov, je zelo razgibana. Njegov pogled na svet, ki ga udejanja v svojih filmih, so med drugim izoblikovali študij fizike ter arheologije, številna potovanja po vsem svetu, kjer je opravljal raznovrstna dela in spoznaval različne kulture. Cvitkoviča je na filmski zemljevid postavil odličen film njegovega prijatelja, režiserja Janeza Burgerja V leru (1999), kjer je Jan sodeloval kot scenarist in igralec. Sledil je briljantni režijski prvenec Kruh in mleko (2001), temu pa še številni drugi uspešni projekti. Oba kratka filma, ki smo si ju ogledali, že nakazujeta poetičen slog, narativ-no radikalno izpran vsega odvečnega, kakršnega je uporabil tudi v svojem zadnjem celovečernem filmu Arheo (2011). Ta je na letošnjem Festivalu slovenskega filma pobral glavni nagradi vesna za film ter režijo. Gre za "potovanje treh ljudi in enega planeta, potovanje drug proti drugemu, potovanje v središče stvari." V MC Jedro bodo s tovrstnimi filmskimi srečanji nadaljevali, v novembru pa prirejajo filmsko delavnico, kjer bodo mladi pod mentorstvom režiserja Borisa Petkovica ustvarjali lastne filme. Končni izdelki bodo predvajani v Jedru 7. decembra, ko bo tam potekalo Srečanje filmskih ustvarjalcev Osrednje Slovenije. V Mladinskem centru Medvode pa so dejavni tudi na številnih drugih področjih. Tako se že v novembru in decembru obetajo kakovostni koncerti (Svarunova noč, Lollobrigida, Edo Maajka, pa tudi koncerti za najmlajše) ter različne delavnice - od fotografske, že omenjene filmske in kulinarične, pa do računalniškega ter šiviljskega tečaja, ki bo januarja. Organizirali bodo zanimiva predavanja, otroške matineje ter animacijske projekte za otroke, pa tudi Jan Cvitkovič v medvoškem klubu Jedro dobrodelne dražbe likovnih del, mednarodno slikarsko likovno kolonijo in obisk Beneškega bienala. Udeleženi so v projektu Evropska prostovoljna služba, konec minulega meseca pa so predstavili novo številko njihovega mladinskega časopisa Dlake na jeziku. Samo Lesjak SOTOČJE - 21 Vrt■ Zima na zelenjavnem vrtu Da na vrtu čez zimo ostaneta zimska solata in motovilec, ni kakšna posebna novost. Toda na vrtu lahko ostane še kar nekaj drugih vrtnin, številne med njimi pa lahko obstanejo vse do pomladi. Kratki in hladni jesenski dnevi nas opominjajo, da se narava pripravlja na počitek. Tudi naš vrt postaja prazen, saj smo večino pridelkov z njega pobrali ob prvih nizkih temperaturah. Vendar pa z vrta ne pospravimo vse zelenjave. Da na vrtu ostaneta zimska solata in motovilec, za ljubitelje vrta ni kakšna posebna novost. Toda na vrtu lahko ostane še kar nekaj drugih vrtnin, številne med njimi pa lahko obstanejo vse do pomladi. Radiči, endivije in kitajsko zelje so prve vrtnine, ki jih ob ohladitvah pospravljamo v kleti. Večina jih obreže ter zavije v časopisni papir, toda kakor hitro rastlino odrežemo, začne ta izgubljati koristne snovi, saj jih uporablja za celjenje ran in lastno preživetje. S takim ravnanjem več izgubimo, kakor pridobimo, zato te rastline poskušamo čim dlje ohraniti na prostem. Veliko lahko storimo že z izborom sort, ki so manj občutljive na nizke temperature. Pri pokrivanju solatnic z agrokopreno bodimo previdni, saj se pod njo nabira veliko vlage, ki lahko povzroči gnitje. Zato jih pokrijemo le takrat, ko so jutra mrzla in je napovedana slana. Glavice radiča lahko zaščitimo tudi tako, da jih obdamo s slamo ali smrečjem. Zelo dolgo v zimo obstane na vrtu tudi por, toda vse sorte ne prezimijo. Prezimni pori so nižji z bolj debelim, a krajšim steblom. Da por lažje obstane ob nizkih temperaturah, ga vse do prvih zelenih listov osujemo z zemljo ali obdamo z listjem. Na vrtu prezimijo tudi vsi ohrovti, ki so zaradi velike vsebnosti vitaminov in mineralov zelo pomembni predvsem v zimski prehrani. Najmanj časa se na vrtu obdrži glavnati ohrovt, toda zaradi nagubanih listov, ki služijo kot izolacija, na vrtu obstane veliko dlje kot zelje. Poleg glavnatega je zelo okusen, a manj poznani, kodravolistni ohrovt, s katerim pozimi nimamo veliko skrbi. Liste le redno obtrgujemo in jih uporabljamo v kuhinji. Pri bolj znanem brstičnem ohrovtu listov ne trgamo, saj prav ti zavarujejo brste pred mrazom. Vrhove jim odrežemo, če si želimo hitrejšega in enakomernejšega dozorevanja Kodravolistni ohrovt je povsem nezahtevna, a manj poznana zimska zelenjava, ki za svojo rast ne potrebuje posebne nege. Liste lahko obtrgavamo skozi celo zimo. brstov. Med zelenjavo, ki prezimi, pa sodi tudi blitva. To na prezimovanje pripravimo tako, da ji porežemo večje liste in jo obsujemo z zemljo. Čeprav bo spomladi hitro šla v cvet, nas bo razveselila z obilico svežih listov. Korenasto in gomoljno zelenjavo, kamor prištevamo korenje, rdečo peso, kolerabo, pastinak, zeleno, črno redkev, bomo najbolje ohranili v zasipnici. Zasipnico pripravimo tako, da na vrtu izkopljemo jamo, globoko približno 1 m. Obložimo jo s smrečjem in praprotjo, listjem ali slamo. Na dno lahko nasujemo kostanjeve ježice, da preprečimo dostop glodalcem. Nato v jamo naložimo gomolje, ki morajo biti brez listja in čim bolj suhi. Gomolje lahko zložimo tudi v močno naluknjano plastično posodo ali mrežasto košaro ter tako popolnoma pre- prečimo dostop živalim. Posodo nato postavimo v jamo. Nagnite in poškodovane plodove ne shranjujemo, saj bi se gniloba lahko prenesla na druge zdrave plodove. Plast zelenjave naj ne bo večja od 70 cm. Na zelenjavo damo nato plast slame, listja ali praproti. Na vrhu pa nasujemo plast zemlje. Tako shranjene gomolje lahko izkopavamo celo zimo. Potrebno je le skrbeti, da so vedno pokriti s plastjo zemlje. Gomolji ostanejo v zasipnici sveži vse do pomladi. Čeprav pozimi vrt ni tako bogat kot poleti, se na njem najde veliko zelenjave. Ker uživanje sveže zelenjave pripomore k našemu zdravju, naj bo tudi zima na našem vrtu čim bolj pestra. Rok Kogovšek PRODAJALNE: MEDVODE, Cesta ob Sori 11 T: 01/3613-300 VIŽMARJE, Tacenska cesta 67 T: 01/5124-666 VODICE, Kamniška cesta 8 T: 01/8324-011 DOBRUNJE, Cesta II. Grupe odredov 43 T: 01/5471-684, G: 041/321-543 OZIMNICA DOMAČE PRIDELAVE • krompir • čebula • jabolka • 100 % naravni jabolčni sok • testenine brez konzervansov • med, med s sokom rdeče pese . • sadjevec, orehovec, likerji... 22 - SOTOČJE Razstavili devetdeset vrst gob Tine Tivadar in Darja Sinko iz Smlednika sta bila tudi letos gonilni sili pri organizaciji razstave. Ljubitelji gob iz Smlednika so tudi letos sredi oktobra na Starem gradu pripravili dvodnevno razstavo gob. "To je naša šesta razstava. Na ogled je devetdeset različnih vrst gob. Njen namen je, da obiskovalci dobijo koristne informacije in si ogledajo, katere gobe rastejo v naši okolici," je povedal Tine Tivadar, eden izmed organizatorjev. Na razstavi je bilo letos okrog deset vrst gob, ki so jih nabrali v gozdovih Smlednika, druge so bile iz vodiških gozdov, Pokljuke, Polho-grajcev. "Letošnja gobarska sezona, v kateri sicer prevladujejo jurčki, ni najboljša, veliko slabša kot minula leta. Tudi šampinjonov, za katere je znano, da jih je tukaj veliko, je bilo letos malo," je pojasnil Tivadar. Devetdeset nabranih vrst gob je za nekaj ljubiteljev, ki so pripravili razstavo v Smledniku, kar uspeh. "Na razstavi imamo letos samo enega karžlja. Našli smo en primerek zajčkov. Prevladujejo užitne gobe, med strupenimi pa kraljuje panterjeva mušnica," je še predstavil nekaj posebnosti letošnje razstave. Glavna pri pripravi sta bila poleg njega še Darja Šinko in Jože Kožuh, poma- gali pa so tudi drugi. Tradicija in najbolj okusni del razstave pa je bila tudi letos gobova juha. Sedemdeset litrov je je v kotličku skuhal že omenjeni Tine Tivadar, med mešanjem pa je še zadovoljen ugotavljal, da sta gobarska kultura in ozaveščenost ljudi iz leta v leto boljši. Organizatorji so bili z obiskom razstave zadovoljni. Prišli so tako občani Medvod kot tudi obiskovalci iz bližnjih občin. "Prvič sem prišla na to razstavo. Nabiram gobe, predvsem jurč-ke, lisičke, dežnikarice, turke, borove glive, kostanjevke, ki jih je veliko, in še nekaj drugih vrst. Prišla sem pogledat, katere gobe, ki rastejo v naši okolici, so poleg teh, ki jih nabiram, še užitne," je povedala Marija Ločniškar Korošec iz Zbilj. Tako kot za večino, ji nabiranje gob predstavlja sprostitev. "Največje veselje je, ko zagledaš užitno gobo in jo utrgaš," pravi. Iz gob lahko pripravimo številne okusne jedi, ljubitelji gob pa za konec tudi letos opozarjajo: "Če ne poznate gobe, jo pustite rasti, katera je, pa se pozanimajte pri poznavalcu gob, v knjigi ali na razstavi." Maja Bertoncelj AVTO SERVIS Tomaž Luštrek, s.p., Ladja 30, Medvode Tel.: 01/36 - 17 - 500 AVTOKLEPARSTVO - AVTOMEHANIKA AVTOLIČARSTVO - VULKANIZERSTVO AVTOOPTIKA AKCIJSKE CENE AVTOPLAŠČEV www.avtoservis-lustrek.si ■ Ljudje in dogodki I Slikovna uganka Kako dobro poznamo našo deželo? Pred nami je, vsaj vremensko, turobnejši in hladnejši del leta, pa naj vas zato razveselim s to v cvetje odeto hiško. Kje sem naredil ta posnetek? Odgovore pošljite do konca novembra na naslov Gorenjski glas, Blei-weisova cesta 4, 4000 Kranj, s pripisom "za Sotočje". En pravilen odgovor bomo izžrebali in ga nagradili. V oktobrski številki sem vas spraševal, katera cerkev je na posnetku in od kod sem jo slikal. Na posnetku je smledniška cerkev sv. Urha, na katero gledam s ceste Podreča-Medvode skozi gozdnata vrata in preko Zbiljskega jezera. Skrajno levo so na griču razvaline Starega gradu. Žreb je bil tokrat naklonjen Albini Bizjak iz Smlednika. Čestitamo. Nagrado prejmete po pošti. Jože Praprotnik, avtor slikovne uganke Žreb je odločil Geslo nagradne križanke iz prejšnje številke Sotočja se je glasilo: "UGODNE CENE ZIMSKIH GUM". Med številnimi pravilnimi odgovori je žreb odločil, da nagrade ADITO, d. o. o., zunanje pranje vozila, prejmejo: Peter Lampič iz Valburge, Mavricij Slatnar s Podreče in Helena Dolinar iz Rakovnika. Iskrene čestitke! KOLOVOZ, d. o. o., Zbilje 95, 1215 MEDVODE Če iščete RAČUNOVODSKE STORITVE, smo pravi naslov za vas. Pokličite nas po telefonu: 01/3613-564 SOTOČJE - 23 I Oglas ■ Darila za nove naročnike O Na Gorenjski glas se želim naročiti najmanj za eno leto (cena izvoda je 1,50 EUR). Brezplačno ga bom prejemal 3 mesece, prejel bom od 10- do 25-odstotni popust, enkrat mesečno brezplačno objavo malega oglasa, veliko zanimivega branja in darilo. Ime in priimek:.................................................................................................................................................................................................................... Naslov:......................................................................................................................................................................................................................................... Poštna številka in kraj:................................................................................................................................................................................................... Tel.:................................................................................................... Podpis:................................................................................................................... Naročilnico pošljite na Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj ali pokličite na 04/201 42 41. >u O < 24 - SOTOČJE ■ Šport in rekreacija, oglas Pripravljeni na dogodek leta Pri organizaciji evropskega prvenstva pasemskih vlečnih psov bo sodelovalo več kot 150 prostovoljcev. Nastopilo bo okrog sto tekmovalcev iz vse Evrope. Smlednik bo od 17. do 20. novembra gostil evropsko prvenstvo pasemskih vlečnih psov, ki bo za kraj največja letošnja prireditev. "Dober teden pred začetkom prvenstva lahko rečem, da smo pripravljeni. Tudi proge, dolge od 4,7 do 15 km, so urejene. Dele, ki potekajo skozi gozd, je bilo potrebno očistiti. Veliko razumevanja so pokazali lastniki zemljišč, po katerih so proge speljane," je uvodoma povedal Nejc Smole, predsednik KS Smlednik. Nastopilo bo okrog sto tekmovalcev iz vse Evrope. Kot smo pisali že v oktobrski številki, so k organizaciji prvenstva pristopila vsa društva v kraju. "Zelo smo zadovoljni, da je v zadnjem času k organizaciji pristopilo še več akterjev iz našega okolja. Pomembno vlogo bo imela tudi Turistična zveza Medvode. Zadovoljni smo tudi z odzivom sponzorjev, medijev, predvsem pa nas veseli, da so krajani projekt vzeli za svojega. Pri organizaciji prvenstva bo sodelovalo več kot 150 prostovoljcev," pravi Smole. Matjaž Ovsenek, idejni pobudnik prvenstva v Smledniku, bo tekmoval v "bikejoringu". Tekme bodo v petek, soboto in nedeljo, 18., 19. in 20. novembra, vsak dan od 9.30 do 14. ure. Parkirišča bodo zagotovljena, redarji pa bodo obiskovalce usmerjali proti startno ciljni ravnini v Dragočajni, kjer bo tudi največ dogajanja. Vstop bo prost. Tekmovanje bo potekalo tri dni, od petka, 18. novembra, do nedelje, 20. novembra, vsak dan med 9.30 in 14. uro. Pričakujejo veliko gledalcev, predvsem ljubiteljev psov. Vstop bo prost, kot pravijo, bo urejenih tudi dovolj parkirnih mest. Start in cilj bo v Dragočajni. Tekmovalci bodo nastopili s čistokrvnimi pasmami vlečnih psov, v katere spadajo sibirski husky, alja-ški malamut, samojed in grenlandski pes. Med slovenskimi tekmovalci bo v boju za najvišja mesta tudi Matjaž Ovsenek, idejni pobudnik prvenstva v Smledniku, sicer Škofjeločan, v kraju dobro poznan kot učitelj športne vzgoje na OŠ Simona Jenka Smlednik. Nastopil pa bo v "bikejoringu", kjer je tekmovalec na kolesu. To bo zanj četrto evropsko prvenstvo. Maja Bertoncelj, foto: arhiv Matjaža Ovseneka Združujemo varnost in prihodnost Tel.: 0641 33 250 Seškova 6, Medvode 1215 GSM.: 040/390-961 ali 041/734-805 Fax.: 01/ 541 99 40 Epošta: ¡nfo@dami.si Pooblaščena agencija Zavarovalne družbe AdriaticSlovenice d.d. www.dami.si do 70% popusta na avtomobilska zavarovanja— Popusti : za izkušene voznike, na brez škodno dogajanje, na znamko vozila, paketni popusti, komercialnipopusti,.. NOVOST - skupaj plačujemo manj - Družina AvtoAS ( vsa vozila vključena v paket so upravičena do ugodnosti, ki izhajajo iz vozila z najnižjim bonusom v družini in dodatnega d nižinskega popusta ) © Odprto CD Od ponedeljka do četrtka: od 09:00 do 12:00 in od 13:00 do 17:00, v petek: od 09:00 do 12:00 inod13:00 do 16:00 (oziroma po predhodnem dogovoru. Lahko pa se dogovorimo iud i za obisk pri vas doma, v službi, ob prevzemu vozila ) 10 letzvami ZAUPALI STE NAM - ZAUPAJTE NAM SE NAPREJ Sklepanje vseh vrst zavarovanj Kvalitetna kritja Ugodne premije SOTOČJE - 25 I Šport in rekreacija, oglas Z gozdnih poti na štadion V prvi sezoni tekmovanja na atletskih stezah sta sestri Anja in Maja Plaznik osvojili kopico naslovov državnih prvakinj. Sestri Anja in Maja Plaznik iz Pirnič sta še lani tekmovali v gorskih tekih, letos pa sta se povsem posvetili atletiki. Čeprav sta bili na tekmovanjih novinki, sta v sezoni nanizali veliko odličnih rezultatov, tudi na mednarodni ravni. Kljub temu da sta v gorskih tekih dosegali vse prej kot slabe uvrstitve, sta se odločili zamenjati disciplino. Da je bila odločitev za prehod na štadion pravilna, sta pokazali kmalu po začetku sezone, ko je osnovnošolka Maja 1. junija v Mariboru v disciplini 600 metrov podrla 24 let star državni rekord za osnovne šole, na kar je še posebej ponosna. Letos je poleg tega v kategoriji do štirinajst let osvojila devet naslovov državne prvakinje, prvič nastopila za reprezentanco in na tekmi v Turčiji zmagala v disciplini 800 metrov. V teku na tisoč metrov je za las zgrešila državni rekord. Dve leti starejša Anja je dijakinja in nastopa v kategoriji do 16 let, kjer je letos postala državna prvakinja v krosu. Z reprezentanco je nastopila na prvih mednarodnih igrah otrok v Turčiji in zmagala na 800 in 1500 metrov. Na mednarodni tekmi na Slovaškem je z osebnim rekordom osvojila tretje mesto v teku na 600 metrov. Njen čas je bil najboljši letošnji slovenski rezultat v kategoriji deklet do 16 let in tretji najboljši med dekleti nasploh. Obe sta nastopili tudi na Ljubljanskem maratonu. Maja je na 2100 metrov zmagala, Anja pa je bila v močnejši konkurenci dijakinj na 4200 metrov osma. "Najbolj mi je všeč disciplina 600 metrov, kjer sem najbolj uspešna, ker sem že v katego- Z mednarodnih tekem v Turčiji sta Maja in Anja prinesli tri medalje in jih dodali kopici drugih, ki sta jih osvojili še kot gorski tekačici. riji do 12 let podrla državni rekord. V redu sta tudi disciplini na osemsto in tisoč metrov, daljše pa mi niso tako všeč," pravi mlajša Maja, Anja pa dodaja, da se tudi sama bolje znajde na krajših razdaljah. Ker sta obe hitri, v prihodnji sezoni nameravata nastopiti tudi na krajših razdaljah, a morata pozimi osvojiti teh- niko starta iz štartnih blokov, ki jih na srednjih progah ne uporabljajo. Sestri Plaznik, članici TK Šmarnogorska naveza, trenirata petkrat na teden, zgled trdega in predanega dela pa jima daje tudi starejši brat Matic, ki je uspešen gorski tekač. Peter Košenina Šilarju poletna sezona Končala se je poletna sezona v nordijski kombinaciji. Pri dečkih do 15 let je bil najboljši Jakob Šilar iz Zbilj, ki trenira v SK Triglav Kranj. Najboljši je bil že leta 2009, tako da je letos uspeh ponovil še v starejši kategoriji. Sredi oktobra je bil uspešen tudi na tekmi državnega prvenstva, ki je potekalo v Mislinji. V konkurenci tekmovalcev do 15 let je osvojil drugo mesto, potem ko je za vsega osem sekund zaostal za Vidom Vrhovnikom iz Velenja. Uspehi v poletnem delu sezone so dobra napoved za zimskega, v katerem ima Jakob prav tako visoke cilje. M. B. Okusite vinorodno Slovenijo in kulinarične dobrote na več kot 1.300 metrih podzemnih rovov. Vinsk& pot v Rovih pod starim Kranjem petek, 11. november, sobota, 12. november Košarkarji v prvi polovici lestvice Za košarkarji v 2. slovenski košarkarski ligi, v kateri igra tudi Tinex Medvode, je sedem krogov. V vodstvu je Šenčur Gorenjska gradbena družba, na drugem mestu je Elektro Gorenjska prodaja, na tretjem pa Grosuplje (vsi imajo po 13 točk). Medvoški košarkarji so z 11 točkami na šestem mestu. Po sedmih tekmah imajo štiri zmage in tri poraze. Naslednjo tekmo bodo odigrali doma v Športni dvorani Medvode, in sicer jutri, 12. novembra, z začetkom ob 19. uri. Gostili bodo Radensko Creativ. 19. novembra odhajajo v goste v Portorož, 27. novembra pa znova igrajo v domači dvorani, ko bodo gostili Grosuplje (začetek tekme ob 19. uri). Najboljši strelec ekipe je trenutno 34-letni Dean Bunčič, prav tako najboljši podajalec, medtem ko je najboljši skakalec 30-letni Dušan Dolinar. M. B. Medvoški nogometaši na četrtem mestu Članska ekipa Jezero Medvode igra v Regionalni Ljubljanski ligi. Za njimi je dvanajst krogov. Medvoščani so trenutno na četrtem mestu, bili pa so tudi že na vrhu lestvice. Imajo šest zmag, štiri neodločene izide in dva poraza ter 22 točk. V vodstvu so nogometaši Cockte Kresnice (25 točk) pred Komendo (24 točk) in Rudarjem Trbovlje (22 točk). Jesenskega dela tekmovanja še ni konec. V 13. krogu jih jutri, 12. novembra, čaka gostovanje pri nogometaših Jevnice, trenutno de-setouvrščeni ekipi. M. B. 26 - SOTOČJE Šport in rekreacija, oglasi Cas za pripravo smuči Miha Murovec, trener smučanja in serviser: "Če vam na smučišču ne gre, ne krivite najprej sebe, morda je razlog v pripravi smuči." Pred vrati je nova smučarska sezona. Pomemben del priprave nanjo je tudi priprava smuči. Nekaj nasvetov o tem je dal Miha Murovec iz Medvod, serviser v Murijevem Ski Servisu, in trener, pred leti tudi slovenske ženske reprezentance. Kako pomemben del pri smučanju predstavlja oprema? "Ljudje se ponavadi pripravljamo na novo zimsko sezono v fit-nesu, kupimo opremo, dostikrat pa se izkaže, da zmanjka energije, da bi te smuči, enako velja tudi za desko, dali pripraviti našemu znanju primerno. Priprava smuči za zelo dobrega smučarja se razlikuje od priprave smuči za slabšega smučarja. Poleg ostrine robnika je pomembna tudi priprava drsne ploskve. Z namazanimi smučmi se lažje premikaš in drsiš po smučišču, lažje stopaš na sedežni-co, smuči so bolj vodljive. Najbolj pomembno pa je, da dobro pripravljene smuči prispevajo k varnejšemu smučanju. Poleg brušenja in mazanja so tu še vezi, ki jih ljudje včasih tudi zaradi strahu nastavijo na premajhno težo. Ker na smučiščih dandanes prevladuje umetni sneg, je podlaga precej trda, smučka začne tresti, in če se vezi nekontrolirano odpnejo, je padec lahko zelo nevaren. Če povzamem: poleg ustrezne opreme je pomembna tudi nastavitev vezi, priprava robnikov in drsne ploskve. Servis da piko na i." Kako pogosto je potrebno servisirati smuči? "Če so smuči čez poletje shranjene v suhem prostoru, tako kot morajo biti, je potrebno pred zimo narediti osnovni servis. Istočasno si vedno vzamem čas in stranki pojasnim, kaj pomeni smučati na ledenem terenu, kdaj je potrebno smuči znova pripeljati na servis. Če je sneg mehak, lahko smučate več dni, pa bosta robnik in masa praktično nedotaknjena, če pa je sneg trd, lahko robnik že po dveh, treh dneh, sploh pri slabših Smuči ohranjajo svoje lastnosti le, če jih primerno vzdržujemo, tako robnike kot tudi drsno ploskev. To poudarja tudi serviser Miha Murovec. smučarjih, postane okrogel, drsna ploskev pa hrapava." Kaj lahko smučar med sezono sam naredi za svoje smuči? "Veliko naredi že, če po končanem smučanju smuči obriše, jih ne vozi na strehi avtomobila brez zaščite in jih hrani v suhem pro- storu. Če vam na smučišču ne gre, ne krivite najprej sebe, temveč preverite, kdaj so bile smuči zadnjič servisirane. Velikokrat je problem prav v tem. Če nimaš pripravljenih smuči, tudi od smučanja nimaš veliko." Maja Bertoncelj Zbiljska cesta 8 ■ 1215 Medvode ■ 041 686 538 ■ miha_murovec@yahoo.com ■ www.sportoprema.net servis alpskih smuči servis tekaških smuči servis snežnih desk priprava opreme glede na vaše smučarsko znanje popravilo in prilagoditev alpskih smučarskih čevljev NOVO! Komisijska prodaja opreme Kranj Svetje smer Zbilje -150m Delovni čas: od ponedeljka do petka 15:00 sobota po dogovoru 19:00 Ljubljana $^«/6*- L i jI sk! servis m \ \ - \ servis- posebna cena za g£UR \ \ \ J SOTOČJE - 27 Avto- Nagrada za karoserijsko trdnost Hyundai je za model i40 prejel nagrado EuroCarBody 2011. Hyundai je prva azijska avtomobilska znamka, ki je dobitnica prestižne industrijske nagrade EuroCarBody 2011. Za najboljšo strukturo karoserije jo je prejel Hyundaijev sveži model i40. Konstrukcija karoserije tega modela je bila nagrajena za svojo inovativnost, zanjo pa je svoje glasove oddalo kar petsto vodilnih strokovnjakov. Hyundai i40 je osvojil nagrado organizacije EuroCarBody, ki jo sestavljajo avtomobilski dobavitelji in industrijski strokovnjaki s celega sveta. Na letošnji konferenci je petsto delegatov med desetimi avtomobilskimi blagovnimi znamkami (Audi, BMW, Ford, Mazda, Mercedes-Benz, Nissan, Opel, Land Rover in Volkswagen) za zmagovalca izbralo južnokorejske-ga avtomobilskega proizvajalca. Strokovnjaki so pohvalili celovit inženiring, učinkovit in inovativen razvoj materialov ter proizvodno učinkovitost. Še posebej pa je žirijo prepričala izjemna kakovost in trdnost Hyundaijevega jekla ter izboljšani spoji, ki omogočajo izjemno togost karoserije in nizko težo. Hyundai i40 je od skupnih 50 dosegel 37,98 točke. Najbližji tekmec in drugouvrščeni avto- mobil, Audi A6, je dosegel 35,86 točke. Na tretjo stopničko pa je bil uvrščen Mercedes razreda B s 34,66 točke. Nagrada EuroCarBody je še ena potrditev Hyundaijeve napredne tehnologije, in logično zaporedje po uspešnih pre- izkusnih trčenjih EuroNCAP, kjer je Hyundai i40 dosegel vseh pet zvezdic za varnost. Obenem pa je Hyundai prva azijska avtomobilska znamka, ki je dobitnica prestižne nagrade EuroCarBody. Matjaž Gregorič Mm AVTOLICARSTVO LAKTOM d.o.o. OSTALE AVTO USLUGE - POSREDOVANJE IN SVETOVANJE Oblak Tomaž Zgornja Senica 47 1215 Medvode Tel.: 05/ 97114 57 Fax: 05/ 97114 58 Gsm: 041/ 765 853 avtolicarstvo@evj-kabel.net Povprečna poraba goriva: 3,7 - 6,91/100 km, emisije C02:98 -162 g/km Cene ne vkljuCujejo transportnih stroškov in so informativnega značaja. Ponudba velja za vozila iz zaloga. Cena vozila ¡20 in ¡30 velja v primeru financiranja »Hyundai Leasing«. Vsa podrobnosti v zvezi s financiranjem dobite pri svojem prodajalcu. Pogoji garancija in podatki o specifični porabi goriva in emisijah CO* so vam na voljonawww.lwundaui. POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL Hvunnn AVTO LUŠINA d.o.o. GOSTEČE 8, 4220 ŠKOFJA LOKA tel.: 04 50 22 000 e-pošta: prodaja@avto-luslna.sl [LuilN« www.avto-lusina. www.gorenjskiglas.si 28 - SOTOČJE Ario Nova BMW-jeva limuzina s poudarjeno eleganco in vozno dinamiko &esla fenrvacja limuzin? BMW ^rije 3, v vseh poplrdih piesefa predhodni modri m se pocula L oblikovno elegjfico tet dtciasii k! flkll K voznimi laitnomni. Avtomobil. ki bo na sfo-vmitfra Upi nafKcdaj od fetiuai ja putiodnje \no, je tud i nekoliko vtfjl dolžin *ke£a pc irad -b je itoiaj z.a dofrth de\rt ccntimeaov <4.62 mena». podajali so umi medesno razdaljo in je (udi nekoliko taU V notianjosti bodo po voianje najtx>tj za mali poduki na 7-*lnjih se dežih }.c ob zxVtlu ptodaje bodo na voljo llivje dodelani. ekroccmfni tn zmogljivi motorji. \-*i s telnologijo dn»p*£a (UtUvega potnjeu>a Po lef po slati na ceste tixii izvrdbo s liiUidnini pogo íkxii Ziune so n>di cene za ilovrnski tif. ki se ¿afenjajo pi 36.400 evtih za vizlKko 320d s tiBbodizekkini motcfjem. ki fazv'íe 135 kilo-vale* «1S4 KM). Skdi 3281 s bifivaljnim tur b in sil» podpitun brtkinskun moteijrtii s 180 kilovati (745 KM) ¿a 3&900 eviw. mndlrm ko je Oenutno najdiažji 335i z 225 kilovati (306 KM k. ki stane 4>.900eviov. Maljat OrtfOftf AVTOELEKTRIKA IN AVTOMEHANIKA f^VTO JAMM;^ ■ Spteaismhwl ■ Dbqnctika nt* tj* w« ■ Priprava veta za ifm t Tel 01/36-1127^ osm on/seo-si t9c. 121S U*«*m avt&anrik: ZAPOSLILI NAJBOLJŠEGA V EVROPI? nTfTJTT, AVTOHIŠA L J o b I | a n a AVTOttŠA fcMLGAJ dao Wm tCft uum/I**m r*c«.i iwnrv Td.Ot/aMO®' Td: