Izhaja v Trstu vsalco s)6o'o opolndne. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Uredništvo in npravništvo ul. del Lavatoio št. I, I. TELEFON 18-67. b Glasilo „Narodne delavike organizacije^ v Trstu, o gj- —i Vabilo na naročbo! Vse člene »N. D. O.«, kakor tudi vse naše prijatelje in somišljenike vabimo, da se naročijo na naš list. Naročnina znaša za celo loto K 4‘— in to s poštnino,' oziroma z dostavljanjem na dom vred; za pol oziroma četrt leta razmerno. Naročbe sprejema nprava' »Narodnega delavca«, ki je v uradih »N. D. O.«, ulica del Lavatoio 1, I. 1=---^E=l^r=-l Obzirom no predstoječe Izbore za Morski zemaljsR! sabor. (Istarskim radnicima.) Još mjesec dana i stupit čemo oli-eijelno u zadnju lazu izbornoga boja, još malo i zadrhtati če zrak: stupiti če u ž vot sve one karakteristične poiave, koje prate sve politično - administrativne izbore, koje znate naše izborne bojeve po-najpače u Istri. Samo po sebi se razu-mijeva, da se ta izborna kampanja živo doimlje i istarskoga rad ni k a. Kao sin svojega naroda i ujedno radnik, tjera ga u Arenu izbornoga boja ne samo ljubav za svoj narod, nego takodjer i lju-bav za s oj stan, za svoj razred. Uz želju izabrati čovjeka — rodoljuba, koji če posvetiti svoje sile dobrobiti naroda, nameče se njemu i želja, izabrati čovjeka, koji če iniuti i volje i znanja, zastupati uz to svakojake potrebe prole-t arij a ta. lstarski radnik se ne može bo in ne smije više oduševiti za čovjeka, koji če plamenitim riječima i potresujučom frazom usplamtjeti njegovo rodoljubno srce — ne, istarski radnik želi uz to, da se nadje čovjeka, koji če vedra čela, trijezno » razborito znati stvar ati i na gospo-darskom polju i time popraviti žalosno stanje, u kojem dosada kuburi istarski radnik duševno i_tjelesno. — Samo se po PODLISTEK. JVLezda. Prva in glavna skrb vsake razumne socijalne politike mora torej biti: iznebiti se dosedanjemu sistemu sramotnega hlapčevanja interesom kapitalizma, uvesti jed-nakopravnost za vse stanove in razrede glede uvaževanja njih gospodarskih razmer m odnošajev in v tem smislu urejevati svojo zakonodajo ia upravo. Zenobeiedo: imeti treba toliko poguma, da se lahko zastavi svojo moč in vpliv za uvejavljenje kakega socijalno-polit črn ga čina, v korist delavskega stanu, tudi če istj več ali manj-poškoduje kak interes razreda kapitalistov. Lahko rečemo, da je sedanja žalostna zgodovina mezde verna slika neenakega postopanja poklicanih činiteljev v obrambo interesov kapitalizma in proletarijata. Treba je, da se enkrat prične delati v smeri in s namenom, da se doseže pocenjene prvih življensk h potrebščin delavstva. I*o gori rečenem je jasno, da se s tem ob enem doseže povekšanje kupne vrednosti delavčeve mezde, torej mezde same. — sebi dakle razumijeva, da istarskomu rajniku lebdi sve više pred cč ma kandidat za zemaljski sabor. Koga čemo počastit:-mi svijim pouzdanjem ? Tko je vrijedan da nas zastupa? Evo, to je planje oc. svih pitanja. — Prošlu nedelju, dne 6. t. m. obdržavala se je, kako je to poznatb, sjednica političkoga društva za Hrvate i Slovence u Istri. O toj sjednici je pro? drla u javnost samo vijest, da se je razj pravdalo i o kand datirna i da so se dotični ziključci prihvatili jednoglasno. Za puljski proletarijat dolaze u obzir dca izb rna' sreza: III. gradski i tako zvana V. kurija, to jest srez sveobčoga izbornega glasa. Poznato je i ne treba podnesti nadal-' njega dokaza, da v svim srezovima tvori proletarijat, industrijalno radništvo v Puli i ona mješavina najnižfg posjeda ispreple-tena radničkiin elementima v puljskoj okolici. Kakovo čud->, dakle, da taj proletarijat, koji je teškom mukom dočekao de-mokratizaciju dosadašnjeg izbornog reda, iz kojega je bio izključen, naravnim in-st nktom zalitjeva za sebe zastupstvo iz svojeg središta, takovo, koje če bi i dostojno njegovog pouzdanja i ljubavi... Da, puljsko raduištvo zalitjeva, da se prokla-mira kandidatima za ta dva izborna kotara muževe, koji su usposobljeni za tu čast ne po svojem socijalnom položaju nego po 6hvačanju njegovih potreba i po dosadenjem djelovanju za njegovu dobrobit. — To je želja puljskega radništva. Dobro bi bilo, i u interesu stranke a pc najpače u interesu narodne stvari, da se ne bi mimoišlu tu njegovu želju. Napokon — moramo priznati, da su zastupnici radi naroda in ne obratno... U nedjelju je, kako juy rečeno, imelo politično društvo za Hnate i Slovence u Istri sjednicu radi dogovaranja glede kandidata. Poznato nam je, da je odbor podružnice „Narodne radnieke organizacije" u Puli odposlao več u subotu na sporne-nuto polit čno društvo rezolucijo, u kojoj izjavljuje, da ne bude nesporazumljenja, da če puljski radnici glasovati samo za onoga kandidata, u koga imadu pouzdanja. Što to znači ? Odzvonilo je, gospodo, vremenu, kada se je biralo zastupnika samo radi toga, jer je dotičnik bio slučajno odvjetnik ili slično. Narodu danas više to ne impo-nira. Odvjetnik ili radnik, seljak ili duhovnik, narod vjeruje samo onomu, koji je uzrastao u borbi za narodna prava, koji je nekako dosjeo pravo na simpatiju i pouzdanje mase. Dobro bi bilo, opetujemo, da se ne bi ta gorka istina sasvijem neuva žila. Treba računati s duhom vremena! Organizirani radnik. Toda, če prvi vzrok, da je delavčeva mezda nezadostna za njegove potrebe, tiči v gospodarskem redu današnje človeške družbe, in je torej to dejstvo nezakrivljeno od njega, je delavec z druge |>trani sam kriv, da te more izhajati se svojo mezdo. To je drugi vzrok. Delavec je navadno slab gospodar, on ne zna razpolagati z razpoloživimi gospodarskimi sredstvi — se svojo mezdo. In če je delavec večkrat tudi varčljiv gospodar, njegovo 'go-spodarenje je neracijonalno, nepametno. Ločiti potrebe, ki izvirajo iz delavca sani- ga, in ki so posvečene njegovi družini, zdravju njegovega ttlesa in duše, od potreb, ki so poklicane da zadoščujejo raznim nepotrebnim in podrejenim svrham, raznim strastem, in tizijolog čnimi nagibi, kakor n. pr. alkohol, nikotin, (tobak), pregoste veselice in zabave, to je ona veiika tajna, ki vttgne osrečiti oz-roma uničiti delavčevo domače gospodarstvo. Iz raznih statistik je posnet', da razmerno znaten del delavske mezde odpada na zdravju in duši škodljive snovi. Ktdo ne bi hotel danes priznati, da je n. pr. alkohol, najzagriženeji naspi otnik vsakega razvoja delavstva? Alkohol provzroča pravi kaos v delavčevem hišnem gospodarstvu, ustvarja nepo- Politični razgled. Vlil. slovanski žurnalistični shod v Ljubljani. Ta teden se je vršil v Ljubljani shod vseli slovanskih žurnahstov. Zastopan je bil tisk vseli slovanskih narodov. Ta kongres je bil krasen refren nedavne vseslovanske praške konference. Bil je zopetni triumf Novoslovanstva, slovanske vzajemnosti na kulturnem in gospodarskem polju na podlagi demokratičnih gesel : enakost, bratstvo, svoboda! Zopet so odlični možje poljskega in ruskega naroda povdarjali potrebo, da se konično poravna' rusko -poljsbi spor, ta rak rana na slovanskem telesu, na podlagi načela : vsakemu svoje. Sklepalo se je o zadevah in težnjah skupnih slovanskemu tisku, temu velepomembnemu činittlu na polju kulture. Umevno, da po teh shodih le dozorevajo razne ideje, ki pa konečno morajo dozoreti. Najpraktičneji moment pri teh sestankih je ravno dejstvo, da se shajajo merodajni možje iz vseh koncev in krajev slovanskega sveta ter si s tem vzajemno postajajo živi viri v spoznavanje razmer v poedinih slovarskih pokrajinah. V tem pogledu so, tudi neglede na eventuelne praktične rezultate teh posvetovanj, taki sestanki neprecenljive vrednosti. Po sestanku v Ljubljani se je del slovanskih žurnalistov in politikov podal v Trst. V prvi \rsti naše delavstvo, glavni uzdrževatelj Slovenstva v Trstu in zato čioitelj slovanske ideje na tej izpostavljeni, a neizmerno važni točki ob Adriji, katere pomen uvideva že ves slovanski svet, naše delavstvo torej je spontanno in s prirojeno mu priprosto navdušenostjo šlo pozdravit odlične goste ob njihovem prihodu. Gostje so bili prijetno iznenadeni in posl. Ivlofač, vodja češke narodno-socijalne stranke, ki je delavcem prinesel pozdrav čeških narodnih delavcev, ni mogel prehvaliti zavednosti tržaških delavcev. Obljubil je celo, da skoro, dne 27. t, m. pride med nas, da spregovori na shodu. Vsi slovanski gostje so se živo zanimali za naše razmere in obljubili svojo pomoč z modernim orožjem — peresom. Na tem medu pridodajemo še par besed o včerajšnjem krasnem večeru v veliki dvorani Narodnega Doma. Slavila se je ljubezen med vsemi slovanskimi narodi. Kar pa je največ imponiralo milim gostom je bilo navdušenje se strani naših pripro-stih delavcev. Dajali so temu izraza z odu-ševljenimi pohvalami na račun tržaškega slovenskega delavstva. Kjer je tako delavstvo, tam narod mora zmagati, pravili so. trebnih dolgov, in s tem povečuje neraz-merje ki obstoja med n egovimi potrebami (izdatki) in njegovo mezdo (dohodki). Posledica tega je: opešanje, zgubljenje vsakega poguma in volje do življenja, obvladanje ind-ferentizma in apatije, nezadovoljstvo se seboj in okolico. A zgodovina nas uči, da sta pogum in odločnost kljubovati tudi največim težavam življenja, dve lastnosti, ki veliko zvišajo šanse, ki jih ima delavec, v boju za izboljšanje svojega položaja. Radi tega je druga in važna naloga vsakega prijatelja delavstva, da z vsemi pristopnimi sredstvi, kako n. pr. predavanja, shodi, primernimi knjižicami itd. pouči dta hotela in nista mogla ne izzvati ne posredovati prigodom demisije, ki je izvirala iz zgolj osebnih Dagibov. Vse kar je mogla „N. D. 0.“ ob tej priliki storiti je bilo, čakati v želji, da dr. Ryb:if prekliče demisijo, ki bi imela za posledico razpis in izvršitev novih državno - zborskih volitev ravno v času, ko je najbolj potrebno, da tržaški slovenski proletarijat zbira svoje moči za resno, gospodarsko delo. Nove volitve pomenjale bi bile novo razburjenje, pretrganje v zadnjem času zapričetega pripravljalnega dela v določeni nam smeri v prid proletarijata. To je imela „N. D.t).“ pred vsem pred očmi in je radi tega a priori obsodila početje, ki je imelo za posledico večkrat imenovano demisijo dr. Rybai--a. Radi tega je tudi popolnoma izmišljeno, da bi bil kak spor radi taktike med dr. Rybar em in dr. J. Mandič em prouzročil demisijo prvega. Dr. Mandič — o tem smo prepričani, ni človek, ki bi radi morebitnega res obstoječega načelnega nesporazumljenja izvajal take posledice, ki bi prizadele škode narodnej in predvsem delav skej stvari. Naj „Slovenec“ le laja naprej! Da med dr. Rybaf-em in vodstvom „N, D. 0.“ ni nikakega nesporazumljenja, dokaže naj dejstvo, da je g. dr. Rybaf ravno v zadnjem času jel zahajati na redne seje „N. D. 0.“, katere odbornikom je on. Bicer mislimo, da če bi res bilo, kar h če najbolje informirani sloveoski časopis, „Slo-venec“, znati, bi bil moral za dr. Rybai-a obstojati prvi korak v demisiji od odbor-ništva „N. D. 0.“, kar pa ni storil, ker ni imel nobenega poveda. Ako je nameraval že odložiti državnozborski mandat, bi se tem laglje bil odločil odložiti svoje odborništvo, ako bi bile količkaj resne vse one izmišljotine o kakih sporih. Zastopnik delavstva, ali agent državne železnice? Doznajemo, da ge-neralisimus tržaških slovenskih ponižnih slug rdečega repa tržaške inedente g. Jože Ivapač nabira delavce za državno železnico in da se obenem baha, „da je on edini v to postavljen !“ Vprašamo torej gospoda Jožeta Ka-pača, je li on zastopnik delavstva, ali je zaupni agent državne železnice, oziroma g. dvornega svetnika Ruffa? Tega poslednjega pa moramo vprašati, če je res, da on poverja socijalno-demo-kratičnim agitatorjem onega kalibra, kakor je omenjeni g. Jože Kapač, nalogo, da preskrbujejo delavce za državno železnico ? . Pričakujemo jasnega odgovora. Državni poslanec in vodja narodnih socijalistov na češkem brat Klofač nam je obljubil, da priredi v nedeljo dne 27. t. m. velik javni shod v dvorani „Na-rodr.ega doma“ v Trstu. Felice Venezian umrl. Včeraj pop. je preminul vodja laške liberalne stranke v Trstu, dr. Felice Venezian. Daši je bil ta mož nam v dveh smereh skrajno oddaljen : narodno in socijalno, vendar treba priznati v njem moža izredne nadarjenosti in eneržije. Bil je klasičen tip meščanskega buržoazijca, a na drugi strani odločen nasprotnik nas Slovencev. Njegova smrt je grozen udarec za tukajšnjo gospodujočo stranko, kateri je bil on s kratka: Vse! Umeti je torej potrtost iste ob odprtem grobu pok. Veneziana. Delavci, vpišite svoje otroke v slovenske šole! V malo dneh vam bo treba vpisovati vaše 6-letne otročiče v šolo. Od leta 1884. do danes se mi starejši vaši bratje borimo za pridobitev vsaj ene slovenske šole v Trstu. Magistrat in vlada sta, roko v roki, storila vse mogoče, da bi nam kratila to šolo, da-si smo ope-tovano dokazali krvavo potrebo vsaj ene šole v našem jeziku. Po 24-letnem boju, se nam je vendar posrečilo vsaj to, da nam letos slavna družba sv. Cirila in Me-todija odpre brain naobrazbe, katerega smo zaman prosili in zahtevali od onih, katerim je sveta dolžnost skrbeti za vse občane, oziroma vse državljane ! Dne IG. in 17. t. m. bo torej vpisovanje za šolo godnih otrok in vaša dolžnost, stariši, je, da se odzovete pozivu, ki vam ga te dni objavi vodstvo imenovane šole. Za letos bo, kakor že objavljeno, dekliška šola v ul. Acquedotto št. 22, deška pa v ul. S. Francesco št. 2. Storite vsi svojo narodno dolžnost in vpišite vsi svoje otročiče v te šole. Otroci, ki bodo zahajali v slovenske šole in se tam pridno učili, bedo znali, ko dovrše te šole, tri jezike: slovensko, nemško in laško, med tem ko oni iz laških šol znajo le en jezik in tudi tega le za — silo. Preskrbljeno je tudi za slučaj, da se vpiše večje število otrok, nego jih morejo vsprejeti do sedaj določeni prostori, zato naj vsaka mati, vsak oče stori svojo dolžnost ! Javni shod v Dolini se je vršil v torek dne 8. septembra nad vse sijajno. Navzlic vsemu hujskanju od strani g. Vouka in dr. je bila vdeležba od strani Dolinčanov, iz Boršta in iz Ricmanj tako ogromna, da se je moral shod vršiti na prostem, čeravno je bil vsled pomote prijavljen kakor shod v društvenih prostorih. Tov. J a k 1 i č je raztolmačit namen narodne del. organizacije za delavstvo, nje vspehe v enem letu obstoja, govoril je o prepotrebnem podpornem fondu, o kon-sumni zadrugi, ki se namerava ustanoviti; prešel je potem k pomenu N. D. O. za Slovenstvo v Trstu in označil v kratkih potezah stališče N. D. O. nasproti veri. Tov. Sorn je govoril o splošnem pomenu organizacij, o koristi istih ter apeliral tudi na male kmete, da se organi- Sdiopenlmuer, Nietzsche, Tolstoj. Zanimivi trije moderni filozofi, širšim slojem najbolj znani, najbolj častno i publicistično spominjam in citiram. Zanimiva je paralela njih o'ih naz:ranj o življenju. Zanimiva je ne le stvarno, namreč radi same svoje vsebine, ampak tudi rasovno kakor izraz filozofije določenega naroda, ali še bolje rečeno, plemena. Schopenhauer — Nemec, Nietzsche — pogermanjeni Slovan, kajti njegova rodbina je bila poljskega pokoljenja—, in Tolstoj — Slovan. Zanimivo je vzajemno razmerje njihovih naukov. In dasi je težko s par besedami, in to neučenimi, priprostimi besedami, označiti bivstvo * njih naukov, vendar poskus mo to že zato, ker nauki teh filozofov so imeli in imajo še velik vpliv na moderno kulturo, ravno tako kakor ni bilo splošno razpoloženje njihove dobe brez vpliva na njih nazore. Ta vzajemni vpliv te zanimive trojice je bil tem večji, ker so vsi trije bolj filozofi razpoloženosti. filozofi pesniki-umetniki. Niso to filozofi na katedru, ki Davadno hočejo spraviti svoje nauke v strog logični sistem, da bi jo potem svojim učencem razlagali s strogo znanstveno kritiko. Ne, oni so pisali iz notranje potrebe — neprisiljeni, nensprošeni. V vseh treh je mnogo sugestivnega : zirajo v N. D. O., kjer bodo imeli toliko v zdravju kolikor v bolezni dosti opore. V istem smislu je vab 1 tudi g. Čok male kmete, naj se pridružijo rokodelcem in delavcem in naj gredo žnjimi z roko v roki. Ako bodo vsi združeni, se jim ne bo treba bati sovraga, naj pa pride isti od katere koli strani. G. Sancin je našteval razne organizacije po barvah, tako črno, ki je ravno v tem slučaju jako pritiskala, češ: liberalci bodo prišli, a bodo zopet odšli, saj od njih nimamo ničesar pričakovati; rudečo, koji je narodnost zadnja briga, in modro, ki jemlje pod svoje okrilje slovenske de-.-lavce, katera skrbi torej, da ostane dtla-vec naroden, in ki hoče svojim delavcem priboriti jednakopravnost z drugimi delavci. K slejdnji torej naj vsi pristopijo. Župan Pangerc je vabil navzoče, naj se mnogoštevilno vpišejo v podružnico N. D. O. Vlada je Slovencem mačeha, a Slovenci naj se združujejo v krepke organizacije, da bodo lahko nastopili tudi proti vladi. Tov. Jaklič je zaključil shod in povabil posamezne pripravljalne odbore v društvene prostore na skupno posvetovanje, kjer se je sklenilo, da se ustanoviti na Bregu 2 podružnici, in sicer ena za Boršt, Boljunc in Ricmanje in ena za Dolino s sosednimi vasmi. Torej le krepko na delo in nabirajte pridno člane, da se čim prej skliče ustanovni občni zbor. S prihodnjim letom se ta mestna slo-vrnska šola koncentrira vsa v ul. Acque-dotto št. 22. v hiši »Trgovsko-obrtne zadruge'1. Ne bo torej treba letati več na okolo in se klanjati tujcem z iskanjem šolskih prostorov, kar je dosedaj delalo največje ovire na tem, za našo narodno stvar najvažnejšem vprašanju. Razume se, da mi ne mislimo z našimi šolami raznarodovati tujerodcev. Nam je le na tem, da se naša kri ohrani našemu narodu in da enkrat neha raznarodovanje naše mladine. In slednjič zahteva sama morala, naj se otr k uči v materinem jeziku. Slovenskim starišem je sveta dolžnost, da vp sejo svoje otročiče v svoje slovenske šole, da ne bodo več vzgajali odpadnikov — janičarjev. Kolikor je nam znano, re bo jemalo ozir tudi na otroke slovenskih starišer, ki niso — radi naših nesrečnih razmer — popolnoma zmožni materinega jezika, a na stariših in šoli bo ležeče, da se ti na pol izgubljeni otroci vrnejo svojemu narodu in starišem ! Poroka bo. Malo časa je, odkar je začel v Trstu izhajati list „L’Adriatico“. A v tem kratkem času, odkar izhaja, je že več nego dovolj dokazal, da je ravno tak, kakoršno je Vrhovo glasilo „11 Gaz-zeltino“. Ko je bilo treba vdarjati po Slo vanih, sta „Gazzettino“ in „Adriatico“ kar tekmova’a med seboj, kdo bo pridneji. In izkazala sta se, da sta vredna eden druzega. Poleg tega ju pa druži še nekaj ! Oba trpita namreč na grozni „suši“. Vrbova „suša“ je~postala v Trstu že proverbijalna, a suša pri „Adriat:co“ se je začela pojavljati že takoj po prvem mesecu njegovega življenja : minole sobote je pa postala naravnost akutna: i i bilo več denarja, da bi se plačala tiskarna, in nevarnost je bila velika, da »Adriatico" še tisti dan pogine, kajti tiskarna ga ni hotela tiskati več, dokler ji ni bil plačan tisk nekolikih prejšnjih številk. No, poiskali so brž ne vemo kterega zdravnika, da je ,,Adriaticu" vbrizgnil pod kožo ne vemo kakšno dozo „kronc“ in mu s tem rešil življenje za Dekoliko časa. Sedaj se pa govori, da hočeta „ Adria-t'co“ in „Gazze1tino“ združiti skupaj svoji žalostni usodi. V to svrho postane „Gaz-zettino" še boli „baba", nego je bil dosedaj : iz ..Gazzettino" postane — ..Gazzetta". Nato se z ..Adriaticom" poročita, a kot zakonska dvojica se bosta imenovala »La Gszzttta deli’ Adriatico". — Pravijo, da se je zaroka že vršila in da bo „ofc-t“ prav kmalu. Čestitamo! V. kongres italijanske soc. dem. stranke na Primorskem. V nedel o in ponedeljek se je vršil v delavskem domu ta kongres. Ljudje, ki se z nimajo za javno življenje, so pričakovali, da se bo na tem kongresu reševala notranja kriza, ki vlada v stranki. Najivni so si mislili, da bomo imeli v malem okvirju, nek Drsždanski kongres, ki je pred leti vzbudil velikansko zanimanje po vsem svetu radi načina, kako so se ra'ne struje nemške socijalne demokracije spoprijemale z uprav imponuiočo odkritosrčnostjo. Tedaj §o °e socijalisti ponašali s tem kongresom, češ, le socijalisti si upajo s svojimi notranjimi spori nastopati tudi pred javnostjo, kar je znak moči. Ali t'žaški kongres vsega tega ni imel. Vidi se sicer, da kriza je bila, ali tudi, da so okolu nje bodili, kakor se pravi : kakor mačka okolu vrele kaše ! „11 Lavoratore" se sicer hvali da je kriza rešena, da se je stranka jznehjla morečega čuta, da ekzistira notranji spor, da se je pokazalo, da to ni bilo res itd. itd. Kaka kriza je to bila in kako se je rcš:la, o tem »Lavoratore" seveda niti ne mukne. Lahko si je sicer misliti, da so se gosp' da (zlasti Pagnini in Pittoni), hudo spoprijemala za kulisami. Poročila v »Lavoratoru" o tem kongresu pa govore tsko, da si človek misli, da so socijalisti š’i v šolo kakega Tittonija ali Aebrenthsla, ki sta, kakor znano, mojstra v gori omenjeni mačji hoji okolu vrele kaše. Ena kriza seveda ie rešena: kspori-jonj so o tali >>a svojih pre šnjih mestih ! in radi tega : Hosana ! „Delavski listič" ima toliko modrosti, da ne mor' niti kapirati naše s’c»r skromne, a lahko razumljive podlistke. Brije norce prav za prav le iz lastne duševne revščine ! Le s pomočjo terorizma si sloven eki socijalni demokratje v Trstu še ohranjujejo ono malo peščico členov. Le malo jih je nuj njih členi tacih, ki so pri njih organizirani iz prepričanja, večina njih je prisiljena, da mora biti organizirana v ulici del Boscbetto. Mi vemo za mnogo slučajev, ko je bil delavec z višje strani prisiljen, da se je vpisal v soc. demokratično organizacijo. Tako je n. pr. na državni železnici v podr čju enega samega socijalno-demokratičnega agitatorja 40 delavcev, ki so tam organizirani samo zato. ker jih je v to prisilil rečeni agitator, ki bi jih bil drugače šikaniral na vse možne načine. Za sedaj le toliko, a povemo dotičnim gospodom, da, če stvar ne jenja, se bomo oglasili še kako drugače. — V slučaju postrežemo tudi z imeni. To pa drži. Prejeli smo: »Delavski list" je zopet pokazal, da se zaveda, da mu je N. D. O. zelo nevarna. Piše namreč, da je prišel neki član N. D. O. k tajniku organizacije ter ga poprosil, 'da bi mu preskrbel kako službo. Tajnik pa, da mu je odgovoril, da naj čaka, da uprizore socialistični delavci kako Btavko. Gospodje sodrugi naj se D po‘olažijo glede naših članov, za katere skrbi vže N. D. O. Prosili bi pa gospode sodruge, da za svoje backe malo bolje skrbe, da ne bodo potem bodili k nam jokat, da so tudi oni Slovenci in da se jim je vzlic temu, da so redno donašali od njih toliko zaželjene Bike, ne daje pravovarstva. Pa vsaj se razumemo, sndrug Regent. Odvetnik slane denar, posebno pa še Vaš. Vedni teroristi. Delavce na postaji iužne železnice, kateri delajo na progi, se hoče prisiliti, da plačujejo v socijalno demokratično organizacijo, na ta način, da se jim vsaki mesec pri p’ači zaukaže, da morajo plačati. To lepo delo izvršuje priganjač Pečar, na brže po ukazu železniškega mojstra Škrjanca. Dne 28. minolegi meseca jima je pa tudi to nasilno sredstvo popolnoma izpodletelo: od vseh delavcev, ki delajo na p-ogi, sta se pustila samo dva ujeti na limance teroristov. Ali kazen za to, da niso hoteli plačati, ni izostali in takoj prihodnji dan ie začela gonja proti delavcem od strani nesramn i) ekseliutorjev. Šikaniranje, priganjanje in preklinjevanje je sedaj na dnevnem redu. S to nesramno gonjo proti delivcem sta pa tudi gori navedena eksekutorja do legla v polni meri svoj nam m. Napočil je tr tji dan, odkar niso lio-te’i zavedni s drugi plačati eksekutorjem naloženi davek, pričela sta se pa s tem dnevom tudi gonja in šikaniranje s podvojeno silo. Toda glejte, čudo se zgodi, d lavci odpovedo teroristom pokorščino, in še več, vsemogočni gospod Škrjanc je moral b-žati in se ima danes zahvaliti edino le svojim dolgim kostem in pa hrastovim vratom svojega skladišča, da se mu ni pripetilo kaj hujšega in da ni našel to, kar je že dolgo časa iskal, Gospodu sodrugu Škrjancu in njegovemu podrepniku Pečarju naj bo to v do- j kaz, da so minuli časi, ko je tržaške ka- 1 more rdeči rep se svojim terorizmom stra hoval in umčeval vse, kar se ni klanjalo pred popolnoma kompromitirano rdečo cunjo. Reši ni°, o Kopač, takih sodrugov. Veselični odsek tržaškega podpornega in bralnega društva ul. Stadion št. * 19 obdržava vsako nedeljo in praznik svoje plesne vaje od 4. do 8. ure zvečer. Plesni učitelj je g. prof. Umik. Gospodarsko in obrtnijsko kon sumno društvo pri Sv. M. M. Zgorn i pri »Tirolcu" priredi v nedeljo dne 13. septembra veselico s petjem in godbo. Pričakuje se obilna vdeležba. V spomin 25-letnice zgodovinskega tabora pri Brezovici priredi se tam, kakor znano, v nedeljo proslava z razkrtjem spomenika in veliko veselico. Priporočamo vsem, kdor le more. naj ta dan priroma v Brezovico, da proslavi obletnico dneva, ki znači velevažni historični dogodek v razvoju istrskega Slovanstva. Videl sem prvič pred 10 leti fotografijo Schopenhauerjevo — strogi sovji obraz, ki me je dolgo strašil v sp-nju, čital sem pozneje njegove spise, in bil sem razrušen v globino duše in razumel sem, da more njegov pesimizem zavesti moža k samomoru. Še le po letih je nedoslednost tega čudovitega glasnika človeške ničev nosti* in življenjskih skrbi, kateri ni imel druge skrbi, nego kam da bi kar najsigur-neje vložil bogatstvo, zapuščeno mu od očeta, in nedoslednost tega misogena (sovražnika žensk), kateri je svojo imovino zapustil teJamentarno »tuji" ženski, je na me učinkovala, da sem se stresel čarobnega prediva nirvanikih sanj, iz katerih je venomer zadonevalo žalostno Salomonsko »liavel n uvelim", vanitas vanitatum (ničevnost nad ničevnost). In Nietzsche, glasnik nadčloveka, ki je trdil, da je človek nekaj, kar treba uničiti, da bi mogel na njegovem mestu vzra-ti nadčlovek. On, pesnik, ki je krasnimi besedami glasil: »Bodite trdni !“ in je ciničnim smehom zanikal mehkost sočutja... in vendar velik trpin, či»ar kratkega in nesrečnega žuljenja polovica jo bila uapolnjena z groznimi ži čnimi bolez nimi, dokler ni znorel in je nadčlovek postal podčlovek ter končal v groznih bolečinah ! In Tostoj ? Nihilist, ki zna mirno vse zanikati. Bil je ve'ik umetnik, Zanikal ga je — on sovraži umetnost, zaničuje nesmrtnega Shakespearea, Za ničevno proglaša vso krasno literaturo in obžaluje, da je napisal nesmrtne romane. Torej umetnik, ki sovraži umetnost; aristokrat, ki hoče biti priprosti muzik ; oče, proti če-gar nazorom najostreje piše lastni sin; kristjan, »trinajsti Kristusov apostol", ki ga kr i s tj a n i največ sovražijo, za čigar takojšnjo smrt moli dvorni taumaturg in čarski čudotvoivc sveti Tvan Kronštatski -f filozof, ki prepoveduje, da ni smeti zoperstavljati se zlu, marveč da treba pokorno udati se usodi, torej filozofiio, ki bi bila kalior nalašč za vladni ruski knut — je zatiran od lavnoiste vlade, njegova proslava osemdesetletnice rojstna, na katero se raduje ves civilizirani svet, je od ravno-iste vlade tako strogo prepovedana... ! Je mogoče še več protislovij ? Kaka tu podobnost ob takšni raslič-nosti! Schopenhauer propoveduje uničenje življenja, ker njegova podlaga je volja, katera ne more biti uzadoščena, in ker iz tega nezadoščevanja nastajajo strasti, ld so bivstvena in (dina vsebina življenja. Nietzsche je propovedoval uničenje človeka in zatiranje slabih, c lo zatiranje brez sočutja, in — b i ja sam telesno slab ! In Tolstoj, ki uči neupiranje zlu, trpeti ii prenašati krivice, t. j. zatirati najtemeljnejši človeški negou — težnjo po življenju. Iz teh temeljnih točk njih naukov, rajši bi rekel iz te razpoloženosti njih življenja izvirajo tudi njih verski nazori. Isti so jako zanimivi, ne la radi omenjenih filozofov, ali poglavitno tudi žito, da po-menjajo izraz dan-današnjega verskega raz-iskavanja in stikanja. Nihče od teh filozofov se ne zavzema za današnjo cerkveno vero. Po dobi so najstarejši in najprimitivnejši nazori Schopenhauerjevi, potem Nietzscheovi in ko-mčno krščanstvo Tolstega. Schopenhiu:r je budbist Nietsclia Helen (pogan) Tolstoj kristjan iz prvih dob krščanstva. Schopenhauer propoveduje askeso, omrtvičenje telesa, uničevanje njega življenjske tnergije in brepeneme po spojitvi z večnim božanstvom v Nirvani. Ta religija pomenja zanikanje in zatiranje gmote, je izraz čisto duševnega življenja, to je telesnega ne žitja, marveč žitja samo duševnega. Nietzsche pa propovedu:e silo, moža-žato.st, trdost. Mamljiva orientalna lenoba mu je tuja, on hoče polno J živi enja večjo, nego jo ima današnji človek. Njemu impo-nira sila in ba-monična ubranost telesa, in jo vzveliSa morda zato tako himnično, ker je bi sam od nje tako oddaljen. Sovraži krščanstvo, ker je uničilo mož iti nazor Helenov. Njegova zoprnost proti t. zv. krščanskim krepostim mu je bila tako-rekoč življenska potreba, je princip njegove filozofije. TJstoj nasproti temu pro- Iz naših dežel. Veliki javni shod podružnice *,N. D. O. v Puli. V nedeljo predpoludne s« je vršil v Puli velik javni slnd ondotne Podružnice „N. D. 0.“, ktere sta se vde-ležil tudi dični državni poslanec za Istro, dr. Matko Laginja, in pred,ednik tržaške centrale ,.N. D. 0.“, to-. dr. Josip Mandič. Predsednik pulske podružnice tov. L a. c k o Iv r i ž je otvoril Diod in najprej poročal o delovanju podružnice tekom zadnjih treh mesecev Podružnica ima se-lne indidunktete in hočejo, da bi tudi drugi ljudje bili individualiste ; ne pa pri-Prosta čreda, gnana z bičem od „izvolje -nj in razmere delavstva ter produkcije v državi. Temu je prid-ljen poseben odbor, sestoječ iz */:, delavcev; glavna naloga tegi odbora je, da po njem samem in po prej omenjenem statističnem uradu zbrani materijal presodi, oceni t°r sploh poda o njem zvedensko mnenje. Ta urad, ki tvori jedno celoto, varuje koristi delavstva na naiviš;em mestu vlade, v kolikor to spada sploh v njegov delokrog. Brezdvomno bi njegovo nalogo neizmerno o’ajša’e in s Časom tudi poglob le delavske zbornice, o katerih smo ravnokar govorili in mo da se bode v tem oziru posnemalo Holandijo, kjer obstajajo že od 1. 1897. Velikansko važnost za delavstvo zavzema nadalje dejstvo, da je to zastopano v novejši dobi v raznih javnih zfistopih in zborih predvsem tudi v državnem zboru v prav znatni meri, kar je prip:sati obči in jednaki (!?) volilni pravici, za katero se je predvsem delavski sloj boril z občudovanja vred >o ždavostjo skoz dolgo vrsto let. Govornik prihaja do zaključka, da je ravno vsled vloge, ki jo dandanes že zavzema delavec v socijalni družbi, predvsem ker 6t«je skoro vedno tudi za neorganizirana številne organiziram mase in krepko zastopstvo v parlamentih, — in glede na vže navedene socijalne zakone, dejansko ravnopraven z delodajalci, kar kaže predvsem tudi statistka štrijkov, kojih je skoro s/, uspešnih, ako so bili prirejeni ob taktično pravem času Vse to pa v mnogi meri ne velja za delavce, ki so takorekoč odtujeni zunanjemu svetu in ob ednem niso v nikaki organizaciji. Govornik preide ra to na razmere delavcev v Ajdovščini, ki so še le v naj novejšem času postali člani delavske organizacije in sicer „N. D. O." Delovanje N. D. 0. v Trstu. Danes zvečer ob 8. uri se vrši sestanek članov N. D. O. v prostorih „Kon-sumnega društva" pri sv. tTakobu. Tovariši! udeb-žite se vsi tega važnegi sestanka. DELAVCI! ŠIRITE »NARODNEGA DELAVCA". Iz življenja delavca. Pokažemo danes našim čitateljem nekoliko številk iz življenja delavca v raznih državah, iz katerih posnemamo, da se delavcu v naši ,.mili“ Avstriji g di še skoraj najslabše. Oglejmo si najprej mezde delavca. Delavec v Združ-mih Državah severne Amerike zasluži b-tno razmerno: delavec v plantažah pavole K 1934, železninarski delavec okolo K 4320. Na Angleškem zasluži na leto : železninarski delavec K 3865, tekstilni K 3327, rudokop K 197(3. h Na Francoskem: mizarski delavec 1260 frankov (v kronski veljavi bVu K 1200), sedlarski fr. 1155, strugarski fr. 1455. ključavničarski fr. 1272. Na Nemškem : zasluži delavec pri- merno. ne gbjde na poljedelstvo, Iv 933.60. V Avstriji zasluži železninarski delavec K 1041. tekstilni K 570. Na Ruskem zasluži tovarniški delavec K 480 na 1 to. Najmanjši zaslužek ima delavec na Ruskem; tam se politična beda spaja z gmotno. Zi Rusijo pride takoj Avstrija. Na;bolj o so plačani delavci v Ameriki in na Angleškem. Ob svod plači more biti tam delavec močan in delaven, pa ravno radi tega si amerikanska in angleška industrija prisvajata svet. Nizke mezde so znak nenapredn«, nerazvite in primitivne industrije. In sedaj osi imo si, kaj stanejo življenje potrebščine delavca v posameznih navedmib krajih, da moremo soditi o njegovi gmotni ekzstenci. V Ameriki se je vgotovilo potom ankete, da izdaia delavec povprečno do 56 odstotkov mezde ; na Franco jem do 60 odst. ; tia Nemškem do 62.40 odstotkov; v najbolj industri]»lnem delu Avstrije, to je na Češkem do 61 odst. V teh številkah tiči določeni zakon. Engel ga formulira tako: „Čim revnejša je neka rodbina, tem večji del zaslužka mora izdajati za preskrbovanje živežev". — Ali pa drugače : »Visokost izdatka za živež raste geometrično s padanjem blagostanja". Lapeyres je prvo pravil) spremenil tako le : »Čim premožnejša je neka rodbina, tem večjo množino sicer, ali tem manji del celotnega zaslužka izdaja za preskrbovanje živil". Delavec z neizdatoim zaslužkom mora največi del svoje mezde trositi za živež. Za nabavo izobraževalnih sredstev, zabave in drugo mu ne preostaja nič. In pri tem si ne more v industrijalnih središčih, tudi če izdaja polni 2/., zaslužka za živila, ob rastoči draginji preskrbovati izdatne in okrepčujoče hrane, in s tem pcčasi propada fizični in duševni degeneraciji. Interesantno bo, ako k tej statistiki pridodamo še, koliko stane delavca stanovanje v raznih deželah. V am^rikanskih Združenih Dižajcah troši delavska rodbina z manjšim dohod kom (450 dolarjev) letno za stanarino 29.9 odstotkov svojega zaslužka, z dohodkom 600 dolarev že samo 17.5 odst., z dohodkom 1200 dolarjev pa le 11 odstotkov; na Francoskem pri zaslužku 565 frankov trosi za stanovanje 8.72 odstotkov tega dohodka, pri zaslužku 797 fr. 8,33 odst., pri zaslužku 1198 le 8 odst. V Avstriji izdaja delavec z dohodkom 1041 kron 26 odst, z dohodkom 897 kron pa cel) 30 odst. zaslužka za stanarino. Tudi v teh šfevilkab tiči zakon, sličen onemu za nabavo živil. Ta zakon se glasi; „čim manjši dohodek ima delavec, tem veči del t«ga dohodka mora izdajati za stanovanje. Na najslabše situiranega delavca pritiska najbolj občutna, najbolj obtežujoča stanarina". Položaj revnega delavca je sploh nai-b olj žalostno, kar si moremo nrsliti. Ima najmanjši dohodek, ali največo izdajo za hrano in stanovanje. To je ona strašna tragedija ubozega proletarca. In žalostna zlasti za naš narod, ki obstaja skoraj izključno iz samih delavcev. Odgovorni urednik: ALOJZIJ TABAJ. lastnica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu. Tiska : TISKARNA „EDINOST“ v Trstu. GREGORČIČ: Poezije, zv. IV. ... K 2-20 vezano „ 3 "20 GOVEKAR: »Dobra gospodinja1-, gospodarska knjiga za naše mlade , gospodinje, vezano..............„ 2 90 „S'lrl ruske slike11, povesti .... „ —-60 BENEŠ : »Brodskovskl odvetnik1* . „ 150 Kip Gregorčiča......................„ 4 — Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah. Balončki v narodnih barvah po raznih cenah. NOVOST! NOVOST! nakit! zn dvorane In vrte pri :: zabavah :: v belo-modro-rudečlh barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev. Vse te knjige, papir in potrebščine se dobivajo v Slovenski kniljarni in papirnici Josip Gorenjec TRST. — Ulica Valdirivo 40' IXXp za trgovino pohištva izur- I3V.C oC jenega „tapetnika“, plača 28 K na teden Delo je stalno. Priglasiti se je v pisarni N. D. O. Služkinjo se išče, 1“ iste se je od 10. ure predp. do poludne v Škorklji, ul. Commerciale štv. 599 (hiša arhitekta Za-ninoviča) II. nadstropje. I Krojač- Pnuel Kočevar J so priporoča členom „N. D. O.11, bratom Sokolom in vsemu sl. občinstvu. — Izvršuje vsakovrstne obleke, kakor tudi sokolske kroje Postrežba točna, ceno zmerne. Svoji k svojim! payg| krojač TRST, ulica Nicolu Machiaveli 13, TRST. Filip Ivaniševič : zaloga dalmatinskega vina : lastni pridelek v .Jesenicah pri Omišu v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1405) v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne „Air Adria“ ul. Nuova štv. 11 in ,.,U fratelll dalmntP' ulici Zudecehe štt. 8 v katerih toči svoja vina I. vrst. Živnostenska banka pro Čechy a Moravu - (Obrtna banka za Češko in Moravsko) Ustanovno leto 1868. Menjalnica: Via Nuova štev. 29. PodPUŽflica V TPStll. Bančni prostori: Via S. Nicolo 30. TELEFON! 21-57 CENTRALA v PRAGI. — Podružnice na Dunaju, I. Herrengasse 12, v Brnu, Budjejovicib, Krakovu, Lvovu, Mor. Ostravi, Plzuu, Prostojovu in Taboru. — CENTRALA v PRAGI. KUPUJE 1NT PRODAJA VREDNOSTNE - - PAPIRJE, VALUTE IN DIVIZE - - - PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO - - - - - LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH - - - - Akcijski kapital : K :io,ooo.ooo. Rezervni in varnostni zakladi črez: {>,.>00.000. Brzojavi: Ž vuostenska, Trst •n Vloge na vložne knjižice 4 1 4° o ESKOMPT MENIC IN IN,Se "a knjižice. Vloge na tekoči račun do^ j / Q / A jQ Menjalnica. BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Premijene vloge po 4s/4°/o “T jj Q Centrala denarnih zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/ bančne obligacije JADRANSKA BANKA v TRSTU Via della Cassa di Risparmio št. 5 (lastno poslopje) ——--m KUPUJE IN PRODAJA VHEDttOSTtlE PRPlHdE (RENTE, OBLIGACIJE, ZASTAVNA PlSJVm, p^IdORlTETE, DELNICE, SREČKE i. t. d.) ___VALUTE IH t)£VlZE--------- PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGA LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH. Ustalit menic in loto, Borzna naročita SAFE-DEP0SIT5 Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk. JVlenjalnica m VLOGE NA KNJIŽICE. () — TEKOČi IN ŽIRO RAČUN — VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA.--------- Telefon: 1463 in 793.